Skupščina občine Laško je na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90) ter 7. člena Odloka o sestavi, pristojnostih in načinu odločanja Skupščine občine Laško (Uradni list RS, št, 13/90) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora dne 24. 12. 1992 sprejela

Ta odlok določa območje urejanja z ureditvenim načrtom za območje sanacije Rudnika Laško – kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, pod št. 100/91 v oktobru 1992 in je sestavni del tega odloka.

Ureditveni načrt vsebuje:
A. Tekstualni del
B. Grafične priloge:

1. Situacija obstoječega stanja z mejo ureditvenega
območja                                                         M 1: 2500
2. Prikaz lastništva – stanje marec 1992 po GU Laško            M 1: 2500
3. Prikaz obstoječega stanja – površine po namenu,
inventarizacija objektov                                        M 1: 2500
4. Primernost prostora za gozdarstvo in kmetijstvo              M 1: 2500
5. Ureditvena situacija s prikazom varovalnih območij in
variantami prikazi zasnov možne rabe prostora na
rekultiviranih površinah po zapiranju jame
6. Zbirni prikaz zasnov komunalnega omrežja                     M 1: 2500

C. Soglasja

Območje sanacije je pretežno v k. o. Sedraž. Na jugozahodni strani je manjši del površin v k. o. Belovo, vzhodni del območja je v k.o. Šmihel.
Opis obodne parcelacije je izvršen v smeri urinega kazalca, začetna parcela je 201 k.o. Sedraž.
V smeri proti severu in naprej proti vzhodu so v tej k.o. v območje vključene parcele 92/6, 92/5, del parcel 92/7 in 1781, parcele 196/2, 194/1, 194/5, 109,108, 111/1, 115/1, 188, 186, 144, južni del parcele 146, parcele 183, 182, 165, 160 in 165; od severnega roba parcele 161 meja prečka parceli 159 in 154, preide na severni rob parcele 152, nato pa v zamiku 40 m proti severu, seka parceli 439 in 441; v nadaljevanju prečka parcelo 442, nato pa vključuje parcele 443, 444, del parcele 1768, parcele 518, 576, 575/1, 572/2, 492/2, seka parceli 498/1 in 497/1, zajema parcele 499/2, 561/3, 562/2, 561/2, 537/1, 532, 516, 524, 525, 526 in 527, ki je mejna parcela v k.o. Sedraž, od njenega severnega vogala poteka meja območja v k.o. Šmihel tako, da seka najprej parcelo 149, obide parcelo 151, seka parcelo 152 nato pa vključuje parcele 158, 157, 1072/1, 1072/2, 1067, 1065, 1051 in del parcel 1064 in 1052; v nadaljevanju so vključene parcele 1060/2, 1060/4, 1056/2, 1057/2, del parcele 1059/4, parcele 996/1, 1000, 991, 992/1, širši del parcele 1178/4 ter severna dela parcel 1178/1 in 1774; sledi parcela 1169/1, severni del parcele 1162, parc. 1166, skrajni vzhodni del parcele 1110/1, parcela 1106, severni del parcele 1110/1 in parcele 1113, 1129/4 in 1129/2.
V nadaljevanju vstopi meja območja zopet v k.o. Sedraž in teče po južnih robovih obodnih parcel 1520/2, 1521/3, 1521/2, 1524,1516, 1514, 543/1, 543/2, 546/1, seka parcelo 876, vključuje parcele 860, 858, 855, 856, 850, prečka parcelo 849, nato pa zajame še parceli 845/1 in 845/2 ter severne dele parcel 840/1, 839/1 in 838; nadalje so v območje vključene parcele 835/2, 836, 832, 774, 775, 776, severni deli parcel 675/1, 677, parcela 678, ožji severni del parcele 680, parcela 671, severni del parcele 647, parceli 644 in 645/1, severni deli parcel 380/3, 378/2, 378/1, 377, parcela 342 in del parcele 343; sledijo še parcele 344, 334, 320, 317, 314; 313, severozahodna dela parcel 315 in 307/1, parcele 308, 309, 269, 310, 303, 222 in parcela 220, ki je na meji s k.o. Belovo.
V k.o. Belovo so mejne parcele 48/1, severna dela parcel 47/1 in 45, parcele 44, 43 in 42, severni del parcele 7 ter parcele 1/1, 1/3 in 1/2, kjer se opis zaključi.
Celotno območje meri 227,50 ha.

