Na podlagi 56. in 57. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 1/91-I) ter 64. člena Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91 in 2/91-I) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba ureja način določanja plač, nadomestil in drugih prejemkov osebja diplomatsko-konzularnih predstavništev in kulturno informacijskih centrov Republike Slovenije v tujini (v nadaljnjem besedilu: predstavništva).

Sredstva za plače, nadomestila in druge prejemke osebja (delavci Ministrstva za zunanje zadeve in pogodbeno zaposleni, ki opravljajo pomožna administrativno-tehnična dela) zaposlenega v predstavništvih se zagotavljajo v okviru proračuna Ministrstva za zunanje zadeve na temelju letnega programa dela in razporejajo v okviru predračuna prihodkov in odhodkov in z zaključnim računom Ministrstva za zunanje zadeve.

Plača se določa na podlagi koeficienta delovnega mesta ter osnove, ki se uporablja za izračun plače v posamezni državi tako, da se koeficient, pomnoži z osnovo. Tako dobljeni znesek se poveča za odstotek, ki delavcu pripada za delovne izkušnje.
Višina plače za posamezno delovno mesto je enaka ne glede na to ali je delavec v delovnem razmerju v Ministrstvu za zunanje zadeve za nedoločen ali pogodbeno za določen čas.

Tolarska plača
Tolarska plača se izračuna tako, da se kot osnova za obračun plače uporablja znesek, ki ga Vlada Republike Slovenije določi za obračun plač delavcev državnih organov.
Tolarska plača služi kot podlaga za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo osebne dohodke v času, ki ga delavec prebije na delu v tujini. V tolarjih se izplačuje v naslednjih primerih:
– v času priprav delavca, ki je v rednem delovnem razmerju v Ministrstvu za zunanje zadeve za odhod na delovno mesto v tujini, a največ tri mesece; oziroma do šest mesecev v času priprav delavca, ki bo delal v predstavništvu na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas;
– po vrnitvi delavca, ki je v delovnem razmerju v Ministrstvu za zunanje zadeve za nedoločen čas, iz tujine do njegovega razporeda na ustrezno delovno mesto v Ministrstvu za zunanje zadeve, a največ šest mesecev po povratku;
– če je delavec zaradi službene potrebe začasno odpoklican iz tujine, po izteku prvih trideset dni od njegovega prihoda v Republiko Slovenijo.
Tolarska plača je tudi podlaga za obračun nadomestila za čas bolniškega ter porodniškega dopusta, ki ga delavec, razporejen na delo v predstavništvo v tujini, prebije v Republiki Sloveniji.

Devizna plača
Za čas, ki ga delavci, razporejeni na delovno mesto v predstavništvih, prebijejo na delu v tujini, se jim določi devizna plača.
Devizna plača se prične obračunavati z dnem prihoda v državo, kjer se nahaja predstavništvo ob nastopu dolžnosti in preneha naslednji dan po odhodu iz te države ob prenehanju dolžnosti.
Delavcem, zaposlenim v predstavništvih Republike Slovenije v tujini, se plača obračuna in izplačuje v valuti države, v kateri se nahaja predstavništvo. Če valuta te države ni konvertibilna, se osebni dohodek izplačuje v konvertibilni valuti, ki jo za posamezno državo določi Ministrstvo za zunanje zadeve.
Za izračun devizne plače se kot osnova za obračun uporablja vrednost koeficienta za kraj, kjer se nahaja predstavništvo. Vrednost koeficienta odraža višino življenjskih stroškov v tem kraju in se določa enkrat letno ob upoštevanju podatkov o višini življenjskih stroškov, ki jih objavlja OZN in drugih relevantnih okoliščin.

