Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90) in 82. člena Statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86 in RS, št. 2/92) je. Skupščina občine Ljubljana Šiška na 19. skupni seji zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 27. 10. 1992 sprejela

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 7 – Tacen-Šmartno, ki jih je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane – TOZD Urbanizem – LUZ pod št. proj. 3552 v mesecu februarju 1988 in dopolnil Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje Ljubljana v januarju 1992.

Prostorski ureditveni pogoji iz prejšnjega člena določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij z naslednjimi oznakami območij urejanja:
ŠS 7/1 Tacen
ŠS 7/2 Tacen
ŠS 7/3 Šmartno
ŠS 7/4 Šmartno
ŠP 7/1 Kot
ŠI 7/1 RSNZ
ŠR 7/1 RC Dobrava
ŠR 7/2 Šmarna gora
in izven ureditvenih območij naselij v območjih urejanja z naslednjimi oznakami:
ŠG 7/1
ŠK 7/1
ŠK 7/2

Pretežno namensko rabo prostora v območjih urejanja iz 2. člena tega odloka določa druga črka v oznaki posameznega območja:
S – površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
I – površine za inštitute, šolstvo, zdravstvo
P – površine za proizvodnjo, skladišča in terminale
R – parkovne, športne in rekreacijske površine
G – pretežno gozdne površine
K – pretežno kmetijske površine

Prostorski ureditveni pogoji razčlenjujejo območja urejanja po vrstah posegov in njihovega oblikovanja na morfološke enote. Glede vrste posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:
2 – območja za individualno stanovanjsko gradnjo
3 – območja za osrednje dejavnosti
5 – območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo
6 – območje za proizvodne dejavnosti
9 – javno zelenje, pokopališča, kmetijske površine. Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:
A – prostostoječa zazidava
C – kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo
D – vaška jedra
E – hala, paviljon, večetažni objekt.

Meja planske celote in meje posameznih območij urejanja so določene v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev.

Sestavni del tega odloka so naslednje grafične karte:
1. Izvleček določil dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000.
2. Prostorski ureditveni pogoji, katastrski načrt 1:2880, 1:1000; Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem LUZ, št. 3552 februar 1988 in Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje Ljubljana, januar 1992.

Skupna merila in pogoji glede vrste posegov v prostor veljajo za vsa območja urejanja iz 2. člena tega odloka, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.
 
Območja za individualno stanovanjsko gradnjo

V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja stanovanjskih objektov, nadzidava in prizidava obstoječih stanovanjskih objektov;
– gradnja objektov osnovne oskrbe in storitvenih dejavnosti;
– gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva;
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, organizacij in društev;
– gradnja objektov za drobno gospodarstvo;
– gradnja gospodarskih objektov in hlevov;
– postavitev pomožnih objektov in ograj ter gradnja platojev za odjemna mesta komunalnih odpadkov;
– postavitev kioskov, reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij;
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve, nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela;
– spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih;
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi;
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez;
– vodnogospodarske ureditve.
Dopolnilna gradnja objektov in prizidave so dovoljene do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidane v primerjavi s 60% nepozidane parcelne površine.
Gradnja gospodarskih objektov, hlevov in objektov za drobno gospodarstvo ter spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nova namembnost oziroma dejavnost ne povzroča večjih motenj kot so s predpisi dovoljene za bivalno okolje ter ne predstavlja nevarnosti za lokalni vir pitne vode.
V 30 m širokem pasu ob gozdnem robu so posegi iz prvega odstavka tega člena dovoljeni pod pogojem, da z njimi soglaša pristojna gozdnogospodarska institucija.
 
Območja za osrednje dejavnosti

V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja prodajnih lokalov za trgovino na drobno (Osnovna oskrba in specializirana trgovina);
– gradnja objektov za storitvene dejavnosti;
– gradnja gostinskih objektov;
– gradnja objektov družbenih dejavnosti;
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, pešpoti in ploščadi z mikrourbano opremo;
– gradnja parkirnih in garažnih objektov;
– spremembe namembnosti in dejavnosti za potrebe osnovne oskrbe, storitvenih in družbenih dejavnosti, če ne povzročajo motenj v okolju, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.
Zasnova objektov mora zagotoviti javen značaj pritličij.
 
