Ustavno sodišče Republike Slovenije je na predlog Skupščine občine Domžale v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na seji dne 19. 11. 1992

V pravilniku o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) se razveljavijo 12. in 13. člen, v 14. in 15. členu pa četrta alinea in beseda "skupščine" v peti alinei.

Druge določbe 14. in 15. člena ter določbe 16. člena pravilnika niso v neskladju z ustavo in zakonom.

Skupščina občine Domžale je s predlogom začela postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 14., 15. in 16. člena v izreku navedenega pravilnika, ki gaje na podlagi 13. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80, 42/86 in Uradni list RS, št. 8/90) izdal direktor Republiške geodetske uprave v soglasju z direktorjem Zavoda SR Slovenije za statistiko. Po izpodbijanih določbah 14. in 15. člena mora dokumentacija predloge za imenovanje, preimenovanje, – združevanje, razdruževanje ali odpravo naselja oziroma ulice vsebovati pismeni predlog in utemeljitev predlagatelja, izsek iz osnovnega grafičnega prikaza registra območij teritorialnih enot, zagotovilo občinskega geodetskega organa, da na območju občine ni naselja z enakim imenom, oziroma da v naselju ni ulice z istim imenom, mnenja in pripombe vseh organizacij, ki so sodelovale v razpravi, ter stališče skupščine krajevne skupnosti, ki jo spremembe zadevajo. Po izpodbijanem 16. členu mora dokumentacija za uvedbo uličnega sistema vsebovati pismeni predlog in utemeljitev predlagatelja, stališče občinskega geodetskega organa z izsekom iz osnovnega grafičnega prikaza registra območij teritorialnih enot in zagotovilo istega organa, da se predlaga uvedba uličnega sistema za celotno območje naselja, ter stališče krajevne skupnosti, ki jo spremembe zadevajo. Skupščina občine Domžale meni, da pravilnik prekoračuje pooblastilo iz 13. člena zakona, saj ne obsega le izvedbenih določb, marveč vsebuje tudi materialnopravne določbe, kar naj bi veljalo zlasti glede zahtevanega stališča skupščine krajevne skupnosti, ki jo spremembe zadevajo. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora – Republiška geodetska uprava na predlog odgovarja, da vsebuje pravilnik le tehnična pravila za izvedbo zakona in ne posega v pravice občine pri imenovanju oziroma preimenovanju naselja in ulice.
Po 120. členu ustave Republike Slovenije zakon določi organizacijo uprave in njene pristojnosti. Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. Po zakonu o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91) je Republiška geodetska uprava oblikovana v sestavi Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora. Po 18. členu tega zakona Republiška geodetska uprava opravlja strokovne zadeve, ki se nanašajo na geodetske mreže, na geodetske načrte in karte ter na imenovanje in evidentiranje naselij, ulic in stavb. Po zakonu o sistemu državne uprave in o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88) upravni organi v mejah pravic m dolžnosti družbenopolitičnih skupnosti izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, predpise in druge splošne akte skupščin in izvršnih svetov in izdajajo izvršilne predpise, za katere so pooblaščeni. Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb določa, da dajejo pobude in predloge za imenovanje, preimenovanje, združevanje, razdruževanje in odpravo naselij in ulic delovni ljudje in občani na svojih zborih in v organih krajevnih skupnosti (tretji odstavek 7. člena). O imenovanju, preimenovanju, združevanju, razdruževanju in odpravi naselij in ulic odloča občinska skupščina (8. člen). Direktor Geodetske uprave SR Slovenije je pooblaščen, da v soglasju z direktorjem Zavoda SR Slovenije za statistiko izda podrobnejše predpise o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (13. člen).
Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb ne določa, kateri organi krajevnih skupnosti sodelujejo v postopkih imenovanja in preimenovanja naselij in ulic. Glede na takšno ureditev direktor Geodetske uprave SRS ni bil pristojen za odločitev o tem, kateri organ krajevne skupnosti in v kateri fazi sodeluje v postopku za imenovanje ali preimenovanje naselja, ulice oziroma uličnega sistema. Zato določbe 12. člena (po katerih predlog za imenovanje oziroma preimenovanje ulic obravnava najprej svet krajevne skupnosti, ki predlog posreduje občinskemu geodetskemu organu, ta pa ga je s svojim mnenjem dolžan vrniti svetu krajevne skupnosti) in določbe 13. člena navedenega pravilnika (po katerih svet krajevne skupnosti posreduje dokumentacijo skupščini krajevne skupnosti, ki poskrbi, da gre predmet v enomesečno javno razpravo, zatem pa ga odstopi izvršnemu svetu občinske skupščine) niso v skladu z ustavo in zakonom in ju je ustavno sodišče ob uporabi 6. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) razveljavilo, čeprav predlog teh dveh členov ne izpodbija.
V zvezi z besedilom tretjega odstavka 7. člena zakona je ugotovljeno, da je bilo z uveljavitvijo sprememb v letu 1990 črtano besedilo "... v organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva in v drugih družbenopolitičnih organizacijah ter...", tako da sedaj veljavno besedilo določa le, da pobude in predloge za imenovanje oziroma preimenovanje dajejo delovni ljudje in občani na svojih zborih in v organih krajevnih skupnosti. Glede na tako spremenjeno zakonsko besedilo nimata več zakonske podlage določbi 4. alinee 14. in 15. člena pravilnika (zahteva po priložitvi "mnenja vseh organizacij, ki so sodelovale v razpravi"), zato je bilo ti dve določbi prav tako treba razveljaviti.
Načelo, da občani na zborih in v organih KS sodelujejo v postopku, pa je smiselno vsebovano že v zakonu (v tretjem odstavku 7. člena). Izrecno je tam sicer določeno samo to, da občani na ta način dajejo pobude in predloge za tovrstne odločitve, toda po smiselni interpretaciji te določbe iz nje sledi, da morajo v duhu zakona občani v KS imeti možnost, da na enak način (na zborih ali v organih KS) povedo svoje mnenje tudi o pobudah in predlogih, ki so bili dani na drug način. Te pomanjkljive in nekoliko nejasne zakonske določbe namreč vsekakor ni mogoče razlagati povsem dobesedno, torej tako, da pobude in predlogi po drugi poti kot prek zborov občanov in organov KS sploh ne bi bili dopustni. Brž ko se to šteje za dopustno, pa bi bila določba tretjega odstavka 7. člena nesmiselna oziroma brez vsebine, če bi jo razumeli dobesedno v tem smislu, da občanom na zborih in prek organov KS daje samo pravico do dajanja tovrstnih pobud in predlogov, saj to pravico imajo že brez take zakonske določbe. Če je zakonodajalec čutil potrebo, da o tem nekaj zapiše v zakon, je v tem torej treba videti sicer nespreten in nekoliko nejasen zapis načela, da morajo pri sprejemanju takih odločitev na ustrezen način sodelovati prizadeti občani na svojih zborih in v organih KS, da jih je torej treba vprašati za mnenje.
Druge določbe 14., 15. in 16. člena pravilnika so samo še tehnična izvedba zgoraj opisanega zakonskega načela – zahteva, da dokumentacija predloga vsebuje tudi dokazila o izpolnjenosti omenjenega zakonskega načela oziroma pogoja. Razveljaviti je bilo potrebno samo še besedo "skupščine" v zadnji alinei 14. in 15. člena, ker iz zakona ne izhaja, da bi morala biti predložena prav stališča skupščine KS in ne "stališča krajevne skupnosti", ne glede na to, kako so bila sprejeta.
Glede na razlago tretjega odstavka 7. člena zakona, podano v tej odločbi, je treba tudi določbo zadnje alinee 14. in 15. člena pravilnika razumeti tako, da v primeru, če krajevna skupnost kljub pravočasnemu pozivu svojega stališča v razumnem roku ni oblikovala, seveda tudi ni mogoče zahtevati priložitve stališča, ki ni bilo oblikovano.
Sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 161. člena ustave 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave in ob uporabi 6. člena ter 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije na seji v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm.