Na podlagi 29. člena, 30. člena in 31. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I) in drugega odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91- I) izdaja Svet Banke Slovenije

1. Banka Slovenije izda domači osebi dovoljenje, da ima devize na računu v tujini na podlagi obrazložene zahteve.
2. Banka Slovenije izda dovoljenje domači osebi, ki ima sklenjeno pogodbo o izvajanju investicijskih del v tujini za čas trajanja obveznosti po pogodbi. Kolikor je s pogodbo dogovorjena varščina ali polog za kakovostno in pravočasno izvedbo posameznih poslov, se dovoljenje izda do izteka garancijskega roka.
Domača oseba mora Banki Slovenije predložiti zahtevo, ki mora vsebovati znesek in vrsto deviz, za katere se zahteva dovoljenje ter naziv države in banke, pri kateri bodo devize. K obrazloženi zahtevi mora priložiti tudi mnenje o boniteti tuje banke, ki ga izda domača pooblaščena banka ali druga domača ali tuja specializirana institucija.
Zahtevi mora biti priložena pogodba o izvajanju investicijskih del s tujo osebo.
Banka Slovenije izda dovoljenje v okviru s pogodbo določenih zneskov in sicer:
1) do 20% pogodbene vrednosti sklenjenega posla v konvertibilni valuti;
2) za vrednost lokalne valute, ki se ne sme transferirati;
3) za varščino ali polog za kakovostno in pravočasno izvedbo posameznih poslov, če je to pogoj tujega sopogodbenika ali obveznost po predpisu države investitorja, kar je treba dokazati s kopijo pogodbe ali zahteve tujega sopogodbenika oziroma s kopijo pogojev iz razpisane licitacije ali kopijo overjenega prevoda predpisa tuje države.
Kolikor v času trajanja investicijskih del v tujini pogodbena partnerja podaljšata rok za izvedbo del, mora domača oseba pred pretekom veljavnosti dovoljenja za račun v tujini, predložiti Banki Slovenije novo zahtevo za podaljšanje veljavnosti dovoljenja s kopijo aneksa k pogodbi.
V primeru, ko po dokončanju del na projektu v tujini, pristojne službe v državi investitorja še niso dokončno obračunale davka v zvezi z izvajanjem del, mora domača oseba ne glede na to sredstva prenesti v državo, razen, kolikor je s predpisom te države določeno, da morajo biti sredstva kot garancija na računu v tujini, kar se dokazuje z overjenim prevodom predpisa zadevne države.
3. Domača oseba ima lahko sredstva kredita, odobrenega s strani mednarodnih finančnih organizacij (IBRD, EUROFIMA in druge) na računu v tujini, če je to pogoj kreditodajalca za črpanje kredita.
Domača oseba mora obrazloženi zahtevi, v kateri navede tujo banko, pri kateri bo odprla račun, priložiti kreditno pogodbo.
4. Za plačevanje stroškov za delo predstavništev in poslovnih enot, konzularnih in diplomatskih predstavništev ter dopisništev v tujini lahko domača oseba odpre račun v tujini na podlagi dovoljenja Banke Slovenije.
Zahteva za dovoljenje mora vsebovati znesek in vrsto deviz za katere se zahteva dovoljenje in naziv države in banke, pri kateri bodo devize. Zahtevi mora biti priloženo mnenje o boniteti tuje banke, ki ga izda domača pooblaščena banka ali druga domača ali tuja specializirana institucija, ter znesek stroškov za delo predstavništva oziroma poslovne enote v preteklem letu.
Banka Slovenije izda dovoljenje do višine povprečnih mesečnih stroškov v preteklem letu, ugotovljenih na podlagi knjigovodskih podatkov oziroma v višini predvidenih mesečnih stroškov, kolikor tovrstnih stroškov oziroma poslovanja v tujini v predhodnem letu ni bilo.
5. Banka Slovenije izda domači osebi, na podlagi njene zahteve, dovoljenje za račun v republikah bivše Jugoslavije, v skladu s sprejetimi plačilnimi sporazumi.
V zahtevi mora podjetje navesti banko, pri kateri bo odprlo račun, zasebnik pa mora zahtevi priložiti tudi obrtno dovoljenje.
6. Podjetja, ki opravljajo storitve v mednarodnem potniškem in blagovnem prometu, ter skupnosti premoženjskega in osebnega zavarovanja oziroma pozavarovalne skupnosti in imajo vzpostavljen kontokorentni račun s tujo osebo oziroma devize na računu pri tuji banki, se morajo priglasiti v evidenco pri Banki Slovenije.
Devize na računu v tujini lahko podjetja, ki opravljajo storitve v mednarodnem potniškem in blagovnem prometu, uporabljajo le za plačevanje eksploatacijskih stroškov v tujini.
7. Podjetja, ki opravljajo storitve v železniškem in zračnem prometu in podjetja, ki opravljajo poštne, telegrafske in telefonske storitve na podlagi mednarodnih pogodb in lahko plačujejo in sprejemajo plačila v skladu s temi pogodbami preko kontokorentnih računov, se morajo priglasiti v evidenco pri Banki Slovenije.
8. Domače osebe, zastopniki denarne kartice tujih izdajateljev, morajo Banko Slovenije obvestiti o vzpostavljenem kontokorentnem odnosu za poravnavo medsebojnih obveznosti, zaradi vpisa v evidenco pri Banki Slovenije.
9. Domače osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o dolgoročni proizvodni kooperaciji s tujo osebo in poslujejo preko kontokorentnega računa, se morajo priglasiti v evidenco pri Banki Slovenije.
10. Domače osebe so dolžne pošiljati Banki Slovenije poročila o prometu in stanju na računu v tujini in na kontokorentnih računih na način in v rokih, predpisanih s predpisom izdanim na podlagi 66. člena zakona o Banki Slovenije v zvezi z izvajanjem 32. člena zakona o deviznem poslovanju.
11. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o pogojih, pod katerimi Banka Slovenije izda domači osebi dovoljenje, da ima devize na računu v tujini (Uradni list RS, št. 17/91-I in 21/91-I).
12. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.