Obravnavano območje je po sanaciji, zaradi rudarjenja poškodovanih zemljišč, namenjeno v prvi vrsti za kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter v manjšem obsegu za turistično dejavnost. Poselitev se ohranja v glavnem v sedanjem obsegu z možnimi dopolnitvami.
a) Program sanacijskih del na površini
Sanirajo se plazovita območja izven in v vplivnem območju odkopavanja rudnika.
Skladno z rudarskim projektom in usmeritvami tega načrta, bodo RRPS p.o. Trbovlje sanirali zemljišče v naslednjem obsegu:
– izvršili izravnave terena z ureditvijo odvodnjavanja – drenažiranje površinskih voda na območju Brezno -Govce ter na območju Brune – Konike ter sanirali aktivne zemeljske plazove,
– uredili ceste na odsekih: Brezno Govce – Liše -Trnov hrib – Kuretno in Sedraž – Govce,
– uredili ribnike na območju Govc in
– pogozdili nevarna območja v skupnem obsegu 3,3 ha, v okviru kmetijskih zemljišč pa takšna območja zasadili s sadnim drevjem.
b) predvidene ureditve v okviru ureditvenega območja obsegajo:
– rekultivacijo kmetijskih zemljišč na opredeljenih lokacijah, ki so v kartnem delu gradiva UrN oštevilčene od 1 do 10 v skupnem obsegu 91,9 ha. Na podlagi izvršenih kemičnih analiz vzorcev tal se predlaga izboljšava rodnosti tal in podane so usmeritve za možno kmetijsko proizvodnjo po posameznih opredeljenih lokacijah,
– gozdove v skupnem obsegu 123 ha in pogozditve kmetijskih zemljišč v obsegu 3,3 ha na lokacijah Lipe in Brune – Konike. Predlagane so drevesne vrste in način pogozditve zemljišč ter smernice in ukrepi po razvojnih fazah gozdov na obravnavanem območju. Gozdovi so lesnoproizvodni s povdarjeno varovalno vlogo in v manjšem obsegu varovalni gozdovi na območju Govškega brda,
– območje ribnikov, kjer je možna ureditev piknik prostora,
– območje poselitve
• obstoječa zazidava na območju Trnovega hriba z možnimi posamičnimi dopolnitvami
• obstoječa razpršena poselitev območja Brune -Konike s posameznimi kmetijami z morebitnimi dopolnitvami v okviru le-teh
• območje Govce možno formiranje nove kmetije na območju porušene vasi Govce, za kar je potrebno predhodno izbrati in uskladiti stabilno lokacijo
– ograjeno območje obore za gojitev damjakov na območju Brezno – Govce. Meja obore poteka po naslednjih parcelah:
Opis je izvršen v smeri urinega kazalca s pričetkom v severovzhodnem vogalu parcele 334 na vzhodni strani obore, ki je predvidena v celoti v k.o. Sedraž.
Od začetne točke poteka meja proti jugu po vzhodnem in jugovzhodnem robu parcele 334, se nadaljuje po južnem robu parcele 320, po vzhodni meji parcele 316 in preko parcele 317 v oddaljenosti ca. 6 m vzporedno s. severno mejo parcele 316; v isti smeri preide parcelo 314, nato pa se premočrtno, preko parcel 313 in 315 usmeri na jugozahodni vogal parcele 315 in v tej smeri vstavi tudi v parcelo 307/1; po preteku 20 m se obrne proti jugozahodnem vogalu stavbne parcele 269, vključuje slednjo parcelo, nakar poteka v oddaljenosti ca. 6 m vzporedno z južnima mejama parcel 309 in 310; prečka parcele 303, 1772 in 229/1 do loma smeri južnega roba parcele 230, se nadaljuje po tem robu in v isti smeri prečka parceli 228 in 217 tako, da se deloma ujame z južnim robom parcele 215; vključi severovzhodna dela parcel 202 in 198 ter vzhodni del parcele 197 tako, da teče ob njeni vzhodni meji pretežno v oddaljenosti ca. 30 m, na koncu pa se ji približa na razdaljo 10 m; v tej smeri prečka parcelo 206 tako, da preko njenega najbolj severnega vogala preide tudi parcelo 208, nato pa še parcele 191/1 in 191/4 in pri tem deloma sovpada z južnim robom parcele 192; nato teče preko parcel 209/1 in 210 v oddaljenosti ca. 6 m ob južnem robu parcele 190; v nadaljevanju teče po vzhodni meji parcele 210 ter v smeri proti zahodnem vogalu parcele 292 seka parcele 240, 237 in 1772, nato pa teče po severnih mejah parcel 293, 318, 319 in 334, kjer se sklene v izhodiščni točki.
Iz obore je izvzeta parcela 205 koristna površina obore je 14,05 ha.

