Na podlagi 101. člena ustave Republike Slovenije je Državni svet na seji dne 23. decembra 1992 sprejel

Državni svet izvoli mandatno-imunitetno komisijo, ki jo sestavljajo po en predstavnik vsake interesne skupine izmed izvoljenih članov sveta.
Predsednika, podpredsednika in člane mandatno-imunitetne komisije izvoli državni svet na predlog predstavnikov interesnih skupin.
Mandatno-imunitetni komisiji se predloži poročilo Republiške volilne komisije, potrdila o izvolitvi članov državnega sveta in morebitne pritožbe kandidatov za člane državnega sveta, interesnih skupin ali lokalnih skupnosti.

Državni svet potrdi mandate članov državnega sveta na predlog mandatno-imunitetne komisije, potem ko dobi poročilo te komisije o pregledu potrdil o izvolitvi in o morebitnih pritožbah kandidatov, interesnih organizacij ali lokalnih skupnosti.
Državni svet potrdi mandate, ki niso sporni, v celoti. Član državnega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je državni svet odločil o pritožbi kandidata za člana državnega sveta z odločitvijo o spornem mandatu.

Kandidata za predsednika in podpredsednika državnega sveta predlaga skupina najmanj petih članov državnega sveta.
Volitve vodi predsedujoči na seji, ki mu pomagajo še štirje na seji izvoljeni člani državnega sveta.
Glasovanje o izvolitvi predsednika in podpredsednika je tajno. Tajno se glasuje z glasovnicami.
O predlogu se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži besedo ZA ali PROTI. Na dnu glasovnice je beseda "ZA" na desni, beseda "PROTI" pa na levi strani glasovnice. Glasovnica, iz katere ni mogoče razbrati volje člana državnega sveta, je neveljavna.
Rezultate volitev razglasi predsedujoči na seji.
Kandidat za predsednika državnega sveta oziroma podpredsednika je izvoljen, če za predlog glasuje večina vseh članov državnega sveta.
Predsednik in podpredsednik državnega sveta se volita za dobo enega leta.

Če je za predsednika oziroma podpredsednika državnega sveta predlaganih več kandidatov, člani državnega sveta glasujejo z glasovnicami tako, da obkrožijo številko pred imenom kandidata, za katerega glasujejo. Na listi kandidatov so predlagani kandidati navedeni po vrstnem redu, kot so bili predlagani.
Če je predlaganih več kandidatov, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se opravi drugi krog glasovanja. V drugi krog glasovanja se uvrstita dva kandidata, ki sta dobila največje število glasov. Če v drugem krogu nobeden od obeh kandidatov ne dobi potrebne večine, ali če sta bila v prvem krogu predlagana le dva kandidata, se v naslednji krog glasovanja uvrsti kandidat z večjim številom glasov.
Če je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišje število glasov, se glasovanje o teh kandidatih ponovi.
Če edini kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidature.

Državni svet imenuje sekretarja državnega sveta z javnim glasovanjem na predlog predsednika državnega sveta.
Sekretar državnega sveta vodi službo državnega sveta.

Za organizacijsko, poslovno-finančno, administrativno in tehnično delo ter drugo delo, potrebno za nemoteno delovanje državnega sveta uporablja državni svet službe državnega zbora na podlagi enakopravnosti.

Ta sklep začne veljati, ko ga državni svet sprejme z večino glasov vseh članov.