Na podlagi 19. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 23/81 in 29/86) izdaja Vlada Republike Slovenije
TARIFNI SISTEM
za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema in za odkup električne energije od malih proizvajalcev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem tarifnim sistemom se določajo osnovni tarifni elementi za obračunavanje električne energije dobavljene uporabnikom na območju Republike Slovenije in način uporabe teh elementov.
Uporabniki po prejšnjem odstavku so:
– uporabniki na prenosnem omrežju in
– uporabniki na distribucijskem omrežju.
S tem tarifnim sistemom se določajo tudi kriteriji in merila za oblikovanje ravni cen električne energije, načela in kriteriji za oblikovanje tarifnih postavk ter način oblikovanja in uporabe obračunskih elementov in sicer tako, da se pri tem zasledujejo naslednji cilji:
– smotrna raba električne energije,
– smotrno koriščenje elektroenergetskih naprav. Določila tega tarifnega sistema se uporabljajo tudi za
urejanje odnosov med prenosnim in distribucijskimi podjetji v zvezi s predajo in prevzemom električne energije na prenosnem omrežju tako, da se tudi distribucijska podjetja štejejo kot uporabniki.
2. člen
Uporabniki se glede na napetost delijo na:
– uporabnike na visoki napetosti,
– uporabnike na nizki napetosti.
Uporabniki na visoki napetosti so uporabniki, ki so priključeni na visoko napetost (od vključno 1 kV navzgor).
Uporabniki na nizki napetosti so uporabniki, ki so priključeni na nizko napetost (do 1 kV napetosti).
3. člen
Tarifni elementi, za katere se ugotavljajo tarifne postavke, so:
1. obračunska moč,
2. prevzeta delovna energija,
3. prekomerno prevzeta jalova energija.
4. člen
Obračunska moč (kW) se ugotavlja na osnovi vršne obremenitve uporabnika. Vršna obremenitev je največja obremenitev izmerjena v času 15 minut, ki jo uporabnik doseže v posameznem mesečnem obračunskem obdobju.
Če uporabnik prevzema električno energijo na več predajnih mestih, se mu obračunska moč obračunava ločeno za vsako predajno mesto. Če se merijo vršne obremenitve uporabnika na več predajnih mestih na isti gradbeni lokaciji, se ugotavlja vršna obremenitev s seštevanjem istočasnih obremenitev na vseh merilnih mestih.
Uporabniku se za predajna mesta elektronapajalnih postaj, ki so namenjene za vleko, zaračuna obračunska moč na osnovi skupne vršne obremenitve porabnikov, v kolikor ima ustrezne merilne naprave. Skupna vršna obremenitev je seštevek istočasnih obremenitev vseh porabnikov.
Če se vršna obremenitev meri ločeno v večji in manjši dnevni tarifi, obračuna dobavitelj uporabniku doseženo moč v času večje dnevne tarife.
Obračunska moč se namesto izmerjene vršne obremenitve v času 15 minut po prvem odstavku tega člena lahko ugotavlja tudi na drug način, vendar v skladu z določili tega tarifnega sistema.
Ob spremembi cene električne energije med mesecem, se za ta koledarski mesec obračunska moč obračuna sorazmerno številu dni veljavnosti ene in druge cene.
Za distribucijsko podjetje se vršna obremenitev na prenosnem omrežju ugotavlja s seštevanjem istočasnih obremenitev na vseh merilnih mestih.
5. člen
Delovna energija (kWh) se ugotavlja z merjenjem.
6. člen
Prekomerno prevzeta jalova energija (kvarh) je pozitivna razlika med dejansko prevzeto jalovo energijo in jalovo energijo, ki ustreza faktorju moči cos fi = 0,95, to je med prevzeto jalovo energijo, ki presega 33% prevzete delovne energije.
Uporabniku, ki v času, ko veljajo večje dnevne postavke, prevzame manj jalove energije, kot je količina, ki ustreza faktorju moči cos fi = 0,95, in ki se mu delovna energija in jalova energija merita posebej za čas uporabe večjih dnevnih tarifnih postavk in posebej za čas uporabe manjših dnevnih tarifnih postavk, prizna dobavitelj vrednost neprevzetih kilovarskih ur (kvarh) v času uporabe večjih dnevnih tarifnih postavk, in sicer po tarifnih postavkah, ki so določene za prekomerno prevzeto jalovo energijo.
