Na podlagi 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) izdaja minister, pristojen za zdravstvo
PRAVILNIK
o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju zdravstvene dejavnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik natančneje ureja pogoje za opravljanje pripravništva zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki delajo na področju zdravstvene dejavnosti, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebni zdravstveni delavci, pri katerih se opravlja pripravništvo; preizkušanje pripravnikovega praktičnega znanja, pogoje za opravljanje strokovnih izpitov, programe strokovnih izpitov ter tehnična vprašanja, ki so s tem v zvezi.
2. člen
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, ki delajo na področju zdravstvene dejavnosti in imajo najmanj srednjo strokovno izobrazbo zdravstvene, farmacevtske in druge ustrezne usmeritve, opravljajo po končanem šolanju pripravništvo v obdobjih, ki jih določa zakon.
Določbe tega pravilnika veljajo tudi za delavce, ki v zdravstvenih zavodih opravljajo druga z zdravstvenim varstvom povezana strokovna dela, za delavce; ki opravljajo dela zdravstvenega varstva v drugih z zakonom določenih zavodih ter za delavce, ki ne delajo v zdravstvenih zavodih, njihovo delo pa sega na področje zdravstvene dejavnosti.
3. člen
Pripravnik mora med pripravništvom delati poln delovni čas. Trajanje pripravništva se podaljša za čas daljše opravičene odsotnosti z dela skladno s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom zdravstvenega zavoda, razen za čas letnega dopusta.
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravstveni delavec, pri katerem pripravnik opravlja pripravništvo, predpiše v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ustrezne ukrepe, če pripravnik po svoji krivdi ne dela poln delovni čas, če poteka program pripravništva nepravilno ali če pripravnik ne gre opravljati strokovnega izpita v roku, ki ga določa zakon oziroma kolektivna pogodba.
Pripravnik lahko sklene delovno razmerje za nedoločen ali določen čas.
Volontersko pripravništvo v zdravstvenih zavodih oziroma pri zasebnih zdravstvenih delavcih poteka skladno z zakonom.
4. člen
Pripravniki pridobijo pravico za samostojno opravljanje dela v poklicu po opravljenem strokovnem izpitu, razen če ni z zakonom drugače določeno.
Pripravniku se med pripravništvom ter po redno opravljenem pripravništvu še pred opravljenim strokovnim izpitom lahko zaupajo posamezna zdravstvena opravila, za katera se usposablja, vendar ga mora pri tem neposredno strokovno nadzirati pooblaščeni delavec, ki opravlja zdravstvene storitve.
Natančnejši pogoji za delo pripravnikov so določeni s kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom zdravstvenega zavoda.
5. člen
Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, spremlja in nadzira izvajanje pripravništva v zdravstvenih zavodih in pri zasebnih zdravstvenih delavcih. Predvsem nadzira potek pripravništva v skladu s programi, izvajanje določb mentorstva in preizkušanja praktičnega znanja, daje v zvezi s tem nasvete in informacije ter izvaja potrebne ukrepe.
Ministrstvo, pristojno za zdravstvo, spremlja in nadzira izvajanje strokovnih izpitov pripravnikov s srednjo strokovno izobrazbo v pooblaščenih zdravstvenih zavodih in izvaja v zvezi s tem potrebne ukrepe.
II. OPRAVLJANJE PRIPRAVNIŠTVA IN MENTORSTVO
6. člen
Namen pripravništva je, da se pripravnik po predpisanem programu seznani z vsemi opravili za delo, za katero se glede na svojo strokovno izobrazbo pripravlja, ter se pripravi za strokovni izpit in za poznejše samostojno delo.
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravstveni delavec je dolžan pripravniku omogočiti, da se na ustrezen, način seznani s programom strokovnega izpita.
7. člen
Pripravništvo se opravlja pod neposrednim vodstvom in nadzorstvom mentorjev.
Mentor mora imeti najmanj takšno, strokovno izobrazbo, kot jo ima pripravnik in najmanj 5 let strokovnih izkušenj na področju, za katerega se pripravnik usposablja.
Plačilo mentorskega dela je opredeljeno v kolektivni pogodbi.
