Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 1/91-I) in 23. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja guverner Banke Slovenije

1. S tem navodilom Banka Slovenije predpisuje način opravljanja plačilnega prometa s tujino ter obrazce, naloge in druge listine, ki se uporabljajo v plačilnem prometu s tujino.
2. Plačilni promet s tujino se opravlja preko deviznih računov pooblaščenih bank v tujini (v nadaljevanju: banke) in preko računov tujih bank in drugih tujih oseb v Republiki Sloveniji na način, ki ga določa to navodilo.
Sprejemanje plačil in plačevanje v plačilnem prometu s tujino se opravlja z običajnimi instrumenti mednarodnega plačilnega prometa.
3. Rok "isti ali naslednji dan" pomeni, da se mora obveznost, na. katero se navedeni rok nanaša opraviti istega dne, če so se stekli pogoji (npr. prejem naloga, obvestila), za to obveznost do 10. ure oziroma najkasneje naslednji delovni dan do 10. ure, če so se pogoji stekli po 10. uri.
Banke so dolžne v posebnem kontrolniku evidentirati čas prejema vseh plačilnih nalogov za plačilo v tujino in iz tujine razen, če so jih prejele po tehnologiji SWIFTA.
4. Banke vse transakcije s tujino v tuji valuti medsebojno obračunavajo v devizah, transakcije s tujino v tolarjih, pa v tolarjih.
Banke vodijo vse devizne račune v devizah in v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjih tečajih Banke Slovenije, veljavnih na dan, ki je določen z zakonom o računovodstvu.
5. Banke za vse transakcije med domačimi in tujimi osebami uporabljajo obrazce plačilnega prometa s tujino.
Če plačuje v tujino domača fizična oseba, zadostuje pisni nalog domače fizične osebe, če vsebuje vse predpisane podatke.

6. Banka, preko katere je bilo izvršeno plačilo iz tujine, mora o prejetem plačilu obvestiti upravičenca plačila na dan pritoka ali na dan prejema pravilnega naloga z obrazcem 743 – Obvestilo o plačilu iz tujine (v nadaljnjem besedilu: obrazec 743), ki je predpisan s tem navodilom in je njegov sestavni del.
Banka izdela obrazec 743 v najmanj dveh izvodih, od tega original za upravičenca plačila, kopijo pa obdrži banka zase. V primeru, da banka na zahtevo upravičenca izdela več izvodov obrazca 743, je dolžna zagotoviti označitev (razlikovanje) originala.
Banka in upravičenec plačila se lahko na podlagi 123. točke tega navodila dogovorita tudi za drugačen način -medsebojnega obveščanje.
7. Pravilni nalog za plačilo iz tujine je sporočilo tuje banke, ki vsebuje naslednje podatke:
– upravičenec plačila;
– znesek v valuti;
– datum valutacije;
– nalogodajalec.
V primeru, ko tuja oseba plačuje v breme svojega deviznega računa, ki ga vodi druga domača banka, je nalog pravilen, ko je opremljen tudi s soglasjem za bremenitev deviznega računa banke, ki vodi devizni račun tuje osebe.
8. Opravljeno plačilo iz tujine banka preračuna po srednjem tečaju in knjiži:
– v breme računa 3100
– v dobro računa 27620.
9. Upravičenec plačila lahko razpolaga s plačilom iz tujine v skladu z veljavnimi predpisi, vendar najkasneje do izteka zakonitega roka, ko mu banka izplača tolarsko protivrednost.
Banka izplačilo tolarske protivrednosti knjiži:
– v breme računa 27620
– v dobro računa 2920 ali 1001 (marža v prihodek banke).
Za dan izplačila tolarske protivrednosti se šteje dan, ko je bi| obremenjen žiro račun banke.
10. Plačilo iz tujine z nakazilom, ki se knjiži v breme deviznega tekočega računa tuje banke (v nadaljnjem besedilu: račun 701) ali deviznega računa druge tuje osebe (v nadaljnjem besedilu: račun 708), banka obdela isti ali najkasneje naslednji delovni dan od dneva prejema naloga za plačilo, če se račun 701 ali račun 708 vodi pri njej in če ima na računu kritje za izplačilo. Plačilo iz tujine obdela na način iz 6.-8. točke tega navodila.
11. Plačilo iz tujine po nalogu tuje banke, katere račun 701 se vodi pri drugi banki, obdela banka, ki je dobila takšen nalog od tuje banke, na naslednji način:
– isti dan, ko prejme nalog tuje banke, je dolžna od banke, pri kateri se vodi račun 701, po najkrajši poti zahtevati obvestilo o kritju na računu in soglasje za bremenitev računa tuje banke;
– banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, je dolžna isti ali najkasneje naslednji delovni dan po prejemu zahteve ustrezno odgovoriti na zahtevo.
Po prejemu soglasja banka izdela obrazec 743 in knjiži:
– v breme računa 7000,
– v dobro računa 27620,
– v breme računa 701,
– v dobro računa 3110; oziroma:
– v breme računa 3111,
– v dobro računa 27620,
– v breme računa 701,
– v dobro računa 7000.
Prvi par knjiženja uporabi banka, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke in ima devize na računu 7000 pri banki, ki obdela plačilo iz tujine. Z obrazcem 743 izdela tudi skupni nalog za prenos deviz na obrazcu 747 (v nadaljevanju besedila: obrazec 747) za bremenitev računa 7000 in oba dostavi drugi banki.
Drugi par knjiženja uporabi banka, ki obdela plačilo iz tujine in se ji zaradi zagotovitve kritja odobrijo devize na računu 7000 pri banki, pri kateri se vodi račun" 701 tuje banke. V tem primeru banka, ki obdela plačilo iz tujine, po prejemu obrazca 747 o odobritvi deviz, na računu 7000 opravi še dodatno soglasno knjiženje:
– v breme računa 3110
– v dobro računa 3111.
Navodila iz te točke se smiselno uporabljajo tudi za plačila iz tujine z nakazilom z računa 708 in deviznih računov po 26. čl. zakona o deviznem poslovanju (v nadaljevanju: ZDP).
12. Plačilo iz tujine z inkasom blagovnih dokumentov se obdela in knjiži po enakem postopku kot plačilo iz tujine z nakazilom.

13. Banka obdela plačilo iz tujine, ki se opravi z akreditivom, v roku dveh delovnih dni od dneva, ko je bila obveščena, da je vrednost poslanih dokumentov odobrena njenemu računu v tujini. Pri tem smiselno uporablja 6.-8. točko tega navodila.
Če se plačilo izjemoma opravi s pokritim akreditivom, prejeto kritje za odprti akreditiv banka knjiži s splošnim deviznim nalogom na obrazcu 746 (v nadaljevanju besedila: obrazec 746) – instrument plačila 3, v dobro računa 7040; izplačilo po akreditivu pa z obrazcem 743 (instrument plačila 5) v breme računa 7040 in v dobro računa 27620.. Banka obdela plačilo na način iz 6.-8. točke tega navodila. Hkrati z akreditivnimi dokumenti mora uporabnik plačila banki predložiti dopolnjen obrazec 743.
14. Plačilo iz tujine z akreditivom v breme računa 701 tuje banke, pri kateri je odprt akreditiv, obdela banka v roku dveh delovnih dni od dneva prejema pravilnih dokumentov. Pri tem smiselno uporablja določila 6. – 8. in 10.-11. točke tega navodila.