Če pride zaradi jalove energije, ki jo dobavi uporabnik dobavitelju do povišanja napetosti iznad toleranc, določenih v splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije, zaračuna dobavitelj uporabniku prekomerno dobavljeno jalovo energijo v času manjše dnevne tarife po tarifnih postavkah za prekomerno prevzeto jalovo energijo.
7. člen
Pri obračunavanju obračunske moči, prevzete delovne energije in prekomerno prevzete jalove energije se deli kilovata (kW), kilovatne ure (kWh) in kilovarske ure (kvarh) zaokrožujejo na cela števila.
8. člen
Tarifne postavke za obračunsko moč, prevzeto delovno energijo in prekomerno prevzeto jalovo energijo so enotne za vse uporabnike iste odjemne skupine in se določajo na način, ki je določen s tem tarifnim sistemom.
Tarifne postavke se lahko razlikujejo po napetostnih nivojih, sezonah, dnevnem tarifnem času, na nizki napetosti v odjemni skupini ostali odjem pa tudi po tarifnih stopnjah.
9. člen
Glede na mesto prevzema so določene naslednje odjemne skupine:
a) prevzem na prenosnem omrežju:
1. odjem na 110 kV,
2. odjem na 35 kV;
b) prevzem na distribucijskem omrežju:
1. odjem na 110 kV,
3. odjem na 1-35 kV,
4. gospodinjski odjem,
5. mali odjem v gospodinjstvu,
6. ostali odjem.
10. člen
Tarifne postavke za prevzem na prenosnem omrežju ter za visokonapetostni odjemni skupini na distribucijskem omrežju (odjem na 110 kV in odjem na 1-35 kV) se po sezonah delijo na:
– tarifne postavke v višji sezoni (VS),
– tarifne postavke v srednji sezoni (SS),
– tarifne postavke v nižji sezoni (NS).
Meseci višje sezone so: januar, februar in december. Meseci srednje sezone so: marec, april, oktober in november. Ostali meseci leta pa so meseci nižje sezone.
Odnosi tarifnih postavk so določeni v razmerju:
VS:SS:NS = 1,6:1,3:1,0.
Tarifne postavke za ostale odjemne skupine na distribucijskem omrežju se po sezonah delijo na:
– tarifne postavke v višji sezoni (VS)
– tarifne postavke v nižji sezoni (NS).
Meseci višje sezone so: januar, februar, marec, oktober, november in december. Ostali meseci leta pa so meseci nižje sezone.
Odnos tarifnih postavk je določen v razmerju:
VS:NS = 1,5:1,0.
Po tarifnih postavkah višje, srednje oziroma nižje sezone se obračunava električna energija dobavljena od prvega odbirka merilnih naprav po začetku veljavnosti posamezne sezone.
11. člen
Ne glede na prejšnji člen se tarifna postavka za obračunsko moč pri uporabnikih na nizki napetosti, kjer se moč ne meri, ampak se ugotavlja z jakostjo glavne varovalke, ne razlikuje po sezonah.
12. člen
Po dnevnem tarifnem času se tarifne postavke za delovno energijo in prekomerno prevzeto jalovo energijo za prevzem na distribucijskem omrežju, razen za odjem na 110 kV in za uporabnike iz 14. člena, delijo na:
– večje dnevne tarifne postavke (VT) za čas večjih dnevnih obremenitev elektroenergetskega sistema,
– manjše dnevne tarifne postavke (MT) za čas manjših dnevnih obremenitev elektroenergetskega sistema.
Po večjih tarifnih postavkah se obračunava dobavljena električna energija v trajanju 13 ur dnevno, in sicer v razdobju, ko se uporablja poletni čas, od 7. do 14. ure in od 17. do 23. ure, v preostalem času leta pa od 6. do 13. ure in od 16. do 22. ure.