8. člen
Mentor pripravnika ima zlasti tele naloge:
– skrbi, da se dosledno izvaja pripravništvo po predpisanem programu;
– uvaja sam in po drugih strokovnih delavcih pripravnika v delo ter mu z navodili, nasveti ter s praktičnim delom pomaga pri usposabljanju za samostojno delo;
– skrbi, da pripravnik sodeluje na strokovnih posvetih;
– dodeljuje pripravniku delo oziroma posamezna opravila, ki jih mora pripravnik praktično obvladati po končanem pripravništvu v mentorjevi strokovni enoti;
– nadzira sam in po drugih strokovnih sodelavcih, ali se je pripravnik v strokovni enoti zadosti usposobil za samostojno delo;
-obravnava in analizira individualno ali skupinsko s pripravniki posamezna praktična vprašanja oziroma primere iz prakse;
– skrbi, da se pripravnik ne usmerja v ozko oziroma specialistično dejavnost, ampak daje o tem le informiran, da spozna delo drugih delavcev v procesu dela ter se predvsem usposablja za samostojno delo v svoji stroki;
– skrbi sam ali po drugih, od njega pooblaščenih strokovnih delavcih, da se pripravnik nauči pravilno uporabljati delovna sredstva in da se seznani s predpisi o varstvu pri delu;
– opozarja pripravnika pri konkretnem delu na kodeks etike;
– sodeluje pri preizkušanju praktičnega znanja pripravnika.
9. člen
Ob pričetku opravljanja pripravništva izda zdravstveni zavod ali zasebni zdravstveni delavec pripravniku list o pripravništvu in o praktičnem usposabljanju, v katerega pripravnik vpisuje opravljanje del iz predpisanega programa ter udeležbo na seminarjih, kar potrjuje mentor.
III. ZDRAVSTVENI ZAVODI IN ZASEBNI ZDRAVSTVENI DELAVCI, PRI KATERIH SE LAHKO OPRAVLJA PRIPRAVNIŠTVO
10. člen
Pripravništvo se opravlja v zdravstvenih zavodih ali pri zasebnih zdravstvenih delavcih, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje pripravništva.
Če se pripravnik ne more seznaniti z vsemi vsebinami programa pripravništva pri delodajalcu iz prejšnjega odstavka, mora opravljati pripravništvo deloma ali v celoti v drugem zdravstvenem zavodu ali pri zasebnem zdravstvenem delavcu, ki izpolnjuje pogoje.
V primerih iz prejšnjega odstavka mora zdravstveni zavod ali zasebni zdravstveni delavec, pri katerem pripravnik opravlja pripravništvo, omogočiti pripravniku, da opravi deloma ali v celoti pripravništvo drugje.
11. člen
Minister, pristojen za zdravstvo, določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati zdravstveni zavod ali zasebni zdravstveni delavec, pri katerem se pripravništvo lahko opravlja, in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati mentorji. Pri tem je treba upoštevati zlasti:
– da delajo v zdravstvenih zavodih in njihovih strokovnih enotah oziroma pri zasebnih zdravstvenih delavcih, pri katerih se opravlja pripravništvo, taki strokovni delavci, ki imajo najmanj enako ali višjo strokovno izobrazbo, kot jo ima pripravnik;
– da ima zdravstveni zavod ali njegova strokovna enota oziroma zasebni zdravstveni delavec taka delovna sredstva, da lahko pripravnik po sodobnih metodah in po sodobni medicinski doktrini opravlja vsa opravila, določena s programom pripravništva;
– da ima zdravstveni zavod ali njegova strokovna enota oziroma zasebni zdravstveni delavec tolikšno število strokovnih primerov, da je pripravnik lahko zaposlen s polnim delovnim časom.
IV. PROGRAMI PRIPRAVNIŠTVA ZA POSAMEZNE VRSTE DELAVCEV NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
12. člen
Pripravništvo poteka po programu, ki ga predpiše minister, pristojen za zdravstvo, in obsega tiste vsebine, ki ustrezajo stopnji izobrazbe pripravnika ter tista praktična znanja, ki jih bo pripravnik potreboval po pridobitvi pravice za samostojno delo.
O vsebini programa pripravništva morajo biti pripravniki seznanjeni ob nastopu pripravništva.
V. PREIZKUŠANJE PRAKTIČNEGA ZNANJA PRIPRAVNIKA
13. člen
Pripravnikovo praktično znanje se sproti preizkuša v zdravstvenem zavodu oziroma pri zasebnem zdravstvenem delavcu, pri katerem pripravništvo poteka.