15. Plačilo iz tujine s čekom, plačljivim po prezentaciji, obdela banka na način iz 6.-8. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 3020 – v dobro računa 27620.
Hkrati s čekom mora upravičenec plačila banki predložiti tudi statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec 743.
Odkupljeni ček banka pošlje v tujino zaradi vnovčenja in z obrazcem 746 (šifra osnove 115) knjiži to spremembo:
– v breme računa 3021
– v dobro računa 3020.
Znesek odobritve računa 3020 banka prikaže kot "prenosi v tujino" v specifikaciji.
Opravljeno plačilo iz tujine za ček banka obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 515) in knjiži:
– v breme računa 3100
– v dobro računa 3021.
16. Čeke, ki jih banka po predložitvi ni odkupila, pošlje tuji banki v inkaso. Banka po prejemu plačila inkasa čeka obdela priliv na način iz 6. – 8. točke tega navodila.
17. Banka, ki prejme plačilo za inkaso čeke za račun drugih bank v državi, obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 515) in knjiži:
– v breme računa 3100, 701 in 706
– v dobro računa 7000.
Banka, prejemnik plačila isti ali najkasneje naslednji dan po prejemu obrazca 746 in obrazca 747 knjiži z obrazcem 743:
– v breme računa 3110
– v dobro računa 27620 ali 727.

18. Banka, na katero je ček vlečen in kateri je za ček odobreno kritje na računu v tujini, obdela plačilo iz tujine po naslednjem postopku:
Izdela obrazec 746 (šifra osnove 515) in knjiži prejeto kritje za ček:
– v breme računa 3100
– v dobro računa 706.
Isti ali najkasneje naslednji delovni dan od dneva prejema čeka obdela plačilo iz tujine z obrazcem 743 na način iz 6.-8. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 706,
– v dobro računa 3020,
– v breme računa 3020,
– v dobro računa 27620.
Znesek, na katerega se glasi ček, banka prikaže kot "razne osnove" v specifikaciji. Hkrati s čekom mora uporabnik plačila predložiti banki tudi statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec 743.
19. Banka, kateri je zaradi plačila predložen ček, vlečen na drugo banko, obdela plačilo iz tujine z obrazcem 743 isti dan, ko prejme pravilni nalog za kritje za ček na način iz 6.-8. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 3020,
– v dobro računa 27620.
Znesek, na katerega se glasi ček, banka prikaže kot "razne osnove" v specifikaciji. Hkrati s čekom mora uporabnik plačila banki predložiti tudi statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec 743.
Banka zagotovi kritje za izplačani ček od banke, na katero je ček vlečen.
20. Če ima banka, na katero je ček vlečen, devize na računu 7000, banka, ki izplača ček, takoj bremeni navedeni račun za kritje čeka. Za poplačilo izstavi obrazec 746 (šifra osnove 115), ki vsebuje podatke za knjiženje:
– v breme računa 7000,
– v dobro računa 3020,
– v breme računa 706,
– v dobro računa 3110.
Isti dan izdela obrazec 747 na znesek iz obrazca 746 in oba obrazca skupaj z izplačanim čekom dostavi banki, na katero je ček vlečen.
Kadar na računu 7000 ni deviz za poplačilo čeka, banka, ki je izplačala ček, knjiži z obrazcem 746 (šifra osnove 115):
– v breme računa 3022,
– v dobro računa 3020.
Obrazec skupaj s čekom pošlje banki, na katero je ček vlečen. Ta mora isti ali naslednji delovni dan po prejemu čeka in obrazca 746 odobriti računu 7000 kritje. To knjiži:
– v breme računa 706,
– v dobro računa 7000.
O tem obvesti banko, ki je izplačala ček, z obrazcem 747. Banka, ki je izplačala ček, na podlagi prejetega obrazca 747 knjiži:
– v breme računa 3110,
– v dobro računa 3022.
21. Plačilo za ček banka, ki ga tuja banka vleče v breme svojega računa pri banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, obdela banka z obrazcem 743 na način iz 6.-8. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 701,
– v dobro računa 27620.
22. Banka, kateri upravičenec predloži v izplačilo ček, ki ga je tuja banka vlekla v breme svojega računa 701, ki se vodi pri drugi banki, obdela plačilo po takšnem čeku na način iz 6.-8. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 3020,
– v dobro računa 27620.
Za plačilo kritja za izplačani ček z računa 701 tuje banke pri banki, pri kateri se vodi ta račun, se uporabljajo določila iz 20. točke tega navodila.
23. Če tuja banka neredno odobrava kritja za izdane čeke, lahko banka, kateri je predložen ček, zadrži izplačilo čeka do prejema obvestila o prejemu kritja od banke, na katero je vlečen ček.
Banka, kateri tuja banka neredno odobrava kritja za čeke, katere vleče nanjo, je dolžna o tem obvestiti Združenje bank Slovenije, ki bo to obvestilo prenesla vsem bankam v državi.
24. Rok za izplačilo čeka, plačljivega v tolarjih, po predložitvi, začne teči, ko banka prejme ček.

25. Plačilo v tuji gotovini obdela banka v skladu z dovoljenjem Banke Slovenije, če je vplačnik tuje gotovine domača oseba isti dan, ko prejme tujo gotovino, z obrazcem 743 in knjiži:
– v breme računa 3000,
– v dobro računa 27620.
Banka prikaže znesek tuje gotovine kot "razne osnove" v specifikaciji. Hkrati s tujo gotovino mora upravičenec plačila banki predložiti statistične podatke, ki jih banka vnese v obrazec 743.
Če tujo gotovino vplača tuja oseba, banka obdela plačilo z obrazcem 743, na način iz 6.
– 8. točke tega navodila. Hkrati je banka dolžna preveriti identiteto tuje osebe in podatke vpisati v obrazec 743 v rubriko 5.

26. Po prejemu obrazca 743 je dolžan upravičenec plačila nalog dopolniti v roku dveh dni v skladu z navodili za izpolnjevanje obrazcev (124. točka tega navodila) in ga vrniti banki.
Upravičenec plačila je dolžan v obrazec 743 vnesti podatke o osnovi plačila iz tujine (opis transakcije) in šifro plačila. Kolikor pride do delnega plačila, ker je bil. znesek delno pobotan, mora podjetje prikazati bruto zneske ter vpisati osnovo odbitnih postavk.
27. Če upravičenec plačila predloži banki (po dogovoru z njo) podatke na kateremkoli mediju, namesto na obrazcu 743, mora sporočilo vsebovati enake podatke kot obrazec 743.

28. Za plačilo v tujino predloži nalogodajalec banki obrazec 1450 – Nalog za plačilo v tujino (v nadaljnjem besedilu: obrazec 1450) ali obrazec 1451 – Nalog za odprtje akreditiva (v nadaljnjem besedilu: obrazec 1451), ki sta predpisana s tem navodilom in sta njegov sestavni del.
Banka sme sprejeti v izvršitev samo pravilen nalog. Pravilen nalog za plačilo v tujino je nalog:
– ki je predložen na predpisanem obrazcu in opremljen s predpisanimi prilogami;
– ki je izpolnjen in potrjen na način, predpisan s tem navodilom;
– za katerega je vplačano kritje na predpisan račun. Banka je dolžna predložene naloge sprejeti ali jih vrniti nalogodajalcu isti, najkasneje pa naslednji delovni dan po dnevu, ko ji je bil nalog predložen. Hkrati z vrnjenim nalogom je dolžna vrniti nalogodajalcu tudi vplačano kritje, če ni bilo drugače dogovorjeno.
Banka, na nalog vpiše datum, ko je nalog pregledala in ga sprejela v izvršitev.
Pri plačilu v tujino z nakazilom ali s čekom je potrebno nalogu 1450 priložiti fakturo prodajalca blaga oziroma izvajalca storitve, za ostala neblagovna plačila pa zahtevo tuje osebe ali drug dokument, iz katerega je razvidna osnova plačila.
Nalogodajalec predloži pravilen nalog tisti banki, prek katere želi opraviti plačilo.
Za plačilo fiksnih in garantiranih obveznosti predloži nalogodajalec obrazec 1450 in vplača kritje na dan, ki ga določi sporazumno z banko.
Vračilo avansa v tujino je možno opraviti samo v valuti, v kateri je bilo plačilo.