Po manjših tarifnih postavkah se obračunava električna energija v letnem razdobju, ko se uporablja poletni čas od 14. do 17. ure in od 23. do 7. ure, v preostalem razdobju pa od 13. do 16. ure in od 22. do 6. ure ter ob nedeljah ves dan,
Števčne stikalne ure za preklop dvotarifnih števcev električne energije so stalno nastavljene po srednjeevropskem času in se ob prehodu na poletno računanje časa ne premaknejo za eno uro naprej.
Po manjših tarifnih postavkah se obračunava dobava električne energije le v primerih, če se poraba v času manjše tarife meri posebej, v ostalih primerih pa se dobava obračunava po večjih dnevnih tarifnih postavkah oziroma, pri gospodinjskih uporabnikih, po tarifnih postavkah za enotarifno merjenje.
Odnos večjih tarifnih postavk in manjših tarifnih postavk je določen v razmerju: VT: MT = 1,7:1,0.
13. člen
Po dnevnem tarifnem času se tarifne postavke za delovno energijo za prevzem na prenosnem omrežju in odjemno skupino 110 kV na distribucijskem omrežju, delijo na:
– konične dnevne tarifne postavke (KT) za čas koničnih dnevnih obremenitev elektroenergetskega sistema,
– večje dnevne tarifne postavke (VT) za čas večjih dnevnih obremenitev elektroenergetskega sistema,
– manjše dnevne tarifne postavke (MT) za čas manjših dnevnih obremenitev elektroenergetskega sistema.
Ure KT so izključno v časih VT iz 12. člena, vendar le ob delovnikih od ponedeljka do petka, in trajajo:
– v VS 6 ur dnevno,
– v SS 5 ur dnevno,
– v NS 4 ure dnevno.
Ure KT določa dobavitelj na podlagi sprejete elektroenergetske bilance, vendar najkasneje v decembru tekočega leta za prihodnje leto.
Odnosi koničnih, večjih in manjših tarifnih postavk so določeni v razmerju: KT: VT: MT = 1,8:1,6:1,0.
14. člen
Določila prejšnjega člena se lahko uporabljajo tudi za uporabnike uvrščene v odjemno skupino odjem na 1-35 kV na distribucijskem omrežju, ki imajo ustrezne merilne naprave.
15. člen
Po dnevnem tarifnem času se tarifne postavke za prekomerno prevzeto jalovo energijo za uporabnike na visoki napetosti delijo na:
– večje dnevne tarifne postavke za čas koničnih in večjih dnevnih obremenitev elektroenergetskega sistema,
– manjše dnevne tarifne postavke za čas manjših dnevnih obremenitev elektroenergetskega sistema.
Odnos večjih in manjših tarifnih postavk je določen v razmerju 1,7:1,0.
16. člen
Če uporabnik prevzema električno energijo na več predajnih mestih različnih napetostnih nivojev, se dobavljena električna energija obračunava ločeno po napetostnih nivojih.
II. TARIFA ZA VISOKO NAPETOST
17. člen
Za visoko napetost so določene tarifne postavke za:
a) prevzem na prenosnem omrežju:
1. odjem na 110 kV,
2. odjem na 35 kV;
b) prevzem na distribucijskem omrežju:
1. odjem na 110 kV,
3. odjem na 1-35 kV.
18. člen
Pri določanju tarifnih postavk za prodajo električne energije se v povprečju za vse odjemne skupine na visoki napetosti upošteva udeležba moči v ceni električne energije do 55%.
19. člen
V mesečnem obračunskem obdobju, v katerem je bila dobava oziroma odjem omejena zaradi:
– okvar na napravah kot posledica višje sile,
– dogovorjenih remontov,
– pomanjkanja moči in energije v elektroenergetskem sistemu, se obračunska moč za uporabnike, ki imajo merilne naprave za objektivno ugotavljanje moči, izračunava posebej.
V primerih iz prejšnjega odstavka se obračunska moč za doseženo vršno obremenitev v času KT v mesečnem obračunskem obdobju zniža za razliko med to vršno obremenitvijo in obremenitvijo, doseženo pri omejitvi, in sicer sorazmerno številu ur, v katerih je bila dobava električne energije omejena. Če bi bila vršna obremenitev v času trajanja omejitev iz prejšnjega odstavka večja od vršne obremenitve, dosežene v obračunskem obdobju v času, ko ni bilo omejitev, zaračuna dobavitelj uporabniku najvišjo doseženo vršno obremenitev v času KT.