a) Pogoji za urbanistično in krajinsko oblikovanje območja
– s predvideno sanacijo poškodovanih območij je vzpostaviti teren v prvotno stanje, kjer je to možno, v primerih večjih deformacij pa ga urediti tako, da bo možno izvajati načrtovane kmetijske, gozdarske in druge ureditve in da bo zagotovljena varna prehodnost teh območij,
– ureditve odvodnjavanja površinskih voda naj bodo izvedene z naravnimi materiali (kamnite zložbe, vrbovi popleti, idr.),
– pri ureditvah s prefabriciranimi elementi je brežine primerno ozeleniti ter utrditi s kamnitimi zložbami,
– brežine potokov je ozeleniti z obvodnimi rastlinami v obliki prostorastočih grmovnih ali drevesnih živic,
– brežine ribnikov je zasaditi z obvodnimi trajnicami, grmovnicami in drevjem, na delih obrežja, kjer dostop ne bo možen, pa je predvideti zasaditev s peruniko ali podobnimi rastlinami, pri urejanju cestnega omrežja je bankine zatraviti, brežine odvodnih jarkov pa zasaditi,
– pogozditve kmetijskih zemljišč je izvajati z avtohtonimi drevesnimi vrstami v razmerju kot je to opisano v tekstualnem delu UrN. Saditev monokultur ni možna,
– gospodarjenje v gozdovih na obravnavanem območju je podrejeno varovalni vlogi gozda, večji površinski posegi v gozd niso možni. Vse ureditve v gozdovih se bodo izvajale v skladu z gozdnogospodarskim načrtom GG Celje in usmeritvami UrN. Pri obnovi gozdov je upoštevati naravno obnovo. Večjo pozornost je posvetiti urejanju in vzdrževanju gozdnih robov, ki jih je potrebno pri predvidenih posegih v prostor ustrezno zaščititi,
– pri usmerjanju kmetijske proizvodnje in urejanju kmetijskih zemljišč je smiselno upoštevati v UrN predlagane usmeritve v pogledu izboljšanja rodnosti tal in rabe. Pri urejanju njivskih površin je upoštevati tipičen vzorec parcelacije v danem prostoru, parcelne meje je morebitno zasaditi s prostorastočo živo mejo. Preprečiti je potrebno kmetovanje v smislu urejanja večjih monokulturnih površin,
– ograditev območja obore za gojenje damjakov mora biti izvedena skladno s pogoji opisanimi v tekstualnem delu UrN. V okviru obore je možno urediti le objekte, potrebne za gojenje divjadi,
-vsi obstoječi objekti in posamični predvideni novi objekti se bodo preko dovoznih cest prometno navezovali na osnovno cestno omrežje v okviru obravnavanega območja.
b) Pogoji za graditev objektov Novogradnje objektov – dograditve ali nadomestne gradnje, adaptacije in dozidave objektov so možne:
– na podlagi predhodno pridobljenega pozitivnega mnenja RRPS in geotehničnega poročila o pogojih gradnje,
– novogradnje objektov so možne praviloma na območju izven opredeljenega vplivnega območja odkopavanja in potencialno nevarnih območij. Gradnja teh objektov je možna le kot dopolnitev v okviru obstoječe pozidave oziroma v primeru nastanka nove kmetije.
Pogoji lociranja in oblikovanja novogradenj:
– za objekte, ki so opredeljeni kot kulturna dediščina je predhodno pridobiti pogoje ZVNKD Celje v zvezi s posegi na teh objektih,
– izbor lokacije za morebitne novogradnje mora biti skladen s tipičnim vzorcem poselitve na tem območju in skladno s pogoji geotehničnega poročila,
– tlorisni in višinski gabarit ter oblikovanje objektov mora biti prilagojeno obstoječi kvalitetni zazidavi in objektom na obravnavanem območju. Obvezno je upoštevati da je:
• tloris objektov podolgovat v razmerju stranic 1:2 (1:1,5)
• etažnost objektov lega na grebenu: max. pritličje in izkoriščeno podstrešje lega na pobočju: max. delno vkopana klet in pritličje
• nadzidave obstoječih objektov niso možne
• streha dvokapnica z nakloni strešin 40° do 45°, kritina opečna (oz. podobna kritina)
• sleme strehe vzporedno z daljšo stranico objekta in plastnicami terena
– dozidave so možne v skupnem obsegu največ 50 m2 bruto etažne površine.
Za vse novogradnje in prizidave obstoječih objektov ter za ureditev piknik prostora je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo kot osnovo za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja.