29. Plačilo z nakazilom preko računa v tujini, preko deviznega tekočega računa tuje banke ali deviznega računa tuje osebe pri banki, banka izvrši na podlagi pravilnega obrazca 1450.
30. Nalogodajalec dostavi banki obrazec 1450 v potrebnem številu izvodov po dogovoru z banko, od tega vsaj enega za banko (original) in enega za Banko Slovenije.
Banka knjiži opravljeno plačilo v tujino:
– v breme računa 8204,
-v dobro računa 3100 ali 701 ali 708 (marža v prihodek banke, hkrati banka preknjiži tudi nastale tečajne razlike).
Po vplačilu kritja na račun 8204 lahko banka kritje preknjiži na ustrezni devizni prehodni račun, kjer ga vodi do izvršitve plačila v tujino.
Če nalogodajalec zagotovi kritje za plačilo v tujino iz ustvarjenega priliva, banka vodi tako kritje do izvršitve plačila v tujino na računu 7191.
Če nalogodajalec (domača ali tuja fizična oseba) zagotovi kritje za plačilo v tujino z vplačilom tuje gotovine, banka vodi tako kritje do izvršitve plačila v tujino na prehodnem deviznem računu.
31. Kadar se plačilo v tujino opravi preko računa 701 tuje banke, ki se vodi pri drugi banki, banki poslujeta v smislu 20. točke teh navodil in knjižita:
– v breme računa 8204,
– v dobro računa 7000,
– v breme računa 311, – v dobro računa 701.
Banka, preko katere se plačilo opravi, je dolžna obrazec 1450 dostaviti banki, pri kateri se vodi račun 701 tuje banke, isti ali naslednji delovni dan, ko je dala nalog tuji banki za izplačilo tuji osebi.

32. Za plačilo v tujino z akreditivom predloži nalogodajalec banki, preko katere se opravi plačilo, obrazec 1451, instrument plačila 3 in hkrati vplača kritje. Banka sme komitentu za plačilo kritja odobriti kredit s črpanjem ob sprejemu obrazca 1451.
Banka prejeto kritje knjiži:
– v breme računa 8205
– v dobro računa 7192.
33. Banka izdela za nalogodajalca poročilo o izvršenem plačilu iz akreditiva na obrazcu 1450 (instrument plačila 5) v potrebnem številu izvodov po dogovoru s komitentom, od tega en izvod za Banko Slovenije.
Izvršeno izplačilo iz akreditiva banka knjiži: – v breme računa 7192
– v dobro računa 3100 ali 701 ali 708.
34. Če banka za odprti akreditiv zagotovi kritje v tujini, otvoritev akreditiva knjiži z obrazcem 1450, instrument plačila 3:
– v breme računa 8205
– v dobro računa 3100 in
– v breme računa 3150
– v dobro računa 7192.
Izvršeno plačilo z akreditivom pa z obrazcem 1450, instrument plačila 5:
– v breme računa 7192
– v dobro računa 3150.
35. Če banka na zahtevo nalogodajalca odpre akreditiv z odloženim plačilom, se lahko z nalogodajalcem dogovori tudi za drugačen način in rok plačila kritja, kot ga določa 32. točka navodila. Kritje mora biti zagotovljeno najkasneje ob črpanju akreditiva.
V tem primeru banka odprtje akreditiva knjiži izvenbilančno in pri tem upošteva določila 26. člena Zakona o bankah in hranilnicah.

36. Plačilo v tujino s čekom, katerega izda banka, se opravi na podlagi obrazca 1450 in vplačane tolarske protivrednosti. Banka vodi vplačano kritje v tolarjih do izdaje čeka na računu 8204.
Če je ček plačljiv po predložitvi, banka knjiži izdajo čeka na način, predpisan v 34. točki navodil s tem, da je račun za položeno kritje v tolarjih 8204.
Če pa bo ček poslan na vnovčenje, banka ob izdaji čeka knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 7387 (marža v prihodek banke). Banka, ki izda ček, zadrži obrazec 1450. Banka lahko takoj, najkasneje pa, ko prejme ček na vnovčenje, dopolni obrazec 1450 in knjiži:
– v breme računa 7387
– v dobro računa 3100.

37. Za plačilo v tuji gotovini, na podlagi dovoljenja Banke Slovenije, nalogodajalec preda banki obrazec 1450 (instrument plačila 7). V obrazcu 1450 v rubriki 9 je. potrebno navesti številko in datum dovoljenja Banke Slovenije, priimek in ime osebe pooblaščene za prevzem denarja in državo, kjer se bo opravilo plačilo.
Na podlagi obrazca 1450 in vplačanega kritja v tolarjih, banka izplača pooblaščeni osebi nalogodajalca tujo gotovino in knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 3000.
Znesek izplačane tuje gotovine banka prikaže v specifikaciji kot "razne osnove".
Če se plačilo tuji osebi opravi v tuji gotovini v tujini, je potrebno v obrazcu 1450 v rubriki 6 navesti pooblaščeno osebo, ki bo izvršila plačilo v tujini. Obrazec 1450 se uporabi kot potrdilo za carinsko kontrolo pri iznosu tuje gotovine iz države.

38. Domače osebe poslujejo v skladu s predpisi preko naslednjih deviznih računov:
711 – izvajanje investicijskih del v tujini
712 – posebni devizni računi
7122 – agencijski, špedicijski in turistično agencijski posli ter posli z denarnimi karticami tujih izdajateljev 7124 – zavarovanje in pozavarovanje 7128 – prodaja tujega blaga v PCP
713 – posredovanje v zunanjetrgovinskem prometu 7140 – opravljanje dejavnosti v prosti coni
7171 – krediti mednarodnih finančnih organizacij 718 – tuja vlaganja
731 – prodaja blaga iz konsignacijskega skladišča 7383 – kotizacije in druga podobna plačila 7385 – zbirni račun življenjskega zavarovanja
39. Plačilo iz tujine banka obdela na način iz 6. – 8. točke tega navodila in knjiži:
– v breme računa 3100 (3000, 3020, 701, 708)
– v dobro deviznega računa iz 26. čl. ZDP.
40. Plačila v tujino banka obdela na način iz 28. -30. točke tega navodila in knjiži:
-v breme deviznega računa iz 26. čl. ZDP
– v dobro računa 3100
(če se opravi plačilo v drugi valuti, kot se vodi devizni račun, banka opravi konverzijo preko računa 7191).
41. Vsa plačila v državi v breme deviznih računov iz 26. čl. ZDP in v dobro računov domačih oseb banka obdela kot plačilo iz tujine na način iz 6. – 8. točke tega navodila. Banka knjiži:
– v breme deviznega računa iz 26. čl. ZDP
– v dobro računa 27620.