Način praktičnega preizkušanja znanja, ki je pogoj za pripustitev pripravnika k strokovnemu izpitu, določa kolektivna pogodba oziroma splošni akt zdravstvenega zavoda, kjer pripravništvo poteka.
VI. STROKOVNI IZPITI
14. člen
Pripravniki s srednjo strokovno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri zdravstvenih zavodih, ki jih določi minister, pristojen za zdravstvo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni zdravstveni zavodi).
Pripravniki z višjo ali visoko strokovno izobrazbo opravljajo strokovni izpit pri ministrstvu, pristojnem za zdravstvo.
15. člen
Program strokovnega izpita predpiše minister, pristojen za zdravstvo, in obsega:
1. strokovne vsebine poklicnega področja,
2. prva pomoč – organizacija in dajanje pomoči v rednih in izrednih razmerah; za zdravnike in zobozdravnike še urgentna medicina,
3. socialna medicina (socialna farmacija) in organizacija zdravstvene dejavnosti,
4. osnove pravne ureditve s področja zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja.
Minister, pristojen za zdravstvo, opredeli za posamezne poklice in stopnje izobrazbe obseg gradiva in vire literature.
16. člen
Pripravnik vloži prijavo za opravljanje strokovnega izpita v kadrovski službi pri delodajalcu, pri katerem je v delovnem razmerju. Delodajalec pošlje prijavo za delavca s srednjo strokovno izobrazbo pooblaščenemu zdravstvenemu zavodu, za delavca z višjo ali- visoko strokovno izobrazbo pa ministrstvu, pristojnemu za zdravstvo.
Volonterski pripravniki vložijo prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri ministrstvu, pristojnem za zdravstvo.
17. člen
Prijavi za opravljanje strokovnega izpita je treba priložiti overjeno fotokopijo ali overjen prepis diplome oziroma zaključnega spričevala in list o pripravništvu in praktičnem usposabljanju, iz katerega mora biti časovno in vsebinsko razviden potek programa pripravništva in uspešno opravljen preizkus praktičnega znanja. Če kadrovska služba zdravstvenega zavoda ali pristojna služba pooblaščenega zdravstvenega zavoda oziroma ministrstva, pristojnega za zdravstvo, ugotovi nepravilnosti, odredi, da se nepravilnosti v določenem roku odpravijo.
18. člen
Kandidat mora biti obveščen o času in kraju strokovnega izpita najmanj 14 dni pred dnevom izpita.
Če se kandidat brez opravičenega razloga ne zglasi določenega dne k strokovnemu izpitu ali odstopi od že začetega strokovnega izpita se šteje, da izpita ni opravil.
19. člen
Pripravnik opravlja strokovni izpit pred izpitno komisijo. Izpraševalce – člane izpitnih komisij imenuje minister, pristojen za zdravstvo.
20. člen
Izpitno komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.
Predsednik in člana izpitne komisije morajo imeti najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo ima pripravnik in najmanj 5 let delovnih izkušenj na strokovnem področju, iz katerega se opravlja strokovni izpit.
Predsednik in člana izpitne komisije morajo biti o času in kraju strokovnega izpita obveščeni najmanj 10 dni pred dnevom izpita.
21. člen
Strokovni izpit je usten. Izpit traja, dokler izpraševalec oziroma komisija ne ocenita kandidatovega znanja:
22. člen
O poteku strokovnega izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik na predpisanem obrazcu. Zapisnik podpišejo predsednik in člana komisije.
23. člen
Komisija oceni celotni uspeh kandidata na podlagi ocen iz posameznih predmetov. Ocena uspeha kandidata je: "opravil" ali "ni opravil".
O oceni sklepa komisija z večino glasov. Če so glasovi deljeni, je odločilen glas predsednika. Predsednik izpitne komisije sporoči kandidatu uspeh izpita po končanem izpitu.
24. člen
Kandidatu, ki je uspešno opravil strokovni izpit, se izda potrdilo o strokovnem izpitu na predpisanem obrazcu.
Potrdilo o strokovnem izpitu za delavce s srednjo strokovno izobrazbo podpišeta predsednik izpitne komisije in pooblaščeni delavec pooblaščenega zdravstvenega zavoda.
Potrdilo o strokovnem izpitu za delavce z višjo ali visoko strokovno izobrazbo podpišeta predsednik izpitne komisije in minister, pristojen za zdravstvo.