Koeficienti za izračun osnovne plače:
Diplomatsko-konzularno osebje (VII. stopnja izobrazbe):
5,60 – veleposlanik Republike Slovenije,
– veleposlanik, vodja stalne misije Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji,
5,30 – generalni konzul Republike Slovenije,
– pooblaščeni minister – vodja stalne misije Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji,
5,10 – pooblaščeni minister,
– vodja kulturno informacijskega centra Republike Slovenije,
4,70 – svetovalec, 4,30 – I sekretar,
– konzul,
3,90 – II sekretar,
3,50 – III sekretar,
– vicekonzul, 3,10 – ataše.
Administrativno tehnično osebje:
3,50 – korespondent – prevajalec (VII. stopnja izobrazbe),
2,70 – upravni referent – korespondent (VI. stopnja izobrazbe),
2,15 – oskrbnik – šofer (V. stopnja izobrazbe).
– varnostnik (V. stopnja izobrazbe),
2,10 – pisarniški referent – tajnica (V. stopnja izobrazbe),
1,80 – oskrbnik – šofer, s poklicno šolo (IV. stopnja izobrazbe),
– administrator (IV. stopnja izobrazbe).

Varnostniku in oskrbniku – šoferju se osnovna plača določena na podlagi 6. člena te uredbe poveča za 20%, če stanuje v prostorih predstavništva in opravlja naloge stalnega dežurstva.

Delavcu, ki opravlja diplomatsko – konzularne naloge in je razporejen v predstavništvo na delovno mesto z nižjim nazivom, kot ga je imel v Ministrstvu za zunanje zadeve, pred razporeditvijo na delo v predstavništvo se koeficient, določen na podlagi 6. člena te uredbe, poveča za 0,30.

Dodatek za delovne izkušnje
Delavec predstavništva, ki je v rednem delovnem razmerju v Ministrstvu za zunanje zadeve ima pravico do dodatka za delovne izkušnje, ki se obračunava tako, da se mu osnovna plača, določena na podlagi 6. člena te uredbe, poveča za 0,5% za vsako začeto leto delovne dobe, vendar največ do 20%. Odstotek 0,5 se za ženske, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako začeto leto delovne dobe.

Drugi prejemki
Drugi prejemki v smislu te uredbe so:
– dodatek za nezaposlenega zakonca,
– dodatek za vzgojo in šolanje otrok,
– dodatek za postrežbo vodje predstavništva,
– odpravniški dodatek,
– dodatek za posebne pogoje bivanja in dela v tujini.

Dodatek za nezaposlenega zakonca
Delavcu v predstavništvu, katerega zakonec prebiva z njim v tujini in ni zaposlen, se izplačuje dodatek v višini 10% osnovne plače, določene na podlagi 6. člena te uredbe, za čas, ko zakonec prebiva z njim v tujini.
Delavcu, ki, je z odločbo Ministrstva za zunanje zadeve razporejen na delovno mesto diplomatsko konzularnega delavca v predstavništvu in ima zakonca, ki prebiva z njim v tujini, se poleg dodatka iz prvega odstavka tega člena izplačuje še dodatnih 10% od osnovne plače za stroške, ki jih ima zakonec zaradi sodelovanja v diplomatski oziroma konzularni družabni aktivnosti.
Dodatek iz prvega in drugega odstavka tega člena se izplačuje za čas, ko zakonec dejansko prebiva z njim v tujini. Izplačuje se lahko tudi največ 60 dni v letu, ko zakonec ne prebiva z njim.

Delavec v predstavništvu, čigar zakonec prebiva z njim v tujini in ni zaposlen, ima pravico tudi do nadomestila stroškov prostovoljnega pokojninskega zavarovanja zakonca s širšim obsegom pravic in to od dneva nastopa dolžnosti v tujini. Pravica do nadomestila preneha en mesec po prenehanju dolžnosti v tujini, oziroma dva meseca za delavca, čigar zakonec po vrnitvi nima zagotovljene zaposlitve. Upravičenec do nadomestila pred odhodom sam ureja vse formalnosti v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem. Kot osnova za plačilo prispevka se upošteva višina plače zakonca v zadnjem mesecu pred odhodom v tujino. Če je plača v zadnjem mesecu višja za več kot 25% od povprečja v zadnjih šestih mesecih se kot osnova za plačilo prispevka upošteva povprečje plače v zadnjih šestih mesecih.

Dodatek za šolanje in vzgojo nepreskrbljenih otrok Dodatek za vzgojo in šolanje nepreskrbljenih otrok, ki prebivajo z njim v tujini, pripada delavcu predstavništva:
– za otroka do napolnjenega 6. leta starosti v višini koeficienta 0,15;
– za otroka od 6. do 14. leta starosti v višini koeficienta 0,20;
– za otroka, starejšega od 14 let, v višini koeficienta 0,25.
Za obračun se upošteva vrednost koeficienta za obračun devizne plače za kraj, kjer se nahaja predstavništvo.
Za nepreskrbljene otroke po 15. letu starosti se dodatek izplačuje na podlagi potrdila o rednem šolanju in to največ do 26. leta starosti.