Območje za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo

V morfološki enoti z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi:
– dopolnilna gradnja objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo ter adaptacija obstoječih objektov;
– funkcionalne dozidave k objektu osnovne šole;
– gradnja objektov za šport in rekreacijo;
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču, kot so nadstrešnice in zaščitne ograje;
– postavitev kioskov, reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij;
– sprememba namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih;
– urejanje zunanjih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi;
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez;
– gradnja parkirnih in garažnih objektov;
Spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nova namembnost ustreza možnim vrstam posegov iz prvega odstavka tega člena, dejavnost pa ne povzroča večjih motenj v okolju, kot dovoljujejo predpisi.
 
Območje za proizvodne dejavnosti

V morfološki enoti z oznako 6 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja proizvodnih in poslovnih objektov in naprav ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti;
– nadzidave in prizidave ter rekonstrukcije obstoječih objektov;
– adaptacije in funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije;
– postavitev kioskov, reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij;
– spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje;
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, pešpoti, ploščadi in postavitev ograj;
– gradnja parkirnih prostorov in objektov;
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez;
Pred vsakim kompleksnejšim posegom v prostor je pred izdelavo lokacijske dokumentacije investitor dolžan:
– pridobiti celostno prostorsko zasnovo območja in oceno onesnaženja za obstoječo proizvodnjo ter sanirati vire onesnaževanja;
– pridobiti izvedeniška mnenja glede čistosti predvidene proizvodne dejavnosti (celostna ocena proizvodnje, onesnaževanje zraka, varstvo pred hrupom, varstvo voda, varovanje tal, odstranjevanje komunalnih in posebnih odpadkov in požarnovarstvena ocena).
Razmerje med pozidanimi in prostimi površinami ne sme presegati 7:3.
 
Območja javnih zelenih površin

V morfoloških enotah z oznakami 9 so dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje zelenih površin;
– postavitev mikrourbane opreme;
– urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti;
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak;
– postavitev kioskov po posebni strokovni presoji;
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez;
– vodnogospodarske ureditve.
 
Prometne površine

V rezervatih cest in v varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih je dovoljeno opravljati le vzdrževalna dela.
Izjemoma je v varovalnem pasu ceste ob soglasju upravljalca ceste dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov ter naprav in hortikulturno urejanje. Gradnja in urejanje je dovoljeno po splošnih pogojih tega odloka.
 
Kmetijske in gozdne površine

V območjih z oznakama ŠK in ŠG, ki so namenjena kmetijski in gozdnogospodarski proizvodnji so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji, kot so hlevi, silosi, strojne lope, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj ureditvenih območij naselij ali območij razpršene gradnje. Pod enakimi pogoji se lahko gradijo enostanovanjski objekti za potrebe kmetov, vendar, mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti kmetije;
– dozidave, nadzidave in adaptacije stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki so zgrajeni z dovoljenjem;
– gradnja nadomestnih objektov pod pogojem, da se obstoječi dotrajani objekt odstrani pred izdajo gradbenega dovoljenja za nov objekt;
– postavitev pomožnih objektov in ograj na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih in gospodarskih objektov;
– postavitev kioskov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa;
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak;
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);
– melioracije zemljišč;
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez;
– vodnogospodarske ureditve;
– spremembe namembnosti objektov za kmetijsko in gozdnogospodarsko dejavnost.
Na zemljiščih, ki niso posebej zavarovana in kjer obstojajo pogoji za rekreacijsko dejavnost, je izjemoma dovoljena gradnja ali urejanje posameznih športnih naprav. Ustreznost prostora za tovrstno dejavnost presodi upravni organ občine Ljubljana Šiška, pristojen za urejanje prostora in varstvo okolja v sodelovanju s strokovnimi organizacijami.

V območjih razpršene gradnje, ki so določena z dolgoročnim planom, so dovoljene dozidave in nadzidave ter gradnja posameznih objektov, če gre za zgostitev razpršene gradnje.
Zgostitev razpršene gradnje je možna le kot zapolnitev vrzeli pod pogojem, da gradnja ni v nasprotju z določili veljavnih predpisov.
Vrzeli predstavljajo parcele, manjše od 1000 m2, ki so s treh strani obdane z zazidanimi parcelami.
Zazidana je tista parcela, kjer je bil do uveljavitve sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list RS, št. 23/91) zgrajen objekt.
Objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo zgoraj navedenih sprememb dolgoročnega plana in ki se ne nahajajo v varovanih območjih, je možno legalizirati. Če so ti objekti na krajinsko izpostavljenih lokacijah, je treba v postopku priprave lokacijske dokumentacije izdelati presojo vključevanja objekta v prostor. Če je presoja negativna, se lokacijsko dovoljenje ne izda.
Za posege v prostor veljajo skupna merila in pogoji tega odloka.
 