Če se v mesečnem obračunskem obdobju spreminja obseg omejitev, se obračunska moč izračuna s ponderiranjem najvišjih vršnih obremenitev posameznih intervalov v obračunskem obdobju.
20. člen
Na zahtevo uporabnika, ki ima lastno elektrarno, se dobavitelj dogovori z njim o posebnem načinu obračunavanja obračunske moči v mesecih, ko nastane v uporabnikovi elektrarni okvara ali pa je elektrarna v remontu.
Če uporabnik, ki ima lastno elektrarno in dobavitelj skleneta pogodbo, da uporabnik občasno dobavlja električno energijo iz te elektrarne v mrežo dobavitelja, se lahko s pogodbo določi drugačen način obračuna moči za tista mesečna obračunska obdobja, v katerih bo uporabnik dobavljal električno energijo dobavitelju.
21. člen
Če se preko merilnih naprav enega uporabnika, priključenega na visoko napetost, napaja drug uporabnik (indirektni uporabnik), se poraba električne energije uporabnika, priključenega na visoko napetost, pri katerem so nameščene merilne naprave, zmanjša pri obračunavanju za količine električne energije, ki jih je porabil indirektni uporabnik.
V primerih iz prejšnjega odstavka se uporabniku na visoki napetosti količine izmerjenih kW, kWh in kvarh zmanjšajo na način, ki je določen v pogodbi o dobavi in odjemu električne energije.
22. člen
Uporabniku, ki prevzema električno energijo na dveh različnih napetostnih nivojih in se mu vršna obremenitev ugotavlja zbirno, se razdeli dosežena obračunska moč na posamezne napetostne nivoje sorazmerno količinam delovne energije, ki jo je prevzel na enem in drugem napetostnem nivoju.
III. UGOTAVLJANJE OBRAČUNSKE MOČI PRI UPORABNIKIH, KI SE LAHKO PRILAGAJAJO ZAHTEVAM DOBAVITELJA
23. člen
Z uporabnikom, ki se zaradi karakteristik odjema električne energije in načina svoje proizvodnje lahko prilagaja zahtevam dobavitelja v skladu z njegovimi možnostmi in s tem prispeva k smotrnejšemu koriščenju elektroenergetskih naprav, lahko sklene dobavitelj, skladno s potrebami dolgoročne elektroenergetske bilance, dolgoročno pogodbo o vrsti, obsegu in načinu prilagajanja potrebam elektroenergetskega sistema. V letni pogodbi se določi način obračuna zmanjšanja obračunske moči na podlagi realno razpoložljive zmožnosti prilagajanja in načina preverjanja zmožnosti prilagajanja.
Dobavitelj sme na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije, če to narekujejo narodnogospodarski razlogi, z uporabnikom skleniti pogodbo o dobavi električne energije v kateri so upoštevani ti razlogi.
24. člen
Uporabnik, ki se lahko prilagaja zahtevam dobavitelja v skladu z njegovimi možnostmi dobave in sklepa pogodbo o prilagajanju, mora imeti ustrezne merilne naprave za objektivno ugotavljanje moči, energetsko dežurno službo in ustrezne naprave za avtomatsko zniževanje moči odjema.
25. člen
Mesečna obračunska moč pri uporabnikih iz 17. člena, ki imajo merilne naprave za objektivno ugotavljanje moči, se izračuna tako, da se upošteva povprečje treh največjih 15 minutnih obremenitev, ki jih je uporabnik dosegel v času KT.
Dovoljeni presežki moči, doseženi izven časa KT, ki se ne prištevajo k mesečni obračunski moči iz prejšnjega odstavka, se določijo v letnih pogodbah.
IV. TARIFA ZA NIZKO NAPETOST
26. člen
Tarifa za nizko napetost se uporablja:
1. za uporabnike, priključene na nizki napetosti,
2. za uporabnike, priključene na visoki napetosti, ki z dobaviteljem sklenejo pogodbo, da se jim dobavljena električna energija obračunava po tarifi za nizko napetost.