Izjemoma lahko minister za zunanje zadeve s posebnim sklepom določi, da se zaposlenim v predstavništvu povrne tudi 50% stroška vpisnine in šolnine za osnovno in srednješolsko izobraževanje v najcenejši ustrezni zasebni šoli v primeru, ko iz upravičenih razlogov ni mogoče brezplačno šolanje njegovih otrok v javnih šolskih ustanovah. Kot upravičeni razlogi se upoštevajo neustrezni pedagoški, varnostni, higienski pogoji, pouk v zelo zahtevnem tujem jeziku in v primeru, ko sprejemna država tujim diplomatom ne omogoča šolanja v javnih izobraževalnih ustanovah.

Dodatek za postrežbo
Veleposlaniki in vodje stalnih misij Republike Slovenije pri mednarodnih organizacijah imajo pravico do dodatka za postrežbo v višini koeficienta 1,60. Dodatek predstavlja zgornji limit izplačil iz tega naslova, ki obsegajo poleg izplačil za redno delo tudi vse dajatve, ki izvirajo iz tega naslova.
Dodatek za postrežbo izplačuje blagajnik predstavništva neposredno upravičencu za plačilo opravljenih storitev na podlagi pogodbe, ki jo sklene veleposlanik, ali na podlagi računov za ustrezne storitve.

Odpravniški dodatek
Za čas odsotnosti veleposlanika oziroma vodje stalne misije pri mednarodni organizaciji se osnovna devizna plača začasnega odpravnika poslov določena na podlagi 6. člena te uredbe poveča za 10%.
Za čas odsotnosti vodje konzularnega predstavništva se začasnemu vršilcu dolžnosti vodje konzularnega predstavništva osnovna devizna plača poveča za 5%.
Za obračun odpravniškega dodatka se upošteva datum, s katerim je bil v sprejemni državi notificiran odhod oziroma ponovni nastop dolžnosti vodje predstavništva.

Dodatek za posebne pogoje bivanja in dela v tujini
V primeru, ko so zaradi posebnih pogojev in izrednih razmer v kraju, kjer deluje predstavništvo, delovne in življenjske razmere posebno otežene, lahko minister za zunanje zadeve s posebnim sklepom za čas trajanja takih razmer določi izredni dodatek za posebne pogoje v višini, ki omogoča delno izenačenje delovnih ali življenjskih razmer z delavci v drugih predstavništvih.

Osnovna plača, določena na podlagi 6. člena te uredbe, se lahko na podlagi določil 7., 8., 9., 11. in 13. člena te uredbe poveča skupno največ za 35%.

Nadomestila
Nadomestila v smislu te uredbe so:
– nadomestilo potnih in selitvenih stroškov ob nastopu in prenehanju dolžnosti,
– dnevnice,
– nadomestilo stroškov za reprezentanco,
– nadomestilo članarine v diplomatskih in konzularnih združenjih,
– nadomestilo potnih stroškov za izrabo dopusta v Sloveniji za delavce, ki delajo v izvenevropskih državah,
– nadomestilo stroškov za najem stanovanja,
– nadomestilo stroškov za prevoz na delo,
– nadomestilo stroškov za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene.
– nadomestilo osebnega dohodka za čas bolniškega in porodniškega dopusta.
– nadomestilo stroškov zdravstvenega zavarovanja.
– nadomestilo stroškov za učenje tujega jezika.