Vodne površine

Vsi naravni vodotoki morajo biti urejeni tako, da ne povzročajo poplav.
V predvidenem območju hidroenergetskega sistema na Savi ni dovoljena gradnja objektov in naprav razen postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti. Izjemoma so dovoljeni trajni posegi ob soglasju upravljalca in pod posebnimi pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in območne vodne skupnosti. V območju savske struge je dovoljeno le vzdrževati rečne bregove in sanirati strugo v smislu biotehniške zaščite.
 
Začasni objekti in kioski

Postavitev kioskov ter drugih začasnih objektov in naprav je dovoljena le s soglasjem upravnega organa po strokovni presoji.
 
Obramba in civilna zaščita

Gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in civilne zaščite je dovoljena v vseh območjih urejanja v planski celoti.
 
Varstvo pred požari

Urgentne poti morajo zagotavljati ustrezen intervencijski dostop.
Odmiki med objekti morajo biti v skladu s tehničnimi normativi.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode.

Skupna merila in pogoji glede oblikovanja posegov v prostor veljajo za vsa območja urejanja iz 2. člena tega odloka, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo služiti oblikovni identiteti območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po:
– načinu zazidave;
– velikosti in razmerju stavbnih mas;
– višini objektov in gradbeni črti;
– naklonu streh in smereh slemen;
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji;
– merilih in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat;
– barvi in teksturi streh in fasad;
– načinu ureditve odprtega prostora;
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.

Oblikovanje posegov glede na naravne prvine prostora mora ohranjati:
– naravno razmerje in bioenergetsko skladnost območij;
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine;
– značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski pogledi);
– naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene);
– krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandriranje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjanje obrežnih dreves).
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali.

V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novograjenega objekta:
– vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča, če ni predvideno za rekonstrukcijo, oziroma s soglasjem upravljalca tudi manj;
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobnotehnična ocena ali študija osvetlive;
– vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje objekta in omogočena njegova uporaba. Objekt ne sme motiti sosednje posesti.

Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:
– kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja;
– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.

Za posamezna območja bivalnega okolja lahko upravni organ določi uporabo tipske urbane opreme.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, lokacijo komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč;
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje);
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje -proste površine, interventne poti);

Naravna in kulturna dediščina sta v prostorskih ureditvenih pogojih opredeljeni po vrsti in režimu urejanja na:
– naravne spomenike in dediščino z oznako N;
– arheološke spomenike in dediščino z oznakami:
A1 (prva stopnja varstvenega režima)
A2 (druga stopnja varstvenega režima)
A3 (tretja stopnja varstvenega režima)
– kulturno dediščino umetnostnega pomena z oznako U (sakralni objekti, objekti z zgodovinskim pomenom, gradovi)
– etnološke spomenike in dediščino z oznakami:
E1 (posamični objekti – spomenik)
E2 (posamični objekti – dediščina)
E3 (omejitev širjenja naselij)
– zgodovinske spomenike in zgodovinsko dediščino iz obdobja NOV z oznako S.

Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali naravne znamenitosti oziroma so v fazi razglasitve, so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
Na ostalih objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in oblikovanja zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, preprečevati spremembe njihove vsebine, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje. Ti objekti in območja so navedeni v poglavju Posebna in dodatna merila in pogoji.
Pri posegih na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine sodeluje Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Skupna merila in pogoji glede prometnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja iz 2. člena tega odloka, za posamezna območja urejanja pa veljajo še dodatna merila in pogoji.

Skupne širine varovalnih pasov cest so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora naslednje:
– 30 m za dvopasovne ceste za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikoma za pešce in postajališči za javni potniški promet izven vozišč;
– 20 m za dvopasovne ceste za mešani motorni promet s kolesarsko stezo in hodnikoma za pešce:
– 15 m za lokalne dvopasovne ceste za mešani mo torni promet s hodnikoma za pešce;
– 10 m za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet s hodnikoma za pešce;
– 7 m za lokalne dostopne in interventne ceste.