42. Banka domači osebi, nosilcu posla ali podizvajalcu odpre račun 711 na osnovi pogodbe o izvajanju investicijskih del.
Plačilo izvajanja investicijskih del v tujini se lahko opravi:
– preko rednega računa v tujini (3100);
– preko posebnega računa v državi, v kateri se izvajajo investicijska dela (3101), oziroma preko posebnega računa tuje banke iz te države (7018) pri banki;
– z uvozom blaga, če je to v skladu s pogodbo.
43. Plačilo iz tujine (nakazila tujih oseb) preko rednega računa v tujini banka obdela z obrazcem 743 (šifra osnove 421) in znesek plačila v devizah odobri izvajalcu investicijskih del v tujini (v nadaljnjem besedilu: izvajalec del) računu 711.
Če je banka napačno usmerila plačilo iz tujine na račun 27620, mora na zahtevo izvajalca del isti ali naslednji delovni dan od prejema zahteve z obrazcem 746 (šifra osnove 421) sredstva prenesti na račun 711 (v breme računa 27620).
44. Če se plačilo odobri izvajalcu del na računu 711, ki se vodi pri drugi banki, se v obrazcu 743 navedejo podatki za knjiženje v obeh bankah:
– v breme računa 3100,
– v dobro računa 7000,
– v breme računa 3110,
– v dobro računa 711.
Banka, preko katere je plačilo opravljeno, hkrati z obrazcem 743 izdela tudi obrazec 747 za odobritev računa 7000 in oba isti dan pošlje drugi banki.
Banka, ki vodi račun 711 mora isti ali naslednji delovni dan po prejemu obrazca 743 in obrazca 747 odobriti račun 711.
Na enak način se z uporabo obrazca 746 (šifra osnove 421) prenesejo sredstva z računa 27620 pri banki, ki je prejela plačilo iz tujine na račun 711 pri drugi banki v smislu 2. odstavka 43. točke tega navodila.
45. Pri izvajanju investicijskih del v tujini, v katerem sodelujejo podjetja kot kooperanti ali podizvajalci (v nadaljnjem besedilu: podizvajalci), nosilec posla, ki je prejel plačilo po avansih in začasnih situacijah, tega razporedi podizvajalcem v skladu s pogodbo. Razporejeni zneski deviz se prenesejo z računa 711 nosilca posla na račune 711 podizvajalcev z obrazci 746 (šifra osnove 421).
Če se račun 711 podizvajalca vodi pri drugi banki, vsebuje obrazec 746 podatke za knjiženje v obeh bankah:
– v breme računa 711 – nosilca posla
– v dobro računa 7000,
– v breme računa 3110
– v dobro računa 711 – podizvajalca.
Banka je dolžna, da prenos razporejenega plačila z računa nosilca posla na račun podizvajalca v poslu opravi isti ali naslednji delovni dan od dneva, ko je prejela nalog za prenos sredstev.
46. Plačilo blaga in storitev, ki ga domača oseba izvozi enoti v tujini, ki izvaja investicijska dela v tujini (v nadaljnjem besedilu: obrat) obdela banka v breme računa 711 kot plačilo iz tujine.
47. Nalog za plačilo v tujino da izvajalec del banki, ki vodi račun 711. Plačila v tujino v breme računa 711 opravi banka, ki vodi ta račun, na podlagi pravilnega obrazca 1450 (šifra osnove 421) in knjiži:
– v breme računa 711
– v dobro računa 3100.
48. Za plačila v tuji gotovini z računa 711 da izvajalec del banki obrazec 1450 (instrument plačila 7, šifra osnove 421). Banka knjiži:
– v breme računa 711
– v dobro računa 3000.
49. Za plačila preko posebnega računa banke pri tuji banki se uporabljajo določila iz 43. – 48. točke tega navodila s tem, da se obveznosti za neizplačani priliv knjižijo na računu 27625.
50. Če se plačilo iz tujine opravi z uvozom blaga, lahko predloži izvajalec del banki, pri kateri vodi račun 711, pravilen obrazec 1450 (šifra osnove 112) in uvozno carinsko deklaracijo. Banka knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 711.

51. Nosilec konsignacijskega skladišča sprejema kot plačilo za prodano blago domačim in tujim osebam vse običajne plačilne instrumente v domačem in mednarodnem plačilnem prometu.
Za sprejem plačil v konvertibilni tuji valuti odpre banka domači osebi račun, če je registrirana za opravljanje teh poslov in ob predložitvi pogodbe o konsignacijski prodaji s tujo osebo.
Prejeta plačila v tuji gotovini oziroma čekih, plačljivih po predložitvi, banka obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 712).
Prejeta plačila z mednarodnimi karticami banka prenese po nalogu zastopnika kartice z obrazcem 746 (šifra osnove 712) in knjiži:
– v breme računa 7122
– v dobro računa 731.
52. Domača pravna oseba lahko kupi blago iz konsignacijskega skladišča na podlagi pravilnega obrazca 1450, ki ga banka knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 731.
53. Kolikor domača fizična oseba plača v konsignacijskem skladišču kupljeno blago prek deviznega računa občana, banka knjiži z obrazcem 746 (šifra osnove 896):
– v breme računa 727
– v dobro računa 731.
54. Plačilo v tujino opravi banka na podlagi pravilnega obrazca 1450 (šifra osnove 112) nosilca konsignacijskega skladišča v breme računa 731.
PRODAJA BLAGA V PCP – 7128
55. Nosilec PCP sprejema kot plačilo za prodano blago domačim in tujim fizičnim osebam vse običajne plačilne instrumente v domačem in mednarodnem plačilnem prometu.
Banka odpre domači osebi račun 7128. če je registrirana za opravljanje teh poslov, če ima pogodbo z dobavitelji in če je vpisana v evidenco pri Banki Slovenije.
56. Pri prodaji blaga v PCP za valute, različne od tistih, v katerih je izkazana cena blaga, opravi PCP preračun pò srednjih tečajih, veljavnih na dan prodaje.
57. PCP preda banki izkupiček od prodanega domačega in tujega blaga z obrazcem 746 (šifra osnove 712). Banka knjiži:
– v breme računa 3000 oziroma 3020
– v dobro računa 7128.
58. Nosilec PCP v skladu s pogodbami obračunava in plačuje domače blago z obrazcem 743 (šifra osnove 710):
– v breme računa 7128
– v dobro računa 27620;
tuje blago z obrazcem 1450 (šifra osnove 711):
– v breme računa 7128
– v dobro računa 3100;
ali z obrazcem 746 (šifra osnove 711):
– v breme računa 7128
– v dobro računa 731.
59. Najkasneje ob obračunu prodanega blaga mora nosilec PCP (v skladu s sklenjenimi pogodbami) obračunati tudi provizijo (lastni zaslužek) z obrazcem 743 (šifra osnove 310):
– v breme računa 7128
– v dobro računa 27620.

60. Banka odpre domači osebi račun 718, če je registrirana kot mešano podjetje ali če ima pogodbo o tujem vlaganju.
Devizna sredstva, prejeta na podlagi pogodbe o vlaganju tujih oseb, banka knjiži z obrazcem 743 (šifra osnove 557):
– v breme računa 3100
– v dobro računa 2764.
Če je vloga tujca vplačana kot ustanovitveni kapital, banka po nalogu tuje osebe z internim nalogom knjiži:
– v breme računa 2764
– v dobro računa 1000,
sicer pa po ustanovitvi podjetja banka sredstva prenese z obrazcem 746 (šifra osnove 557):
– v breme računa 2764
– v dobro računa 718.
Kadar podjetje prejme iz tujine sredstva na račun vložka tuje osebe in že ima odprt devizni račun, banka plačilo iz tujine knjiži takoj v dobro računa 718.
61. Konverzijo sredstev v tolarje po nalogu uporabnika plačila banka izvrši isti ali naslednji delovni dan od dneva prejema naloga z virmanskim nalogom v breme računa 718.

62. Domača oseba sme stroške, nastale v tujini in plačane z denarno kartico tujega izdajatelja poravnati v tolarjih ali v tuji valuti.
Pri poslovanju z denarnimi karticami tujih izdajateljev, zastopnik kartice zbira devizna sredstva za plačilo stroškov, ki so jih domače osebe plačale v tujini, na računu 7122, tolarska sredstva pa na žiro računu, s katerega neposredno poravnava obveznosti do tujine na način predpisan v 28. – 30. točki tega navodila.
Banka odpre domači osebi račun 7122, če je registrirana za opravljanje agencijskih poslov, če ima pogodbo o zastopanju in če ima dovoljenje Banke Slovenije za sprejem tuje gotovine, kolikor sprejema tujo gotovino.
Vsa plačila v zvezi z agencijskimi, špedicijskimi in turistično agencijskimi posli se opravijo na način, predpisan v 39. – 41. točki tega navodila.
63. Banka na podlagi naloga občana prenese sredstva z obrazcem 746 (šifra osnove 894) ali obrazca 1450 pravne osebe in knjiži:
– v breme računa 727 ali 767
– v dobro računa 7122 ali
– v breme računa 8204
– v dobro računa 7122.
Če domača oseba poravna obveznost do agenta v tuji gotovini preko banke, pri kateri nima odprtega deviznega računa, lahko banka vplačilo knjiži preko zbirnega računa prehodnega računa 2769.
Plačilo domači osebi na osnovi fakture za prodano blago in opravljene storitve banka izvrši po nalogu zastopnika kartice z dopolnjenim obrazcem 743, šifra osnove 710; na način, predpisan v 41. točki tega navodila in postopa naprej v smislu 9. in 26. točke tega navodila.