– Za možnost obnove cest, oziroma za izboljšanje tehničnih in prometnih razmer na cestah, za izgradnjo vodovodnega omrežja in za ureditev odvodnjavanja stanovanjskih objektov z izgradnjo sušne kanalizacije ter za ureditev vodotokov – po določilih UrN – je treba predhodno pripraviti oziroma izdelati ustrezno dokumentacijo,
– pred vsakršnim gradbenim posegom v teren so pri teh delih potrebne poprejšnje geomehanske raziskave,
– za obnavljanje cest velja, da je širina vozišča 3 m z obojestranskima bankinama,
– z ureditvijo obcestnih jarkov, muld ali kanalet ter z vgraditvijo zadosti dimenzioniranih cevnih prepustov na ustreznih mestih, je treba zagotoviti efektno odvodnjavanje meteorne vode iz območja cestnega profila. Ureditve v zvezi z odvodnjavanjem cest, naj se izvedejo tako, da se ne bo delala škoda na kmetijskih zemljiščih,
– vkopane in nasipne brežine cest morajo biti primerno zavarovane pred rušenjem, krone nasipnih brežin ali opornih zidov pa zavarovane z zaščitno ograjo,
– pri urejanju odvodnjavanja, zlasti nastabilnih in zamočvirjenih predelov oziroma površin velja naslednje:
• v splošnem je treba obstoječe struge utrditi, očistiti, ponekod izravnati; pri načrtovanju novih odvodnih jarkov je upoštevati naravi avtohtone rešitve, ki pa morajo biti hidrotehnično neoporečne,
• na mestih, kjer je teren zamočvirjen ali, kjer obstaja nevarnost plazov, se izvajajo drenažni sistemi, pri vseh takih primerih so potrebne poprejšnje geotehnične raziskave in ustrezni izvedbeni načrti,
– do izgradnje sušne kanalizacije je treba pri vsakem objektu, ki se oskrbuje s pitno vodo iz javnega ali lastnega vodovoda, zgraditi neprepustno zaprto greznico na občasno izpraznjevanje,
– zasnova telefonskega omrežja se izdela na podlagi podrobnejših strokovnih osnov za zainteresirana območja,
– upoštevati je načrtovani vodovod po projektu št. 52/87 NIVO Celje s spremembo, ki jo predlaga Komunala Laško,
– zaprtje rudnika ter sanacijska dela morajo biti izvršena tako, da bo možna izvedba in uporaba predvidenega vodovoda iz Rudnika Laško po projektu "zajetje pitne vode Govce v jami Rudnika Laško" št. 1866/1991, projektanta RRP Slovenije – PO Trbovlje, lastnik: Komunala Laško,
– v primeru gradnje novih objektov je potrebno predhodno pridobiti soglasje Elektro Celje ter PTT podjetja Celje.