Dovozi in priključki na cestno mrežo se uredijo v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste.
Omogočen mora biti urgentni dostop do objektov.

Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja iz 2. člena tega odloka, za posamezna območja urejanja pa veljajo še dodatna merila in pogoji.

V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.

Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje in električno omrežje)
Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
 
Kanalizacijsko omrežje
 
Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se morajo novi objekti začasno priključiti na greznico, po izgradnji javne kanalizacije pa se morajo nanjo obvezno priključiti.
 
Vodovodno omrežje
 
Priključitev objektov na vodovodno omrežje je pogojeno s priključitvijo na kanalizacijsko omrežje oziroma začasno na greznico. Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme.
 
Javna razsvetljava
 
Za javno razsvetljavo ob glavnih cestah naselij je potrebno zgraditi osnovno razdelilno omrežje.
 
Kabelsko razdelilni sistem – KRS
 
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je potrebno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
 
PTT omrežje
 
Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je potrebno zgraditi kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s telefonsko centralo v Tacnu.

Skupna merila in pogoji glede varovanja okolja veljajo za vsa območja urejanja iz 2. člena tega odloka.
 
Varstvo zraka
 
Za varstvo zraka je potrebno:
– meriti emisije posameznega vira in ugotavljati stopnjo onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo v skladu s sanacijskim programom;
– ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejavnosti;
– urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka;
– po izgradnji plinovodnega omrežja nanj priključiti vse stanovanjske in proizvodne objekte;
– upoštevati normativne določbe za zaščito pred onesnaženjem.
 
Varstvo pred hrupom
 
Za varstvo pred hrupom je potrebno:
– meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene največje ravni na obstoječih strojih in napravah;
– zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru;
– ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejavnosti;
– izvesti pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken);
– spremeniti namembnosti ali dejavnosti, da se v posameznih območjih dosežejo naslednje ravni hrupa:
• v območju urejanja ŠP 7/1 KOT, kjer je pretežno proizvodno skladiščno in servisno območje, V. stopnja;
• v delu območja urejanja ŠS 7/3 Šmartno, kjer je načrtovana mešana stanovanjska zazidava in gradnja objektov za drobno gospodarstvo, IV. stopnja;
• v območjih urejanja ŠS 7/1 Tacen, ŠS 7/2 Tacen, ŠS 7/3 Šmartno-del in ŠS 7/4 Šmartno, kjer je pretežno stanovanjsko okolje, III. stopnja;
– upoštevati normativne določbe.
 
Varstvo vodnih virov
 
Za varstvo voda je potrebno:
– sanirati ali odpraviti vire onesnaženja;
– upoštevati normativne določbe za zaščito pred onesnaženjem površinskih voda.
Za posege v varovanih območjih virov pitne vode v Ljubljani in lokalnih vodnih virov je potrebno upoštevati določila odloka o varstvu virov pitne vode in odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda.
V delu območja urejanja ŠK 7/1 veljajo ukrepi za III. varstveni pas virov pitne vode.
V delu območja urejanja ŠI 7/1 RSNZ veljajo ukrepi za I. varstveni pas lokalnih vodnih virov.
V posameznih delih območij urejanja ŠI 7/1 RSNZ in ŠG 7/1 veljajo ukrepi za II. varstveni pas lokalnih vodnih virov.
V posameznih delih območij urejanja ŠR 7/2 Šmarna gora in ŠG 7/1 veljajo ukrepi za III. varstveni pas lokalnih vodnih virov.
 
Odstranjevanje odpadkov
 
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v smetnjakih.
Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je potrebno upoštevati:
– da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi pravilnika o minimalnih pogojih za odjemna in zbirna mesta dobro prometno dostopna in niso na prometni površini;
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih s pretežno individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni površini;
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto zaščiteno z nadstrešnico na utrjeni površini.
Posebni odpadki se ne smejo skladiščiti na tovarniških dvoriščih in dvoriščih obrtnih delavnic. Izjemoma je to dovoljeno za obstoječe dejavnosti do izgradnje odlagališča posebnih odpadkov. Posebne odpadke je treba v takih primerih shraniti po enakih pogojih kot veljajo za skladiščenje takih snovi.