64. Domača oseba lahko za prodano blago v okviru posredovanja in reexporta prejme plačilo izključno v konvertibilni valuti, v tolarjih ali v blagu.
Banka odpre domači osebi račun 713 za vsak konkreten posel, če je registrirana za to poslovanje, če predloži pogodbo, iz katere je razvidno, da gre za uvoz in izvoz istovrstnega blaga oziroma , če gre za storitev, pa dovoljenje Banke Slovenije. Domača oseba ima lahko odprt račun 713 samo v času trajanja posla.
Plačilo iz tujine banka obdela z obrazcem 743 (šifra osnove 516). Enako ravna banka v primeru, kadar se plačilo nanaša na storitev (posredovanje pri kupoprodaji blaga in blago ne prestopi meje).
Plačilo v tujino banka izvrši na podlagi pravilnega obrazca 1450 (šifra osnove 116).
Obračun posrednikovega zaslužka banka knjiži na način, predpisan v 41. točki tega navodila.

65. Banka odpre domači osebi račun 7140, če je registrirana za to poslovanje in dejansko opravlja dejavnost v prosti coni.
66. Plačilo uvoza blaga in storitev iz proste cone izvrši banka na podlagi pravilnega obrazca 1450 in knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 7140.
67. Plačilo v prosto cono izvoženega blaga ali storitev banka obdela na način, predpisan v 41. točki tega navodila.

68. Banka odpre domači osebi račun 7385 in 7124, če je registrirana za to poslovanje.
Zavarovalna agencija zbira devizna sredstva iz naslova življenjskega zavarovanja na računu 7385, premoženjskega zavarovanja in pozavarovanja pa na računu 7124.
69. Plačilo premij za premoženjsko zavarovanje podjetij, ki opravljajo investicijska dela v tujini, banka obdela z obrazcem 746 (šifra osnove 265) in knjiži:
– v breme računa 711
– v dobro računa 7124.
70. Plačilo premij za življenjsko zavarovanje (šifra osnove 265) banka obdela na način iz 39. točke tega navodila oziroma z obrazcem 746 in knjiži:
– v breme računa 3000 z. 727
– v dobro računa 7385.
71. Izplačilo zavarovalnih vsot banka obdela na način iz 42. točke tega navodila. Zavarovalne vsote lahko izplača tudi v tuji gotovini ali na devizni račun slovenskim državljanom iz 33. člena ZDP in sicer za škodo nastalo na motornih vozilih.

72. Banka odpre domači osebi račun 7383, če je registrirana za to poslovanje ali če predloži druga dokazila o organiziranju prireditev in humanitarnih akcij.
Organizator sodelovanja s tujino zbira sredstva na računu kotizacij in drugih podobnih plačil za organiziranje raznih prireditev in humanitarnih akcij.
Banka obdela plačila na račun na način iz 39. točke tega navodila (ustrezna šifra osnove).
Plačilo v tujino banka obdela na podlagi pravilnega obrazca 1450 v breme računa 7383 na način, predpisan s tem navodilom.
Plačilo stroškov v državi banka obdela v breme računa 7383 na način, predpisan v 41. točki tega navodila.

73. Banka odpre domači osebi račun 7171 na podlagi pogodbe o najetju kredita.
Banka obdela plačilo iz tujine z obrazcem 743 (šifra osnove 521).
74. Sredstva na računu se uporabljajo za plačevanje storitev tujim izvajalcem na način, predpisan s tem navodilom. Če se plačilo opravi v tuji gotovini, je potrebno dovoljenje Banke Slovenije.

75. Domača oseba, ki se ukvarja z opravljanjem storitev iger na srečo, mora znesek tuje gotovine, ki presega valutni maksimum, določen s sklepom pristojnega upravnega organa, prodati banki z obrazcem 746 (šifra osnove 710) na način, predpisan s tem navodilom.
Kolikor so obveznosti večje od vplačil v tuji gotovini, lahko domača oseba na podlagi predloženega in potrjenega dnevnega obračuna, ki izkazuje večje obveznosti od vplačil in stanja valutnega maksimuma, kupi tujo gotovino pri banki na način, določen v 37. točki tega navodila (šifra osnove 711).

76. Plačila iz tujine in plačilo v tujino se, v skladu s sklenjenimi mednarodnimi pogodbami o tem prometu, izvajajo na način, predpisan s tem navodilom. Plačila banke opravljajo preko posebnih računov (račun 3101 ali 7018) in v valuti, ki je določena s sklenjeno pogodbo.
77. Plačila iz prejšnje točke opravljajo banke, ki imajo odprt poseben račun oziroma vodijo poseben račun tuji banki, predviden s sklenjeno pogodbo oziroma odobren od Banke Slovenije.
78. Plačilo iz tujine banka obdela na način iz 6. – 8. točke tega navodila, izplačilo protivrednosti v domači valuti pa ha način iz 9. in 26. točke s tem, da banka lahko izplača tolarsko protivrednost le do višine salda na računu.
Plačila v tujino opravlja banka na način iz 28. – 30. točke tega navodila.

79. Stroške službenega potovanja v tujini lahko domača oseba obračuna v domači ali tuji valuti.
Stroški službenega potovanja se lahko obračunajo v tuji gotovini, z nostro čekom ali s prodajo potovalnega čeka tujega izdajatelja (šifra osnove 340). Banka izvrši izplačilo na podlagi pravilnega naloga domače pravne osebe.
Domača oseba je dolžna v obrazcu 1450, če znesek presega 1.000 DEM, navesti ime in priimek ter številko potne listine osebe, ki potuje v tujino.
Banka knjiži izplačilo v breme računa 8204 ali 7191 in:
– v dobro računa 3000 (efektiva) ali
– v dobro računa 7387 (nostro čeki) ali
– v dobro računa 7880 (potovalni čeki) (marža v prihodek banke).
Na enak način banka obdela tudi dvig tuje gotovine za plačilo eksploatacijskih stroškov s tem, da je šifra osnove 219.
80. Po opravljeni službeni poti opravi domača oseba v roku sedmih delovnih dni pri banki obračun stroškov potovanja.
Če so stroški potovanja večji od akontacije, lahko domača oseba poračuna razliko v tolarjih ali da banki dodatni obrazec 1450 (šifra osnove 340) in vplača tolarsko protivrednost. Banka izplača razliko v tuji gotovini, v tolarjih ali z odobritvijo na devizni račun občana. Banka izplačilo knjiži na način, opisan v 79. točki tega navodila. Če se poračun opravi v dobro deviznih računov občanov, banka knjiži:
– v breme računa 8204 v breme računa 3000
– v dobro računa 3000 v dobro računa 727.
81. Če je akontacija večja od stroškov, mora domača oseba opraviti obračun z banko, tako da vrne banki tujo gotovino ali tuje čeke z dopolnjenim obrazcem 743 (šifra instrumenta plačila 8 – gotovina ali 2 – čeki, šifra osnove 340).
Poračun se lahko opravi v tolarjih, če znesek preveč plačane akontacije ne presega protivrednosti 50 DEM.

