ODLOČBA
Ustavno sodišče je na pobudo Marije Kramer iz Petrove ter Marka Flajsa in drugih iz Žalca v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na seji dne 26. 11. 1992.
odločilo:
Določbe 10. člena odloka Skupščine občine Žalec o javnem redu in miru ter o komunalni ureditvi (Uradni list RS, št. 2/92) se razveljavijo.
Ta odločba ima pravne posledice po prvem in drugem odstavku 414. člena ustave iz leta 1974.
Obrazložitev
S sklepom št. U-I-19/92 z dne 14. 10. 1992 (pod I.) je ustavno sodišče sprejelo pobudo in začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 10. člena v izreku te odločbe navedenega odloka, po katerem v določenih območjih naselij ni dovoljeno rediti živine, drobnic, kuncev in perutnine; ta območja določi občinski upravni organ. V pobudi je bilo navedeno, da predpisi, ki so v odloku uvodoma navedeni kot pravna podlaga za njegov sprejem, ne vsebujejo pooblastila za prepoved reje živali in tudi ne vsebujejo pooblastila za prenos pristojnosti glede določitve območij na upravni organ. Iz odgovora nasprotne udeleženke izhaja, da občinski upravni organ še ni določil območij, kjer naj bi veljala prepoved reje živali v smislu izpodbijanega 10. člena in da zato na tej podlagi še niso nastale nikakršne posledice.
Ustavno sodišče je izpodbijane določbe 10. člena razveljavilo.
Po ustavi je Slovenija pravna in socialna država (2. člen). Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen); Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija (prvi odstavek 67. člena). Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja (prvi odstavek 72. člena). V pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine (prvi odstavek 140. člena). Zakon o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75, 35/79, 29/86 in 32/89) pooblašča občinsko skupščino, da skrbi za varstvo zraka s smotrnim prostorskim in urbanističnim načrtovanjem, da sprejema predpise in sanacijske programe ter organizira odpravljanje škodljivih posledic onesnaženja zraka za zdravje prebivalstva. Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86, 32/89 in Uradni list RS, št. 15/91-I) določa, da se na območju izvirov in talne vode v nobenem primeru ne smejo odvajati odpadne vode v izvirne in talne vode; skupščina občine je pooblaščena, da določa ukrepe za zavarovanje voda. Po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92) občina zagotavlja v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva na svojem območju. Zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/87) nalaga družbenopolitičnim skupnostim skrb za varstvo pred takšnimi boleznimi.
Glede na navedeno ustavno in zakonsko ureditev občini ni potrebno še posebno zakonsko pooblastilo, da v okviru svojih pravic in dolžnosti varovanja človekovega okolja prepove gojitev domačih živali na določenem območju, vendar pa bi to lahko storila samo s svojim odlokom. V obravnavanem primeru skupščina občine teh območij ni določila, marveč je za to pooblastila občinski upravni organ, za kar pa v zakonu nima podlage. Izpodbijane določbe tudi ne opredeljujejo kriterijev, po katerih bi upravni organi lahko delovali, onemogočajo pa tudi uporabo pravnih sredstev zoper njihove odločitve. Izpodbijane določbe so neopredeljene in zato omogočajo arbitrarno odločanje državnim organom, s čimer je ogrožena pravna varnost in druga načela pravne države (2. člen ustave). Izpodbijane določbe omogočajo tudi poseganje v lastninsko pravico, varovano po 33. členu ustave. Upoštevati je namreč potrebno, da pomeni omejevanje možnosti pridobivanja sredstev s prepovedjo izvajanja določene dejavnosti poseg v ustavno varovane pravice ter, da utegnejo prepovedi gospodarske dejavnosti, ki bistveno zmanjšajo gospodarsko sposobnost prizadetega subjekta, povzročiti tudi uveljavljanje odškodnine.
Zaradi prej navedenih razlogov je ustavno sodišče izpodbijane določbe razveljavilo s pravnimi učinki, ki so določeni v prvem in v drugem odstavku 414. člena ustave iz leta 1974.
Sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 161. člena ustave, 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm.
Št. U-I-19/92-12
Ljubljana, dne 26. novembra 1992.
Predsednik
dr. Peter Jambrek l. r.