27. člen
V tarifi za nizko napetost so določene tarifne postavke za naslednje odjemne skupine:
1. gospodinjski odjem,
2. mali odjem v gospodinjstvu,
3. ostali odjem.
28. člen
Gospodinjski odjem obsega vso porabo električne energije v stanovanjih, porabo za razsvetljavo pripadajočih postranskih gospodarskih prostorov in vstopov k stanovanjskim hišam ter porabo za pogon skupnih naprav v stanovanjskih hišah, kot so dvigala, stroji za pranje in sušenje perila, motorji centralne kurjave in hišnih vodovodov.
S stanovanjskimi hišami iz prejšnjega odstavka so mišljene hiše, v katerih zavzemajo več kot polovico površine stanovanja.
Gospodinjski odjem obsega tudi porabo zasebnih kmetijskih gospodarstev za gospodinjstvo in obratovanje kmetijskih motorjev in aparatov, če so namenjeni za kmetijsko proizvodnjo.
V gospodinjski odjem štejemo tudi porabo domov oziroma internatov za otroke; dijake, študente, delavce, invalide, starejše osebe, upokojence, za otroške vrtce, šolske kuhinje in počitniške domove oziroma stanovanja, ki nimajo penzionske oskrbe. Sem sodijo tudi toplotne postaje, kurilnice, skupni vodovodi in čistilne naprave, ki niso v sestavi podjetij.
29. člen
V tarifno skupino mali odjem v gospodinjstvu se lahko uvrščajo uporabniki gospodinjskega odjema, ki imajo nameščene 1 x 16 A obračunske varovalke.
Uporabnik se lahko uvrsti v mali odjem v gospodinjstvu, če ima na odjemnem mestu tudi stalno prebivališče.
30. člen
Odjemna skupina ostali odjem zajema vse ostale uporabnike na nizki napetosti.
31. člen
Odjemna skupina ostali odjem ima tri tarifne stopnje in sicer:
– I. tarifna stopnja,
– II. tarifna stopnja,
– mala poraba.
32. člen
V I. tarifno stopnjo se uvrščajo tisti uporabniki ostalega odjema, katerim se vršna obremenitev meri.
V II. tarifno stopnjo se uvrščajo uporabniki ostalega odjema, katerim se vršna obremenitev ne meri, temveč se ugotavlja s pripravo, ki preprečuje prekoračitev dogovorjene obremenitve (jakosti toka).
V malo porabo ostalega odjema se lahko uvrščajo uporabniki ostalega odjema, ki imajo nameščene 1 x 16 A obračunske varovalke.
33. člen
Pri uporabnikih na nizki napetosti, ki imajo priključno moč 83 kVA ali več, se vršna obremenitev meri.
Pri uporabnikih na nizki napetosti, pri katerih se vršna obremenitev ne meri, se ta ugotavlja s pripravo, ki preprečuje prekoračitev dogovorjene obremenitve (jakosti toka).
34. člen
Javna razsvetljava obsega porabo električne energije za osvetlitev cest, ulic, trgov in poti.
35. člen
Električna energija, porabljena za javno razsvetljavo, se obračunava po povprečni ceni za kilovatno uro, izračunano na podlagi tarifnih postavk za obračunsko moč in porabljeno energijo, veljavnih za I. tarifno stopnjo ostalega odjema ob upoštevanju dnevnega in letnega režima odjema.
36. člen
Pri določanju tarifnih postavk za prodajo električne energije se uporabnikom gospodinjskega odjema upošteva 25%-na udeležba moči v skupni povprečni ceni te odjemne skupine.
Uporabnikom malega odjema v gospodinjstvu se zaračunava mesečno le 1 kW moči in sicer po tarifni postavki za moč, veljavni za odjemno skupino gospodinjski odjem.
37. člen
Pri določanju tarifnih postavk za prodajo električne energije uporabnikom ostalega odjema se upošteva udeležba moči v ceni električne energije v povprečju do 25%, od tega:
– v I. tarifni stopnji 30%,
– v II. tarifni stopnji 15%,
– v mali porabi se zaračunava mesečno 1 kW moči in sicer po tarifni postavki za moč, veljavni za II. tarifno stopnjo.