V območju urejanja ŠS 7/1 Tacen veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
a) Vrste posegov v prostor
– morfološke enote 2A/6, 2A/8 in 2A/13
V območju so dovoljeni vsi posegi iz 8. člena tega odloka razen novogradenj in nadzidav;
b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor
– morfološka enota 2D/1
Oblikovanje objektov v vaških jedrih mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po:
• legi objektov, ki mora biti praviloma usklajena s tipično parcelno razdelitvijo;
• funkcionalnem zaporedju objektov na parceli;
• ohranjanju gradbene linije in merilu obstoječe zazidave;
• smereh slemen, materialih in barvi kritin ter naklonu streh;
• merilu in razporeditvi stavbnih odprtin, ter naslednja dodatna merila in pogoji:
c) Varstvo naravne in kulturne dediščine
V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine za naslednja območja ter objekte z vplivnimi območji:
– naravna dediščina:
• reka Sava (vodotok z brežinami, obrežno vegetacijo in logi ob nekdanjih meandrih);
• brzice na reki Savi v Tacnu;
• gostilniški vrt ob poti na Šmarno goro;
• platana med Kajakaško cesto in jezom na Savi;
– kulturna dediščina umetnostnega pomena:
• lesen križ ob Cesti vstaje pri odcepu Thumove ulice;
• zidana baročna kapela ob Cesti vstaje pri odcepu Molekove ulice;
• leseno hišno znamenje na Bitenčevi ulici ob Ulici bratov Novak.
• etnološka dediščina:
• pritlična lesena stanovanjska hiša, Kajakaška c. 12;
• pritlična zidana stanovanjska hiša, Pot na goro 10.
d) Komunalno urejanje
V območju je potrebno zgraditi ločeni sistem sekundarnega kanalizacijskega omrežja.
Ojačati in dopolniti je potrebno vodovodno omrežje in nizkonapetostno električno omrežje ter zgraditi primarno in sekundarno plinovodno omrežje.

V območju urejanja ŠS 7/2 Tacen veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
a) Vrste posegov v prostor
– morfološka enota 2A/9
V območju so dovoljene:
• nadomestne gradnje, adaptacije in nadzidave stanovanjskih in gospodarskih objektov;
• spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih v skladu z določili 3. odstavka 8. člena tega odloka;
• postavitev ograj in gradnja platojev za odjemna mesta komunalnih odpadkov;
• postavitev kioskov, spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak;
• gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez;
Dopolnilna gradnja in prizidave ter postavitve pomožnih objektov niso dovoljene.
ter naslednja dodatna merila in pogoji:
b) Varstvo naravne in kulturne dediščine
V območju veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine na naslednjih objektih ter v njihovi neposredni bližini:
– naravna dediščina:
• reka Sava (vodotok z brežinami, obrežno vegetacijo in logi ob nekdanjih meandrih);
• gostilniški vrt ob Tacenski cesti.
– kulturna dediščina umetnostnega pomena:
• kužno znamenje ob hiši, Pločanska ulica št. 22;
• lesen križ ob križišču Poti sodarjev in Ulice lvice Pirjevec;
• lesen križ na vogalu hiše, Ulica lvice Pirjevec št. 32;
• gostilna Košir, Pot sodarjev št. 2;
• dom slovenskih komparativistov Pirjevcev, Ulica Ivice Pirjevec št. 36.
– etnološka dediščina:
• enonadstropna hiša – Pot sodarjev št. 2;
– zgodovinska dediščina iz obdobja NOV:
• doprsni kip Edvarda Kardelja in spominska plošča posvečena petim padlim borcem pred Domom družbenopolitičnih organizacij in Gasilskim domom, Pločanska ulica 8;
c) Komunalno urejanje
V območju veljajo glede komunalnega urejanja določila točke d) 36. člena tega odloka.

