Na podlagi drugega odstavka 4. člena temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in na podlagi tretjega odstavka 65. člena Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 63/89) izdaja Vlada Republike Slovenije

Potrdila, ki se pošiljajo z blagom pri izvozu ali uvozu, so:
1. potrdilo o izvoru blaga;
2. potrdilo o višji sili;
3. potrdilo o izvoru blaga iz tretje države;
4. potrdilo o neposredni pošiljki (potrdilo, da je blago šlo čez carinsko območje Republike Slovenije in da je bilo pod carinskim nadzorom);
5. potrdilo o končnem porabniku za blago, ki se uvozi;
6. potrdilo o izvoru blaga, ki ga je izdal pristojni organ države izvoza oziroma države izvora. Potrdilo iz te točke je treba predložiti pri uvozu blaga iz poglavij 51 do 63 carinske tarife, razen pri uvozu blaga iz tarifnih številk 51.01 do vključno 51.05, 52.01 do vključno 52.03 in 55.01 do vključno 55.07.
Potrdila iz 1. do 3. točke in 5. točke prejšnjega odstavka izdaja Gospodarska zbornica Slovenije.
Ne glede na prejšnji odstavek izdaja potrdila o izvoru blaga – potrdila o prevozu blaga EUR. 1 in obrazce EUR. 2 – pristojna carinarnica.
Potrdila iz 4. točke prvega odstavka tega člena izda pristojna carinarnica.

Overjanje listin po tej uredbi je overjanje faktur in drugih listin, ki se pošiljajo z blagom pri izvozu.
Listine iz prejšnjega odstavka overjata Gospodarska zbornica Slovenije in, na zahtevo tretje države, ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

Potrdilo o slovenskem izvoru blaga se izda na pisno zahtevo podjetja oziroma druge pravne osebe ali na pisno zahtevo zasebnika (v nadaljnjem besedilu: vložnik zahteve).
K zahtevi iz prejšnjega odstavka mora vložnik zahteve priložiti tudi izpolnjen obrazec potrdila o slovenskem izvoru blaga ter pisno izjavo proizvajalca, da je blago slovenskega izvora skladno z ustreznimi izvornimi kriteriji, pri čemer jih konkretno navede.

Šteje se, da je blago slovenskega izvora, če je v celoti proizvedeno oziroma pridobljeno v Sloveniji, in sicer:
1. surovine in minerali, dobljeni iz zemlje, vode ali morskega dna, vštevši mineralna goriva in podobne materiale ter rude kovin;
2. v Sloveniji proizvedeni rastlinski proizvodi in gozdni proizvodi;
3. v Sloveniji rojena in vzrejena živina;
4. proizvodi, dobljeni od žive živine iz prejšnje točke;
5. proizvodi od lova in ribolova v Sloveniji;
6. proizvodi morskega ribištva in drugi proizvodi, vzeti iz morja, tudi izven teritorialnega morja, z ladjami, ki so registrirane v Sloveniji in ki plujejo pod slovensko zastavo ali proizvedeni na teh ladjah;
7. v Sloveniji zbrano rabljeno blago za regeneracijo surovin;
8. odpadki industrijske proizvodnje v Sloveniji;
9. blago, proizvedeno v Sloveniji, izključno iz proizvodov iz 1. do 8. točke tega člena.

Šteje se, da je blago slovenskega izvora tudi, če ni v celoti proizvedeno oziroma pridobljeno v Sloveniji, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. blago je bilo v Sloveniji predmet obdelave oziroma predelave, ki v proizvodnem procesu pomeni zadnjo, bistveno in ekonomsko upravičeno predelavo ali obdelavo;
2. predelava oziroma obdelava pomeni pridobitev novega blaga oziroma pomeni pridobitev bistvenega elementa blaga.