38. člen
Pri uporabnikih v gospodinjskem odjemu, ki imajo enotarifno merjenje, je tarifna postavka za delovno energijo za 16% nižja od tarifne postavke, ki velja za čas večje tarife pri dvotarifnem merjenju.
39. člen
Za uporabnike gospodinjskega odjema in uporabnike II. tarifne stopnje ostalega odjema, katerim se obračunska moč ugotavlja po določilih drugega odstavka 33. člena tega tarifnega sistema, znaša obračunska moč:
+-------------+----------+----------------------+
| | | Obračunska |
|Nazivna | | moč kW |
|jakost | enofazni | trifazni priključek |
|glavnih |priključek| gospodinjski ostali |
|varovalk | | odjem odjem |
+-------------+----------+-------------+--------+
|16 | 3 | 7 | 11 |
+-------------+----------+-------------+--------+
|20 | 4 | 8 | 13 |
+-------------+----------+-------------+--------+
|25 | 6 | 10 | 16 |
+-------------+----------+-------------+--------+
|35 | 8 | 15 | 23 |
+-------------+----------+-------------+--------+
|50 | 11 | 33 | 33 |
+-------------+----------+-------------+--------+
|63 | | 41 | 41 |
+-------------+----------+-------------+--------+
|80 | | 53 | 53 |
+-------------+----------+-------------+--------+
|100 | | 66 | 66 |
+-------------+----------+-------------+--------+
|125 | | 83 | 83 |
+-------------+----------+-------------+--------+
|160 | | 106 | 106 |
+-------------+----------+-------------+--------+
|200 | | 132 | 132 |
+-------------+----------+-------------+--------+
Če se uporabnik, pri katerem se vršna obremenitev ne meri, priključi na omrežje dobavitelja do vključno 15.
dne v mesecu, mu dobavitelj zaračuna obračunsko moč za cel mesec. Uporabnik, ki pa se odjavi do vključno 15. dne v mesecu, ne plača moči za ta mesec.
Za električne sirene, ki so namenjene za obveščanje in alarmiranje prebivalstva, se obračunska moč ne obračunava.
40. člen
Dirigirana dobava električne energije v gospodinjstvih z daljinskim krmiljenjem obsega porabo tistih porabnikov v gospodinjstvih, pri katerih čas uporabe električne energije v toplotne namene določa dobavitelj. Čas uporabe se določi na podlagi razpoložljivosti energije, pri kateri so stroški dodatne proizvodnje oziroma nabave na ravni prenosnega omrežja vsaj za 10 odstotkov manjši od tarifne postavke za dirigirani odjem, ne more pa biti krajši od 6 ur dnevno, razen v obdobju, ko veljajo omejitve zaradi pomanjkanja električne energije.
Določila prejšnjega odstavka se uporabljajo v primerih, če uporabnik zagotovi tako električno instalacijo, ki omogoča, da se ta poraba lahko posebej registrira in daljinsko krmili in če ima dobavitelj zgrajen sistem daljinskega krmiljenja do uporabnika.
Tarifne postavke za dirigirano dobavo električne energije se določijo tako, da se pričakovani stroški za proizvodnjo ali nabavo dodatne električne energije na ravni prenosnega omrežja v šestih urah najmanjše dnevne obremenitve v dneh kritične oskrbe z energijo v vsaki sezoni povečajo za 10 odstotkov. Tarifne postavke za dirigirani odjem so vsaj 20 odstotkov nižje od tarifnih postavk za manjšo dnevno tarifo.
V. OSNOVE ZA OBLIKOVANJE CEN IN DOLOČANJE TARIFNIH POSTAVK ZA PRODAJO ELEKTRIČNE ENERGIJE
41. člen
Cena električne energije se določa s tarifnimi postavkami za posamezne tarifne elemente za obračun električne energije.
Višina tarifnih postavk za prevzem na prenosnem omrežju je odvisna od stroškov proizvodnje električne energije v elektroenergetskem sistemu, nakupa električne energije izven sistema in stroškov prenosa.