Nadomestilo potnih in selitvenih stroškov ob nastopu in prenehanju dolžnosti
Ob nastopu in prenehanju dolžnosti ima delavec v predstavništvu pravico do povračila potnih in selitvenih stroškov zase in za svoje družinske člane.
Kot potni stroški se priznajo:
– stroški letalskega prevoza v ekonomskem razredu ali železniškega prevoza v prvem razredu po potrebi s spalnikom;
– stroški lastnega prevoza se povrnejo v višini stroškov železniške vozovnice I. razreda;
– pripadajoči znesek dnevnic za čas potovanja, ki je daljše od osmih ur.
Kot selitveni stroški se priznajo:
– stroški pakiranja do 400 DEM za delavca brez družine in do 600 DEM za delavce z družino,
– stroški iznosa selitvenih predmetov iz stanovanja in vnosa selitvenih predmetov v stanovanje,
– stroški prevoza do letališča oziroma pristanišča,
– voznina,
– zavarovalnina selitvenih predmetov do vrednosti 10.000 DEM za delavca brez družine in 15.000 DEM za delavca z družino.
Kot voznina se prizna:
– letalski prevoz do 300 kg za delavca brez družine in 450 kg za delavca z družino,
– cestni ali železniški prevoz do 20 m3
– ladijski prevoz – kontejner 20 ft.
V primeru kombinacije prevozov stroški ne morejo preseči višine celotnih selitvenih stroškov, kakršni bi nastali v primeru, če bi bila opravljena selitev s posameznim načinom prevoza, ki ga omogoča ta uredba.
Selitev opravi podjetje, s katerim ima Ministrstvo za zunanje zadeve sklenjeno pogodbo, oziroma v primeru, ko to ni mogoče, najboljši ponudnik.
Delavec, ki se je enostransko odločil, da prekine delo v tujini pred iztekom enega leta od pričetka dela v predstavništvu, sam nosi potne in selitvene stroške za vrnitev.
Delavec predstavništva, ki je razporejen na delo v Ministrstvo za zunanje zadeve zaradi uvedbe disciplinskega postopka, je dolžan sam povrniti potne in selitvene stroške za vrnitev, če je v disciplinskem postopku ugotovljeno, da je odgovoren za kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti.

Dnevnice
Za službena potovanja izven kraja, kjer se nahaja sedež predstavništva ima delavec predstavništva pravico do dnevnice po enakih merilih kot se uporabljajo za delavce republiških upravnih organov, kadar službeno potujejo v tujino.

Nadomestilo stroškov za reprezentanco Minister na predlog finančne komisije enkrat letno določi zgornji limit sredstev za reprezentanco posameznega predstavništva, glede na finančne možnosti, delovne potrebe in rezultate dela predstavništva. Minister lahko določi tudi odstotek teh sredstev, ki je namenjen za potrebe sodelavcev vodje predstavništva, ki opravljajo diplomatsko – konzularne naloge.

Nadomestilo članarine v diplomatskih in konzularnih združenjih
Diplomatsko konzularni delavci imajo pravico do nadomestila članarine v diplomatskih in konzularnih združenjih. To se ne nanaša na družabne in športne klube v katerih se zbirajo diplomati.

Nadomestilo potnih stroškov za izrabo dopusta v Sloveniji za delavce predstavništev, v izvenevropskih državah.
Delavci v predstavništvih v izvenevropskih državah imajo pravico do povračila 70% cene povratnih letalskih vozovnic za izrabo dopusta v Sloveniji. Pravica se prizna tudi njihovim družinskim članom, ki prebivajo z njimi v tujini.
To pravico imajo največ dvakrat v štirih letih, prvič po nepretrganih 12 mesecih dela v predstavništvu in drugič po 24 mesecih.
Povrne se del stroškov najcenejše povratne karte ekonomskega razreda.

Nadomestilo stroškov za najem stanovanja Delavec predstavništva, ki je v rednem delovnem razmerju v Ministrstvu za zunanje zadeve, ima pravico do povračila stanarine na podlagi pogodbe do višine ustreznega odstotka devizne plače, določene na podlagi 6. člena te uredbe, in v skladu z ustreznim sklepom Vlade Republike Slovenije.
V izjemnem primeru, ko v tem obsegu ni mogoče najeti ustreznega stanovanja, lahko minister, za zunanje zadeve na predlog finančne komisije s posebnim sklepom dovoli tudi višjo najemnino. V tem primeru je lastna udeležba delavca v višini 50% od presežka nad limitom iz prejšnjega odstavka, če gre za najem neopremljenega stanovanja in 75% presežka za najem opremljenega stanovanja. Delavcem s koeficientom nižjim od 3,0 lahko v upravičenih primerih minister za zunanje zadeve na predlog finančne komisije s sklepom določi nižji odstotek lastne udeležbe:
Veleposlanik ima pravico do nadomestila za najem stanovanja na podlagi pogodbe do limita izraženega v ustreznem odstotku njegove osnovne devizne plače, ki je za posamezno predstavništvo določen s sklepom vlade. Če stanovanje ni opremljeno, opremo zagotovi Ministrstvo za zunanje zadeve, ki je tudi njen lastnik. Prav tako ima veleposlanik pravico do nadomestila stroškov v višini 50% stroškov stanovanja (elektrika, voda, plin) ter telefona na podlagi računov.
Generalni konzul ima pravico do nadomestila za najem stanovanja na podlagi pogodbe do limita izraženega v ustreznem odstotku njegove devizne plače, ki je za posamezno predstavništvo določen s sklepom vlade. Generalnemu konzulu Ministrstvo za zunanje zadeve ne zagotavlja opreme v stanovanju, razen v primeru, ko je mogoč najem opremljenega stanovanja oziroma obročno odplačevanje opreme v okviru limita.
Ob nastopu dela v predstavništvu ima delavec pravico do plačila depozita za najem stanovanja, ki ga mora v celoti vrniti ob prenehanju najemne pogodbe, kakor tudi obresti v primeru, če se depozit obrestuje.
Vsi delavci imajo tudi pravico do nadomestila stroškov za ogrevanje, oziroma za hlajenje stanovanja v predstavništvih, ki se nahajajo v tropskem pasu.
Ostale stroške stanovanja razen izjem, ki so določene v tretjem in šestem odstavku tega člena, nosi vsak delavec sam.
Po prihodu v tujino ima delavec pravico do nadomestila stroškov začasne nastanitve. Kot stroški začasne nastanitve se priznajo stroški prenočevanja delavca v hotelu B kategorije (***) v prvih tridesetih dneh po nastopu dolžnosti, po preteku tridesetih dni le do višine nadomestila stroškov za. najem stanovanja.
Če stanovanja ni mogoče najeti brez posredovanja agencije ima delavec predstavništva enkrat v štirih letih pravico do nadomestila agencijske provizije.

Nadomestilo stroškov za prevoz na delo Delavec predstavništva, ki za prevoz na delo uporablja javna prevozna sredstva, ima pravico do nadomestila stroškov za prevoz na delo v višini mesečne vozovnice oziroma skupne cene dnevnih prevozov na delo v obe smeri.

Nadomestilo stroškov za uporabo osebnega avtomobila v službene namene
Delavec, ki uporablja lastni osebni avtomobil za službene namene, ima pravico do nadomestila v višini 30% cene z diplomatskimi ugodnostmi za liter super bencina za vsak prevožen kilometer ter za plačilo cestnine.
Nadomestilo se obračunava na podlagi potnega naloga, števila prevoženih kilometrov in diplomatske cene bencina.

Nadomestilo plače za čas bolniškega in porodniškega dopusta
Delavcu v predstavništvu pripada nadomestilo plače za čas bolniškega in porodniškega dopusta v višini 90% devizne plače v prvih 30 dneh, po izteku 30 dni pa ob soglasju Ministrstva za zunanje zadeve le v primeru, ko iz upravičenih zdravstvenih razlogov ne more nadaljevati zdravljenja oziroma porabe porodniškega dopusta v Sloveniji.
Za nadaljevanje bolniškega oziroma porodniškega dopusta se nadomestilo obračunava po predpisih, ki veljajo za ostale delavce v Ministrstvu za zunanje zadeve na podlagi plače, določene v skladu s 4. členom te uredbe.

Nadomestilo stroškov zdravstvenega zavarovanja
Delavcem Ministrstva za zunanje zadeve, zaposlenim v predstavništvih in njihovim družinskim članom, se zagotavlja zdravstveno varstvo preko zavarovanja v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo Republike Slovenije.
V izjemnih primerih, kjer v okviru splošnega zdravstvenega zavarovanja ni mogoče zagotoviti zdravstvenega varstva delavcev v predstavništvih, lahko minister za zunanje zadeve na predlog finančne komisije odobri izplačilo stroškov zdravstvenega varstva delavcev Ministrstva za zunanje zadeve v tujini in njihovih družinskih članov.
Poleg rednega zdravstvenega varstva se delavcem, zaposlenim v predstavništvih, po dveh letih dela v predstavništvu enkrat letno zagotavlja tudi preverjanje splošnega zdravstvenega stanja v okviru zdravstvene organizacije, s katero Ministrstvo za zunanje zadeve sklene pogodbo.