82. Protivrednost plačila iz tujine z mednarodno poštno nakaznico (v nadaljnjem besedilu: MPN) pošta izplača v tolarjih domačim in tujim osebam iz 6. člena ZDP po nakupnem tečaju banke, s. katero ima pošta, sklenjeno pogodbo o vnovčevanju MPN v tujini, veljavnem na dan obračuna, v skladu z mednarodnimi pravili.
Za izplačane MPN se lahko pošta in banka dogovorita, da banka pošti nakaže znesek izplačanih tolarjev in knjiži izplačano MPN kot terjatev do pošte:
– v breme računa 1930
– v dobro računa 1000.
Za poslane MPN na vnovčenje v tujino banka knjiži devizno terjatev do plačnika v tujini in zapira terjatev v tolarjih do pošte:
– v breme računa 1764
– v dobro računa 1930
(marža v prihodek ali odhodek banke).
Banka, ki vnovčuje MPN v tujini, prejem kritja za vnovčene MPN knjiži z obrazcem 743:
– v breme računa 3100
– v dobro računa 1764.
Domača ali tuja oseba lahko v roku sedmih dni od dneva izplačila na osnovi kupona MPN pri banki, ki vnovčuje MPN v tujini, odkupi z MPN nakazane devize (tujo gotovino ali za polog na svoj devizni račun) z vplačilom tolarske protivrednosti, vpisane na zadnji strani MPN. Banka knjiži z internim nalogom (šifra osnove 711):
– v breme računa 101 ali 1000
– v dobro računa 3000 ali 708 ali 727 (marža v prihodek ali odhodek banke).

83. Domača oseba lahko za prodano blago in opravljene storitve tujim osebam v državi sprejme plačilo v tujih čekih ali evročekih, če sklene z banko ustrezno pogodbo.
84. Domača oseba preda prejete tuje čeke banki, ki jih v odvisnosti od pogodbe iz 83. točke tega navodila odkupi ali sprejme v inkaso. V primeru, če je banka ček odkupila, obdela plačilo na način iz 15. točke tega navodila.
V primeru, če je banka ček prejela v inkaso, po vnovčenju čeka obdela plačilo na način iz 16. točke tega navodila.
85. Enotno poslovanje in obveščanje o spremembah poslovanja bank in zbirnega centra za evročeke, se uredijo s pogodbo.
86. Evročeke, ki so izstavljeni v skladu s splošnimi pogoji za izplačilo evročekov, po predložitvi zaradi izplačila v gotovini, banka knjiži:
– v breme računa 17402
– v dobro računa 1010.
Če domača oseba prejme plačilo v evročekih iz 83. točke tega navodila, banka knjiži z obrazcem 743: – v breme računa 17402
– v dobro računa 2740.
Banka izvede plačilo na način, ki je predviden v točkah 6.-8., 9. in 26. – 27. tega navodila.
Banka, ki je evročeke izplačala v gotovini ali odobrila račun 2740,, pošlje čeke zbirnemu centru za čeke, ki knjiži:
– v breme računa 17404
– v dobro računa 17402.
Banka, zbirni center za evročeke, knjiži prejete evročeke z internim nalogom:
– v breme računa 17405
– v dobro računa 2749.
Banka, zbirni center za evročeke, obdela plačilo evročekov z internim nalogom:
– v breme računa 808 ali 3100
– v dobro računa 17405 in
– v breme računa 2749
– v dobro računa 1000.

87. Kadar je upravičenec plačila predhodno kupil terjatev do tujine od druge domače osebe, mora v obrazec 743 vnesti podatke, ki se nanašajo na osnovni posel (opis transakcije).
Če je izvoznik prodal terjatev do tujine tujcu, mora v obrazec 743 vnesti podatke bruto vrednosti osnovnega posla in podatek o diskontu (zmanjšanje plačila).
88. Domača oseba, ki je prevzela obveznost do tujine, mora ob plačilu v tujino v obrazec 1450 vpisati podatke o osnovnem poslu, na podlagi katerega plačuje v tujino (opis transakcije).

89. Nakazila iz tujine, prenose z deviznih računov v državi in vplačila v tuji gotovini obdela banka z obrazcem 743 (šifra osnove 892 – ostalo, ustanove) in knjiži v dobro računa:
– 7380 banka (sodni in drugi depoziti) ali
– 7380 Banke Slovenije (carinski depoziti).
Če domača ali tuja oseba poravnava obveznost v tuji gotovini preko banke, pri kateri nima odprtega deviznega računa, lahko banka vplačilo knjiži preko zbirnega prehodnega računa 2769.

90. Banka Slovenije opravlja plačila za potrebe državnih organov na način in v rokih, predpisanimi v tem navodilu.
91. Nalog iz tujine za uporabnike iz prejšnje točke (obrazec 743) so banke dolžne isti ali najkasneje naslednji delovni dan od dneva prejema pravilnega naloga hkrati z obrazcem 747 poslati v izvršitev Banki Slovenije, ki knjiži:
– v breme računa 3100,
– v dobro računa 7000,
– v breme računa 3110,
– v dobro računa 27620.

92. Banka knjiži odobritev kredita:
– v breme računa 3203 ali 3404
– v dobro računa 7191 (za nakazila) ali 7192 (za kritja po akreditivih) ali
71990 (v primeru postopnega koriščenja kredita).
93. če domače osebe odplačujejo kredit z devizami, ki izvirajo iz prejetega plačila iz tujine, banka knjiži:
– v breme računa 27620
– v dobro računa 3203 ali 3404
(obresti v prihodek banke).
Domače osebe v teh primerih v obrazcu 743 vpišejo "za poplačilo kredita" in znesek odplačila.
94. Postopek knjiženja je enak, če se črpanje ali plačilo opravlja preko deviznega računa za izvajanje investicijskih del v tujini, tuja vlaganja in opravljanje dejavnosti v prostih conah, v skladu s 26. čl. ZDP.
95. Če domača oseba odplačuje kredit v domači valuti, banka knjiži:
– v breme računa 1000 – v dobro računa 8207,
– v breme računa 8207
– v dobro računa 3203 ali 3404 (obresti in marža v prihodek banke).

96. Storno opravljenega plačila v tujino se obdela na način iz 6. – 8. točke tega navodila, izplačilo tolarske protivrednosti pa na način iz 9. in 25. točke tega navodila tako, da se v nalogih navede šifra instrumenta plačila za storno in šifra osnove, po kateri je bilo izvršeno plačilo v tujino.
97. Storno plačila iz tujine, po katerem je bila izplačana tolarska protivrednost, se obdela na način iz 28. – 30. točke tega navodila, s tem, da se v nalogu navede instrument plačila za storno in šifro osnove, po kateri je bilo opravljeno plačilo iz tujine.

98. Medbančni odnosi v Republiki Sloveniji se v poslih plačilnega prometa s tujino obračunavajo v devizah ali v tolarjih, če se plačilni promet s tujino opravlja v tolarjih.
Obračun v tolarjih se opravi v nominalnem znesku ob istočasni predložitvi predpisanih obrazcev.
99. Za obračun v devizah lahko banke vodijo druga drugi devizne tekoče račune.
Devizni tekoči računi bank so: 7000 – tekoči devizni računi bank 3110 – tekoči devizni računi pri bankah.
100. Za obračun v devizah prek deviznega računa banke uporabljajo obrazec 747 v katerega vključijo zneske iz posameznih obrazcev plačilnega prometa. Banka knjiži na način, predpisan v tem navodilu.
101. Banka, ki vodi devizni račun (7000) drugi banki, je dolžna pravilne naloge izvršiti v okviru razpoložljivega salda na tem računu isti ali naslednji delovni dan od prejema naloga.
102. Banka lahko terjatve na deviznem tekočem računu pri drugi banki uporabi za izvrševanje svojih nalogov, jih proda na deviznem trgu ali jih prenese na svoj račun v tujini.
Banke iz 1. odstavka te točke lahko pobotajo medsebojne terjatve in obveznosti na deviznih tekočih računih, brez transferja sredstev prek računov v tujini.
103. Banke prenašajo sredstva med računi 3100 v tujini z obrazcem 746:
– v okviru ene banke: šifra osnove 561 oziroma 161
– med dvema bankama: šifra osnove 562 oziroma
162
– med Banko Slovenije in banko: šifra osnove 555 oziroma 155.
104. Banke so dolžne dekadno usklajevati stanja terjatev in obveznosti na deviznih tekočih računih (3110, 7000).
105. Kadar banka plačuje v tujino v valuti, v kateri nima dovolj sredstev na računu za izvršitev svoje obveze, kupi manjkajoča sredstva v tujini in knjiži:
– v breme računa 3100 kupljena sredstva
– v dobro računa 3100 prodana sredstva. Konverzijo opravi z obrazcem 746 (šifra osnove 577 oziroma 177) s tem, da v glavi obrazca 746 v polju za šifro valute navede valuto v oziroma iz katere se opravi konverzija.
106. Kadar nalogodajalec zagotovi kritje za plačilo v tujino v drugi valuti, kot pa želi izvršiti transakcijo, banka knjiži na podlagi obrazca 1450:
– v breme deviznega računa (valuta kritja)
– v dobro računa 7191 (valuta transakcije), (marža v prihodek banke)
– v breme računa 7191 (valuta transakcije)
– v dobro računa 3100 (valuta transakcije).