Višina tarifnih postavk za prevzem na distribucijskem omrežju, poleg stroškov iz prejšnjega odstavka, upošteva še stroške distribucije električne energije.
42. člen
Osnove za določanje relativnih odnosov tarifnih postavk so skupni stroški, ki nastanejo od izvora do predajnega mesta uporabnika. Pri tem so mišljeni stroški proizvodnje, nakupa, prenosa in stroški distribucije glede na mesto prevzema, vključno z rezervo elektroenergetskega sistema.
43. člen
Raven cen električne energije zajema upoštevajoč kriterije iz 41. in 42. člena predvsem:
– letne in dolgoročne elektroenergetske bilance,
– materialne stroške na podlagi tehniških normativov porabe, ki zagotavljajo smotrno proizvodnjo električne energije,
– amortizacijo,
– dohodek, ki zagotavlja izpolnitev zakonskih obveznosti, skupaj dogovorjene druge obveznosti, dogovorjene osebne dohodke in sklad skupne porabe, sredstva rezerv in sredstva za morebitna nadomestila za pokrivanje izpadlega dohodka,
– vračilo kreditov,
– dogovorjeni delež v ceni za potrebe razvoja,
– vpliv uporabnikov na obratovanje in ekonomičnost poslovanja elektroenergetskega sistema.
44. člen
V primeru, ko uporabnik od dobavitelja zahteva večjo zanesljivost dobave električne energije ali pa mu elektroenergetski sistem služi kot rezerva, se dobavitelj in uporabnik dogovorita o posebnih pogojih za večjo zanesljivost dobave.
VI. ODKUP ELEKTRIČNE ENERGIJE OD MALIH PROIZVAJALCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE
45. člen
Za male proizvajalce se štejejo proizvajalci električne energije, ki oddajajo električno energijo v omrežje iz naprav z instalirano močjo manjšo od 1000 kW. Za
oddano električno energijo se uporablja dvotarifno merjenje.
46. člen
Malim proizvajalcem se obračuna oddana električna energija po tarifnih postavkah za delovno energijo, ki veljajo za gospodinjski odjem z dvotarifnim merjenjem.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Uporabnikom na visoki napetosti obračunava dobavitelj dobavljeno električno energijo po tem tarifnem sistemu oziroma spremenjenih tarifnih postavkah za prodajo električne energije od dneva, ko začne veljati ta tarifni sistem oziroma spremenjene tarifne postavke.
Uporabnikom na nizki napetosti obračunava dobavitelj dobavljeno električno energijo po tem tarifnem sistemu oziroma spremenjenih tarifnih postavkah za prodajo električne energije od prvega branja merilnih naprav, ki ga opravi po dnevu, ko začne veljati ta tarifni sistem oziroma spremenjene tarifne postavke.
48. člen
Vlada Republike Slovenije daje soglasje na tarifne postavke, določene na podlagi tarifnega sistema.
49. člen
Uporabnikom na nizki napetosti, katerim se moč ne meri, se obračunska moč po tem tarifnem sistemu začne obračunavati s 1. 4. 1993.
Uporabnikom iz prejšnjega odstavka ki so zaradi sklepa Vlade Republike Slovenije o podaljšanju veljavnosti tarifnih postavk za nižjo sezono (Uradni list RS, št. 47/92) v mesecih oktobru, novembru in decembru 1992 plačali obračunsko moč, se jim to plačilo obračuna pri prvih naslednjih obrokih.
50. člen
Z dnem uveljavitve tega tarifnega sistema preneha veljati tarifni sistem za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/85, RS, št. 47/90, 16/91-I in 3/92), sklep Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije o dobavi in obračunu električne energije velikim uporabnikom (Uradni list RS, št. 8/91) in sklep Vlade Republike Slovenije o podaljšanju veljavnosti tarifnih postavk za nižjo sezono (Uradni list RS, št. 47/92).
51. člen
Ta tarifni sistem začne veljati 1. januarja 1993.
Št. 380-04/90-7/8-8.
Ljubljana, dne 19. novembra 1992.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