V območju urejanja ŠS 7/3 Šmartno veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
a) Vrste posegov v prostor
– morfološki enoti 2A/2 in 2A/3
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
• gradnja individualnih stanovanjskih objektov z dopustno delno izrabo za poslovne prostore in obrtne delavnice;
• urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi;
• postavljanje ograj, nadstreškov in platojev za odjemna mesta komunalnih odpadkov;
• postavljanje večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak, spominskih obeležij in kioskov;
• gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez;
Gradnja objektov za drobno gospodarstvo je dovoljena, če vrsta dejavnosti ne povzroča prekomernih motenj v bivalnem okolju.
b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor
– morfološki enoti 2A/2 in 2A/3
Dimenzije stanovanjskih objektov morajo biti 10 m x 12 m (+ – 2 m); višinski gabarit pa P + 1; naklon strehe mora biti 20 – 25 stopinj, kritina mora biti enotna za vse objekte.
Pred posegi v prostor je treba za celotno območje ŠS 7/3 izdelati strokovno rešitev, ki bo podrobno določila urbanistično zasnovo, možnost parcelacije zemljišč in prometno ureditev.
ter naslednja dodatna merila in pogoji:
c) Varstvo naravne in kulturne dediščine
Pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine veljajo na naslednjih objektih ter njihovi neposredni bližini:
– etnološka dediščina:
• v delu območja velja omejitev širjenja naselja.
d) Komunalno urejanje
Za obstoječe objekte in novo gradnjo je potrebno zgraditi:
• primarni kanalizacijski zbiralnik na levem bregu Save in ločen sistem sekundarne kanalizacije;
• napajalni vodovod 0 200 kot dopolnitev sistema vodovoda Skaručna in dopolniti hidrantno omrežje.

V območju urejanja ŠS 7/4 Šmartno veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
a) Vrste posegov v prostor – morfološka enota 2A/3
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
• gradnja individualnih stanovanjskih objektov;
• gradnja garaž in parkirnih površin;
• urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi;
• postavljanje ograj, nadstreškov in platojev za odjemna mesta komunalnih odpadkov;
• postavljanje večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij;
• gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez.
Posamezne skupine objektov morajo imeti skupen dovoz in dostop z načrtovane ceste. Parcelacija zemljišča v morfološki enoti mora biti usklajena z načrtovanim cestnim omrežjem, ki je razvidno iz grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev.
– morfološke enote 9/1, 9/2 in 9/3
V območjih so dovoljeni naslednji posegi:
• gradnja objektov za potrebe kmetijske dejavnosti;
• gradnja nadomestnih stanovanjskih objektov;
• urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti;
• postavljanje reklamnih znamenj, turističnih oznak, spominskih obeležij in ograj;
• gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez.
– morfološka enota 9/5
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
• gradnja parkirnih površin za potrebe pokopališča; • urejanje zelenih površin;
• postavitev mikrourbane opreme;
• postavitev kioskov, spominskih obeležij;
• gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez.
b) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor
– morfološka enota 2D/1
V območju vaškega jedra veljajo glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor določila točke b) 36. člena tega odloka.
– morfološka enota 2A/3
Zazidalna zasnova mora upoštevati nizovni zazidalni sistem.
Dimenzije stanovanjskih objektov morajo biti od 9 m X 12 m do 10 m X 15 m, višinski gabarit pa P + 1; naklon strehe mora biti 20 stopinj – 25 stopinj, kritina mora biti enotna za vse objekte, os slemena mora potekati v smeri V-Z.
Garaže morajo biti praviloma prizidane k stanovanjskim objektom tako, da predstavljajo vezne člene med stanovanjskimi enotami.
ter naslednja dodatna merila in pogoji:
c) Varstvo naravne in kulturne dediščine
Pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine veljajo za naslednje objekte in njihovo neposredno bližino:
– arheološke dediščina:
• staro pokopališče ob križišču cest v Šmartnem;
• arheološki sledovi nad sedanjim pokopališčem v Šmartnem.
– kulturna dediščina umetnostnega pomena:
• kapela ob križišču cest v Šmartnem.
• vrt nasproti župnišča v Šmartnem.
– etnološka dediščina:
• enonadstropni stanovanjski hiši v Šmartnem Cesta vstaje št. 86 in št. 99;
• enonadstropni stanovanjski hiši, Šmartno št. 1 in št. 3.
– zgodovinska dediščina iz obdobja NOV:
• doprsni kip narodnega heroja Staneta Kosca v avli osnovne šole v Šmartnem;
• spominska plošča v avli osnovne šole v Šmartnem, posvečena sedemdesetim padlim borcem.
d) Komunalno urejanje
V območju je potrebno zgraditi ločen sistem sekundarnega kanalizacijskega omrežja in napajalni vodovod 0 200 mm kot dopolnitev sistema vodovoda Skaručna.