107. Tuje osebe poslujejo v tolarjih preko računov iz skupine 808. Sredstva na teh računih prosto uporabljajo za plačila v državi.
Tuja oseba oziroma njen pooblaščenec sme s tolarskega računa dvigniti v gotovini največ 250.000,00 SIT mesečno, več pa le z dovoljenjem Banke Slovenije.
108. Tuje osebe lahko sredstva iz prejšnje točke konvertirajo v konvertibilno valuto, vendar samo ob vzpostavljeni dejanski najmanj šestmesečni reciprociteti z domicilno državo tuje osebe. Izpolnitev tega pogoja ugotavlja za vsako državo posebej Banka Slovenije.
Prenosi tolarskih sredstev z računa tuje osebe z domicilom v državi, ki ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka te točke, na račun tuje osebe z domicilom v državi, ki ta pogoj izpolnjuje, niso dovoljeni.
Konverzija in transfer sredstev iz naslova dedovanja sta dovoljena samo, če je podana tudi reciprociteta za transfer dediščin.
Banka sme zahtevati od tuje osebe, da predloži potrdilo ministrstva za zunanje zadeve o zagotovljeni reciprociteti za transfer dediščin. Brez tega potrdila opravi banka transfer v primerih, ko ji je obstoj reciprocitete znan.
109. Ob izpolnjenih pogojih iz prejšnje točke opravi banka konverzijo tolarjev v konvertibilno valuto na podlagi pisnega naloga tuje osebe in knjiži:
- v breme 808
– v dobro 8264,
– v breme 8264
– v dobro 708 (ali 3100 v primeru transfera v tujino).
110. Banka opravi plačilo domači pravni osebi, zasebniku ali fizični osebi s tolarskega računa tuje osebe na podlagi pisnega naloga tuje osebe z obrazci in na način, predpisan za plačila iz tujine. Obveznosti za neizplačan priliv knjiži banka na račun 2740.
Plačilo s tolarskega računa tuje osebe sme banka izplačati brez izjeme izključno na žiro račun domače osebe.
111. Banka opravi plačilo domače osebe na tolarski račun tuje osebe z obrazci in na način, predpisan za plačila v tujino.

112. Izplačilo s klirinškega računa sme banka opraviti samo v okviru razpoložljivih sredstev na računu, doseženih s plačili v tujino.
113. Ko banka prejme obvestilo tuje banke, da je bilo izvršeno plačilo v dobro klirinškega računa v tujini; obdela plačilo v skladu s 6. – 9. točko navodil in knjiži:
– v breme računa 3123
– v dobro računa 2763,
– v breme računa 2763
– v dobro računa 1000.
114. V kolikor na računu ni sredstev za izplačilo, banka izplača tolarsko protivrednost šele, ko ji stanje na računu to dovoljuje.
Kadar so vplačila v dobro računa manjša od zneskov, ki čakajo na izplačilo, banka lahko izplača plačilo iz tujine upravičencem plačila tudi v več delih, dokler izplačilo ni v celoti opravljeno.
Banka mora pri izplačilih upoštevati vrstni red obvestil tuje banke.
115. Plačila v tujino banka opravlja na način, opisan v 28. – 30. točki navodil:
Kadar je stanje na računu 3123 pozitivno, banka knjiži:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 3123.
Če na računu 3123 ni stanja banka knjiži plačilo v tujino na prehodnem računu:
– v breme računa 8204
– v dobro računa 71991
Ko banka prejme obvestilo tuje banke o plačanem izvozu, preknjiži plačilo uvoza (v višini do zneska plačila iz tujine):
– v breme računa 71991
– v dobro računa 3123.
in izplača tolarsko protivrednost v skladu s tem navodilom.

116. Domače osebe iz 6. čl. ZDP so dolžne Banki Slovenije dostavljati podatke in poročila o stanju in prometu na računih, navedenih v prilogi 1 na način in v rokih, predpisanih s tem navodilom.
117. Poročila o stanju in prometu računov banke izdelajo na obrazcu št. 51 – poročilo o stanju in prometu, ki je sestavni del tega navodila.
Banke lahko po dogovoru z Banko Slovenije dostavljajo zahtevane podatke (poročila, priloge) na magnetnih medijih. V tem primeru jim ni potrebno skrbeti za dodaten izvod obrazcev za potrebe statistike.
118. Če ima banka organizacijski del izven Republike Slovenije, je dolžna v banko Slovenije dostavljati ločeno za del banke na teritoriju Republike Slovenije in za organizacijski del izven Republike Slovenije.
119. Organizacijski deli na območju Republike Slovenije tistih bank, ki imajo sedež izven Republike Slovenije, so dolžni pošiljati poročila Banki Slovenije.
Organizacijski deli pošiljajo poročila za tiste račune, ki jih vodijo.
120. Banke morajo izdelati poročila za račune iz priloge 1 glede na datume knjiženja sprememb na računih. Enako velja tudi za vsa druga poročila, ki jih banke dostavljajo Banki Slovenije.
Stanje na računu je praviloma pozitivno in se izračunava:
aktivni računi: začetno stanje + promet v breme – promet v dobro = končno stanje
pasivni računi: začetno stanje – promet v breme + promet v dobro = končno stanje.
121. Poročila o prometu in stanju morajo banke dostavljati Banki Slovenije v roku 10 dni po preteku dekade, s tem, da morajo biti knjižene vse spremembe na računih v tej dekadi.
122. Stanja poročil, ki jih morajo banke dostavljati Banki Slovenije za zadnji dan v mesecu, se morajo ujemati s podatki KNJ- BIFO:

123. S tem navodilom sta predpisani vsebina in, oblika obrazcev. Število izvodov obrazcev ni predpisano, saj je odvisno od tehnologije dela v bankah in pri komitentih banke. Kadar je to mogoče in se tako dogovorita banka in komitent ali dve banki med seboj, lahko komuniciranje poteka tudi preko drugih ustreznih medijev s tem, da mora vsebina sporočila ustrezati predpisani vsebini obrazca in da je s tehnologijo zagotovljeno izvajanje določil zakona, ki ureja vodenje knjigovodstva.
Prav tako ni predpisana specifikacija obrazcev, ki se lahko uporabljajo (po dogovoru med banko in komitentom) na poljubnem mediju s tem, da mora vsebina specifikacije ustrezati standardni vsebini obrazca.
V navodilih za izpolnjevanje obrazcev je označeno, katere podatke mora obveznik obvezno vpisati v obrazec in katere ne.
Banka je dolžna ob prejemu obrazca preveriti, ali je obrazec pravilno izpolnjen in ali so vpisane pravilne šifre.
124. Navodila za izpolnjevanje obrazcev.