Ne šteje se, da so prvotne lastnosti blaga bistveno spremenjene:
1. če je bilo blago pakirano ali prepakirano, ne glede na to, kje je bila izdelana embalaža;
2. če so bile večje količine blaga razdeljene na manjše;
3. če je bilo blago sortirano, klasirano, izpirano ali razdeljeno z rezanjem ali ustekleničenjem;
4. če je bilo blago etiketirano in zaznamovano;
5. če je bilo blago konservirano za transport oziroma uskladiščenje,;
6. če je bilo blago zloženo v skupine;
7. če je bila uvožena živa živina zaklana pred potekom treh mesecev od dneva uvoza.

Če se potrdilo o slovenskem izvoru blaga izdaja na podlagi mednarodne pogodbe oziroma zahteve tretje države, se lahko potrdilo o slovenskem poreklu blaga izda, če to blago ustreza pravilom, določenim z mednarodno pogodbo oziroma zahtevo tretje države, ne glede na 4., 5. oziroma 6. člen te uredbe.

Pristojna carinarnica ali Gospodarska zbornica Slovenije lahko po potrebi zahteva od vložnika zahteve za izdajo potrdila iz 3. člena te uredbe, dopolnilne listine, preverja točnost podatkov v njih ter po pooblaščenih strokovnih osebah (kontrolorjih) pregleduje finančno in drugo dokumentacijo ter proizvodnjo blaga.
Podatki o listinah in drugi podatki iz prejšnjega odstavka so zaupni.

Potrdila iz 2. in 3. točke prvega odstavka 1. člena te uredbe se izdajo na pisno zahtevo vložnika zahteve, ki priloži k zahtevi naslednje listine:
1. k potrdilu o višji sili – pisno potrdilo o višji sili, ki ga je izdal pristojni organ občine, na območju katere je prišlo do višje sile;
2. k potrdilu o izvoru blaga iz tretje države – izvirno potrdilo o izvoru blaga, ki ga je izdal pristojni organ države izvora in ga je po potrebi overilo diplomatsko oziroma konzularno predstavništvo Republike Slovenije v zadevni državi.

Potrdilo o neposredni pošiljki blaga iz 4. točke prvega odstavka 1. člena te uredbe izda na zahtevo tujega uvoznika vhodna oziroma izhodna carinarnica.
Za neposredno pošiljko po tej uredbi se šteje prevoz blaga čez ozemlje Slovenije s prekladanjem ali začasnim skladiščenjem oziroma brez prekladanja ali začasnega skladiščenja, če ostane blago pod carinskim nadzorom in se ne da y prost promet.
Z blagom iz prejšnjega odstavka niso dovoljene druge manipulacije, razen razkladanja in nakladanja, delitve blaga na manjše količine ali druga opravila, ki so potrebna, da se blago zavaruje pred okvaro ali poškodbo.

Vložnik zahteve je dolžan navesti v pisni zahtevi, pisni izjavi, obrazcu potrdila oziroma listine, ki se overja ali dokumentaciji v zvezi z izdajanjem oziroma overjanjem omenjenih potrdil, podatke, ki ustrezajo dejanskemu stanju.
Vložnik zahteve je dolžan uporabljati izdana potrdila in overjene listine v skladu z namenom in le z blagom, za katerega so bile izdane

Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek vložnik zahteve:
1. če v pisni zahtevi, pisni izjavi, obrazcu potrdila oziroma listine, ki se overja, ali dokumentaciji v zvezi z izdajanjem oziroma overjanjem omenjenih potrdil da podatke, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju (prvi odstavek 11. člena), ali
2. če uporabi ta potrdila ali overjene listine za namene, za katerega niso bile izdane oziroma z drugim blagom, za katerega so bile izdane (drugi odstavek 11. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v podjetju oziroma drugi pravni osebi, ki stori dejanje iz prvega odstavka' tega člena.

Z dnem, ko začne veljati ta uredba, se. preneha uporabljati uredba o izdajanju potrdil in overjanju listin, ki spremljajo blago pri izvozu (Uradni list SFRJ, št. 75/89, 26/90, 34/90 in Uradni list RS, št. 32/92).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.