V območju urejanja ŠP 7/1 KOT veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
a) Oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor
– morfološka enota 6E/1
Dovoljeno je graditi manjše proizvodne objekte.
Fasade novih objektov morajo biti oblikovane homogeno. Barvni toni fasad morajo objekte nevsiljivo vključiti v okolico.
Ograje morajo biti praviloma lahke in transparentne, izjemoma so lahko masivnejše, če so namenjene protihrupni zaščiti.
ter naslednja dodatna merila in pogoji:
b) Varstvo naravne in kulturne dediščine
Pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine veljajo za naslednja območja, objekte in njihovo vplivno območje:
– arheološka dediščina:
• arheološko najdišče Roje.
– zgodovinska dediščina iz obdobja NOV:
• spominsko obeležje posvečeno narodnemu heroju Alojzu Kebetu na dvorišču tovarne KOT.
c) Komunalno urejanje
Tehnološke vode morajo biti zagotovljene v okviru lastnega oskrbnega sistema. Pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje morajo biti nevtralizirane oziroma očiščene.

V območju urejanja ŠG 7/1 veljajo naslednja dodatna merila in pogoji:
a) Varstvo naravne in kulturne dediščine Pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine veljajo za naslednja območja in objekte z vplivnimi območji:
– arheološka dediščina:
• arheološko najdišče Gradišče;
• arheološko najdišče s srednjeveškimi ostanki na Šmarni gori;
– kulturna dediščina umetnostnega pomena:
• zidana kapela na koncu Ulice bratov Novak;
• lesen križ ob gozdu na koncu Gostinčičeve ulice;
• lesen križ nad potokom Dobrova ob nekdanji romarski poti na Šmarno goro;
• Rocenski grad v šolskem kompleksu šole v Tacnu.
– zgodovinska dediščina iz obdobja NOV:
• grob Željka Tonija-Rajka na Peškah.

V območju urejanja ŠK 7/1 veljajo naslednja posebna merila in pogoji:
a) Vrste posegov v prostor
– morfološka enota 9/1
V območju so dovoljeni naslednji posegi:
• ureditev pokopališča;
• gradnja mrliške vežice;
• urejanje okolja in hortikulturna zasaditev;
• gradnja objektov in naprav za potrebe komunale in energetske infrastrukture.
ter naslednja dodatna merila in pogoji:
b) Varstvo naravne in kulturne dediščine
Pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine veljajo za naslednja območja in objekte z vplivnimi območji:
– naravna dediščina:
• reka Sava (vodotok z brežinami, obrežno vegetacijo in logi ob nekdanjih meandrih);
– arheološka dediščina:
• arheološki sledovi nad sedanjim pokopališčem v Šmartnem.
– zgodovinska dediščina iz obdobja NOV:
• grobišče dvajsetih borcev na pokopališču v Šmartnem.

V območju urejanja ŠK 7/2 veljajo naslednja dodatna merila in pogoji:
a) Varstvo naravne in kulturne dediščine
Pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine veljajo za naslednja območja in objekte z vplivnimi območji:
– naravna dediščina: reka Sava (vodotok z obrežno vegetacijo in logi ob nekdanjih meandrih).
– arheološka dediščina:
• arheološko najdišče na Rojah.
– kulturna dediščina umetnostnega pomena:
• zidan križ ob Kajakaški cesti na odcepu proti mlinu.
– etnološka dediščina:
• nadanji mlin, Tacen št. 44.
b) Komunalno urejanje
V območju je za obstoječo zazidavo potrebno zgraditi novo trafo postajo.

V območjih urejanja ŠR 7/1 RC Dobrava in ŠR 7/2 Šmarna gora so dovoljena nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah ter posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora lahko na pobudo izdelovalca lokacijske dokumentacije zahteva za posamezni poseg v prostor dodatno strokovno presojo širših pogojev za zagotovitev funkcionalno in oblikovno enotne in optimalne izrabe konkretnega območja.

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri upravnem organu občine Ljubljana Šiška, pristojnem za urejanje prostora, pri upravni organizaciji mesta Ljubljane za urbanistično načrtovanje, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana, pri krajevni skupnosti Šmartno – Tacen in pri Mestni upravi za inšpekcijske službe Ljubljana.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe Ljubljana – urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.