– Na območju Govc, kjer so bile izvedene agromelioracije je kmetijska zemljišča izkoriščati v skladu z ureditveno investicijskim programom,
– ob izgradnji obore je zagotoviti prost dostop do pašnikov na Prahah ter neoviran dostop do parcele št. 205. Na parceli št. 205, ki je izvzeta iz območja obore, mora biti omogočeno gospodarjenje z gozdom na tej parceli. Za pobeg živali iz obore in s tem povzročene škode prevzema odgovornost lastnik obore. Pri postavitvi ograje za oboro ni dovoljeno odstopanje od opisanega poteka v 4. členu tega odloka. Izjemoma so možni posamični odstopi glede na dane terenske razmere, ki jih je potrebno predhodno uskladiti s pristojnimi gozdarskimi oziroma kmetijskimi službami,
– pri izvajanju sanacijskih del in izgradnji infrastrukturnih ureditev mora v primeru poškodb na obstoječih napravah povzročitelj zagotoviti nadomestitev le-teh oziroma zagotoviti odškodnino za povzročeno škodo.

– Območje Govškega brda je varovati pred posegi zaradi prisotnosti divjega petelina in kolonije gamsov na tem območju;
– lovski družini mora biti v okviru obravnavanega območja UrN omogočeno izvajanje vseh ukrepov s področja varstva, gojitve in lova kot se je to dosedaj izvajalo. Vnašanje druge dlakaste in pernate divjadi na Govško področje se lahko izvaja le v dogovoru z lovsko družino;
– gozdove zajete v oboro je razglasiti za gozdove s posebnim namenom – za gojenje divjadi.

Prioritetno je sprejeti odloke o varstvenih območjih virov pitne vode na obravnavanem območju. Rekultivacijo zemljišč in urejanje na območjih varstvenih pasov virov pitne vode je podrediti pogojem zahtevanih odlokov.

Zagotoviti je sanacijo divjih odlagališč odpadkov na obravnavanem območju ter kontejnerski odvoz odpadkov. Določiti je mesta za postavitev kontejnerjev na območju Trnov hrib – Brune ter v okviru predvidenih ureditev na Govcah.

– Prva etapa urejanja je izvedba sanacijskih del po programu RRPS p.o. Trbovlje in so navedena v členu 4/a tega odloka ter raziskave posameznih območij v zvezi z zajetjem oziroma zavarovanjem izvirov pitne vode za sprejetje ustreznega odloka,
– v drugi etapi je prioritetna ureditev oskrbe s pitno vodo, zlasti za območje Trnov hrib. Sočasno je možna ureditev obore s pripadajočimi napravami za vzrejo damjakov ter postopna realizacija preostalih ureditev cest in odvodnjavanja in morebitnih dodatnih sanacijskih del,
– vse druge predlagane ureditve in rekultivacije kmetijskih zemljišč se bodo lahko izvajale po dokončanju del prve etape kot posamezne zaključene faze urejanja.

Za graditev objektov in naprav ter predlaganih ureditev na območju UrN mora investitor, pridobiti strokovne podlage za izdajo ustreznih upravnih dovoljenj.
Lastniki in upravljalci so dolžni vzdrževati sanirane in urejene površine ter infrastrukturo.

Ureditveni načrt je na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojnem občinskem organu.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska inšpekcija.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.