25. člen
Potrdilo o strokovnem izpitu se vroči delavcu. Pooblaščeni zdravstveni zavodi pošiljajo evidenco o opravljenih izpitih ministrstvu, pristojnemu za zdravstvo.
26. člen
Kandidat, ki strokovnega izpita ni opravil, lahko izpit ponavlja enkrat. Čas med enim in drugim opravljanjem izpita ne sme biti krajši od treh mesecev.
Kandidat, ki ne opravi izpita iz enega predmeta, lahko opravlja popravni izpit največ enkrat, in sicer v roku, ki ga določi izpitna komisija. Ta rok ne sme biti krajši od enega meseca. Rok popravnega izpita se sporoči kandidatu.
Če kandidat ne pride k popravnemu izpitu v treh mesecih ali če se določenega dne ne zglasi k strokovnemu izpitu in ne opraviči izostanka, se šteje, da strokovnega izpita ni opravil.
Kandidat, ki ne opravi popravnega izpita, lahko še enkrat opravlja celoten strokovni izpit. Če tudi tega izpita ne opravi, ne more ponavljati celotnega izpita in tudi ne delati popravnega izpita iz posameznih predmetov pred pretekom enega leta.
Kandidat, ki ni opravil strokovnega izpita, ne more samostojno opravljati dela v svojem poklicu.
27. člen
Administrativno delo v zvezi s strokovnimi izpiti s srednjo strokovno izobrazbo opravlja kadrovska služba pooblaščenega zdravstvenega zavoda.
Administrativno delo v zvezi s strokovnimi izpiti z višjo ali visoko strokovno izobrazbo opravlja ministrstvo, pristojno za zdravstvo.
28. člen
Vse gradivo v zvezi z opravljanjem strokovnega izpita hranijo pooblaščeni zdravstveni zavodi oziroma ministrstvo, pristojno za zdravstvo.
29. člen
Stroške za delo v zvezi s strokovnimi izpiti krije delodajalec, ki je kandidata prijavil k strokovnemu izpitu.
V primeru, da kandidat ni v delovnem razmerju, odloči o kritju stroškov minister, pristojen za zdravstvo.
VII. POSEBNE DOLOČBE
30. člen
Delavec, ki opravlja zdravstvene storitve in je že opravil strokovni izpit, pa si je pozneje pridobil drug poklic, mora opraviti pripravništvo za ta poklic in dopolnilni strokovni izpit.
Obseg dopolnilnega strokovnega izpita določi minister, pristojen za zdravstvo; pri tem upošteva strokovno izobrazbo ter področje dela, na katero je delavec razporejen.
Minister, pristojen za zdravstvo, lahko v primerih iz prejšnjih dveh odstavkov na predlog delodajalca in na prošnjo kandidata le-tega oprosti opravljanja dopolnilnega strokovnega izpita, če s svojim strokovnim delom opravičuje to oprostitev.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za delavca, ki je pred nastopom dela v zdravstvenem zavodu ali pri zasebnem zdravstvenem delavcu opravil strokovni izpit na podlagi drugih predpisov ter za delavca, ki sklene delovno razmerje v zdravstvenem zavodu ali pri zasebnem zdravstvenem delavcu in je bil pred tem v delovnem razmerju v drugem zavodu, ni pa še opravil strokovnega izpita.
31. člen
Delavcu, ki je opravljal pripravništvo in strokovni izpit v tujini in se želi zaposliti v zdravstvenem zavodu oziroma pri zasebnem zdravstvenem delavcu v Republiki Sloveniji, ministrstvo, pristojno za zdravstvo, določi, na katerem področju in v katerih vsebinah mora dopolniti obveznost pripravništva in strokovnega izpita.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Obrazce iz 9., 22. in 24. člena tega pravilnika predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v roku enega meseca po uveljavitvi tega pravilnika.
33. člen
Dokler minister, pristojen za zdravstvo, ne določi programov pripravništva iz 12. člena tega pravilnika, se uporabljajo programi pripravništva, ki so veljali pred uveljavitvijo tega pravilnika.
34. člen
Minister, pristojen za zdravstvo, določi pooblaščene zdravstvene zavode iz 14. člena in imenuje izpraševalce -člane izpitnih komisij iz 19. člena tega pravilnika najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega pravilnika.
35. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 39/84).
36. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 166/92
Ljubljana, dne 3. decembra 1992.
Ministrstvo
za zdravstvo, družino
in socialno varstvo
Minister
dr. Božidar Voljč l. r.