Nadomestilo stroškov za učenje tujega jezika Delavcem, ki prvič odhajajo na delo v predstavništvo v državi, kjer se kot uradni jezik ne uporablja angleški, francoski, nemški, italijanski, hrvaški ali srbski jezik, imajo pravico do nadomestila v višini 80% stroškov za 30 ur individualnega pouka pred odhodom v tujino in stroškov ustreznega tečaja v prvem letu po nastopu dolžnosti.

Akontacija plače
Delavec ima ob nastopu dolžnosti v predstavništvu pravico do akontacije v višini mesečne devizne plače in dodatkov, ki mu pripadajo. Akontacijo vrne v dvanajstih enakih mesečnih obrokih.

Kredit za stroške nastanitve v tujini
Ob nastopu dolžnosti ima delavec predstavništva pravico do kredita za stroške nastanitve in ureditve življenjskih in delovnih pogojev v tujini v višini treh mesečnih deviznih plač z dodatki. Kredit mu odobri finančno računovodska služba in ga je dolžan vrniti v 24 mesecih ob 7 odstotni letni obrestni meri.
Delavec predstavništva, ki je zaradi kršitve delovne dolžnosti razporejen na delo v Ministrstvo za zunanje zadeve ali se je enostransko odločil, da prekine delo v predstavništvu pred iztekom enega leta od nastopa dolžnosti, je dolžan preostale zneske kredita vrniti v enkratnem znesku 30 dni po prenehanju dela v predstavništvu.

Določila II., III., IV. in V. poglavja te uredbe se ne nanašajo na plače, ki se izplačujejo za opravljanje pomožnih administrativnih in tehničnih del ter za vzdrževanje čistoče v predstavništvih.
Plače za opravljanje teh del izplačuje predstavništvo kot delodajalec na podlagi pogodbe, ki jo sklene z delojemalcem, s soglasjem Ministrstva za zunanje zadeve in po predpisih države, v kateri se predstavništvo nahaja. Na ta način lahko predstavništvo zaposli tudi tuje državljane in slovenske državljane s stalnim prebivališčem v tujini, družinske člane delavcev Ministrstva za zunanje zadeve, ki opravljajo administrativno-tehnična dela v predstavništvu pa le na podlagi urne postavke za čiščenje prostorov predstavništva ter za pomoč v gospodinjstvu veleposlanika na podlagi 15. člena te uredbe.
Na način, določen v tem členu, ni mogoče izplačevati plač delavcu na delovnem mestu, ki je predvideno v sistemizaciji delovnih mest v diplomatsko – konzularnih predstavništvih Republike Slovenije, razen izjemoma začasno za določeno krajše obdobje ob izrecnem soglasju Ministrstva za zunanje zadeve.
Dela in naloge, za katera se lahko na tak način zaposlijo delavci, se določijo s posebnim sklepom, s katerim se določi tudi način sprejema v delovno razmerje, trajanje delovnega razmerja, odpovedni rok, dopust in druge pravice in najvišji znesek bruto osebnega dohodka, ki ga je mogoče izplačati.
Zaposlovanje delavcev na tak način je dovoljeno samo v primeru, če so letni bruto stroški zaposlitve takega delavca nižji od skupnih letnih stroškov zaposlitve delavca iz Republike Slovenije.

Delavcem, katerim je Ministrstvo za zunanje zadeve izdalo soglasje za najem stanovanja pred uveljavitvijo te uredbe in najemnina presega limit, ki je določen z ustreznim sklepom, lahko minister za zunanje zadeve na predlog finančne komisije določi rok, v katerem morajo svojo stanarino uskladiti z določili te uredbe. Ta rok ne more biti daljši od enega leta. Po izteku tega roka mora delavec presežek preko limita, ki je določen s to uredbo, nositi sam.

Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.