Dodatna pojasnila:
Prvi del obrazca (rubrike 1 do 12) izpolni banka, drugi del pa upravičenec plačila iz tujine, ki tako dopolnjen obrazec vrne banki v obdelavo za potrebe statistike.
2. Če je upravičenec plačila iz tujine domača fizična oseba, banka vpiše šifro občana. Če je upravičenec plačila tuja oseba, banka vpiše šifro za tujo osebo iz šifranta v prilogi 2. Če je upravičenec plačila zasebnik in ni dobil plačila kot fizična oseba, banka vpiše matično številko zasebnika iz registra obratovalnic.
4. Šifra države se vpiše samo v primeru, ko naša banka s tujo banko ne posluje preko SWIFT, sicer je potrebno izpolniti SWIFT oznako (adreso) tuje banke.
5. Banka vpiše šifro države tujega partnerja, ne glede na to, iz katere države je prispelo plačilo.
6. Izpolni se samo v primeru poslovanja preko SWIFT.
8. Datum valutacije je datum priliva na račun v tujini oziroma datum, kadar je znesek knjižen v breme deviznega računa pri nas.
12. V tej rubriki banka obračuna stroške, ki so odbitna postavka od protivrednosti plačila iz tujine.
13. Podatki za statistiko, ki jih mora upravičenec plačila iz tujine naknadno vpisati v obrazec so: opis transakcije, na osnovi katere je nastala terjatev do tujine in morebitna zmanjšanja plačila; ter opis zanje. Zmanjšanja plačila se vpišejo z negativnim predznakom. Vse transakcije tudi šifrira. Če uporabnik ne pozna ustrezne šifre, bo ta podatek naknadno šifrirala banka na osnovi opisa transakcije.
Kadar gre za kredit je potrebno vpisati poleg šifer osnov (glavnica in obresti) še registrsko številko kredita.

Dodatna pojasnila:
Nalog za nakazilo v tujino izpolni nalogodajalec, razen rubrik 3 in 10 – 14, katere izpolni banka.
4. Način izvršitve se vpiše samo v primeru, kadar nalogodajalec izrecno zahteva določeni način plačila (npr. s ček, kreditno pismo, nakazilo).
5. Nalogodajalec vpiše šifro države tujega partnerja,, ne glede na to, v katero državo bo plačilo izvršeno.
6. Šifra države se vpiše samo v primeru, ko naša banka s tujo banko ne posluje preko SWIFT, sicer je potrebno v drugo polje vpisati SWIFT oznako (adreso) tuje banke.
7. Datum valutacije je datum, ko bo odobren račun banke v tujini oziroma račun tuje osebe pri nas. Datum vpiše nalogodajalec, kadar želi izvršiti plačilo na točno določen datum, sicer ga vpiše banka.
8. Podatki za statistiko, ki jih mora nalogodajalec opisati so: "opis transakcije, na osnovi katere je" nastala obveznost do tujine in morebitna zmanjšanja plačila, ter opis zanje. Zmanjšanja plačila se vpišejo z negativnim predznakom. Vse transakcije tudi šifrira. Če nalogodajalec ne pozna ustrezne šifre, bo ta podatek naknadno šifrirala banka na osnovi opisa transakcije.
Kadar gre za kredit je potrebno vpisati poleg šifer osnov (glavnica in obresti) se registrsko številko kredita.

Nalog za otvoritev akreditiva izpolni nalogodajalec:
– prva stran se nanaša na akreditivne pogoje in se izpolni po zahtevah rubrik na obrazcu,
– druga stran pa se nanaša na podatke iz pogodbe s tujim partnerjem in se izpolni na enak način kot nalog 1450, razen rubrik:
2. V polje pod oznako obrazca se vpiše šifra instrumenta plačila, ki je vedno 3.
3. Številka akreditiva, pod katero je ta odprt v banki.
4. Se ne izpolni.
5. Naziv in naslov tujega partnerja, uporabnika akreditiva; v osenčeno polje šifra države tujega partnerja.
6. Tuja banka, pri kateri je akreditiv odprt.
Obvestilo p črpanju akreditiva: obrazec izpolni banka na zgoraj opisani način, razen 2. rubrike, kjer je šifra instrumenta plačila vedno 5.

Obrazec 746 se uporablja za knjiženje prenosa deviz z enega na drugi devizni račun, v medsebojnih odnosih med bankami, lahko pa se uporablja tudi kot interni halog v pooblaščeni banki. Rubrike tega obrazca se izpolnijo po navodilih v obrazcu.
Lahko se nadomesti z internim nalogom banke, če ta vsebuje vse zahtevane podatke.
Natiskani označbi 66 za plačila iz tujine in 77 za plačila v tujino se uporabljata pri avtomatski obdelavi podatkov. Zaradi tega se pri dostavljanju tega naloga s poročilom o stanju in prometu določenega računa odvečna označba uniči s prečrtanjem.

Obrazec 747 se uporablja za knjiženja sprememb na deviznih tekočih računih pooblaščenih bank za prenose deviz, ki se opravljajo z deviznega računa pri eni banki na devizni račun pri drugi banki. Podatki se v ta obrazec vnašajo iz temeljnih nalogov za prenos deviz (743, 746).
Nalog na tem obrazcu da pooblaščena banka, ki iniciativno knjiži spremembo na deviznem tekočem računu, ki ga vodi drugi pooblaščeni banki. Rubrike in stolpci v tem obrazcu se izpolnjujejo po opisih v obrazcu.

Poročilo mora banka izdelati za vsak račun posebej v originalnih valutah, zneski morajo biti na 2 decimalki.
Če se poročilo nanaša na poročilo o stanju in prometu po državah, nerezidentov za račune 708, 748, 768, 808 in 878 (VP 01) se v rubriko šifra valute vpiše ustrezna šifra domicilne države nerezidenta. Zneske prometa in končnega stanja je potrebno preračunati v SIT po srednjem tečaju, veljavnem na dan poročila.
V poročilu je potrebno upoštevati vse analitične račune, ne glede na lastnika računa (podjetje, banka, občan).

Banka izpolni ločeno obrazca za specificiranje prometa v breme in v dobro (obkroži ustrezno oznako na obrazcu) za zahtevane račune.
Banka sešteje vse transakcije z isto šifro osnove, ki jih je izvršila in pri katerih je nalogodajalec ali upravičenec domača fizična oseba ali tuja oseba in jih vpiše na specifikacijo kot en podatek.
Če je upravičenec plačila ali nalogodajalec podjetje, banka te podatke sešteje v postavko razne osnove (šifra 999) in specifikaciji priloži osnovne dokumente.
Specifikacijo je potrebno izdelati v originalnih valutah. Vsota vseh postavk za eno valuto mora biti enaka prometu v breme oziroma v dobro računa za to valuto.
Račun 3000: prikazane morajo biti tudi nekonvertibilne valute, ki jih banke sprejemajo na inkaso, vendar se podatki ne upoštevajo kot aktiva banke oziroma se ne prištevajo k stanju na računu pri ugotavljanju devizne pozicije banke.
Primeri seštetih osnov na specifikaciji: odkup/prodaja efektive – domače osebe, odkup/prodaja efektive – tuje osebe, pologi/dvigi – devizni računi občanov, pologi/dvigi – devizni računi tujcev, prenosi med računi,...
Račun. 701: primeri seštetih osnov na specifikaciji: depozit/vračilo depozita, pokojnine, prenosi med računi 701 ali 708,...
Računa 708 in 808: primeri seštetih osnov na specifikaciji: dvig/polog efektive (če je znesek večji od protivrednosti 15.000 DEM, je poročilu potrebno priložiti kopije nalogov), izplačano v domači valuti (samo račun 708), plačilo stroškov v državi v domači valuti, prenosi med računi,...

125. To navodilo začne veljati 1. 1. 1993.
S tem dnem preneha veljati navodilo o izvajanju sklepa o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 22/91-I, 24/91-I, 26/91-I,10/92 in 36/92).