Na podlagi prvega odstavka 107. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu
Razglašam Zakon o članstvu Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. januarja 1993.
Št. 0100-1/93
Ljubljana, dne 14. januarja 1993.
Predsednik
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O ČLANSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE V MEDNARODNEM DENARNEM SKLADU
1. člen
S tem zakonom se urejajo vprašanja nasledstva Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu (v nadaljnjem besedilu: Sklad) in v Oddelku za posebne pravice črpanja v skladu s pogoji, navedenimi v sklepu Izvršnega odbora Sklada z dne 14. decembra 1992.
2. člen
Na ozemlju Republike Slovenije veljajo določbe Statuta Sklada z močjo zakona.
3. člen
Vlada Republike Slovenije določi podpisnika pisma o soglašanju z nasledstvom v Skladu, izda potrebne dokumente in izvede druga opravila, ki so skladno s Statutom Sklada potrebna za uresničitev članstva.
4. člen
Banka Slovenije je Fiskalni Agent Republike Slovenije skladno s členom 5, točka 1 Statuta Sklada.
Banka Slovenije kot Fiskalni Agent Republike Slovenije izvršuje vse transakcije za račun Republike Slovenije, ki so bile sklenjene skladno s Statutom Sklada in ostalimi pravili Sklada.
Banka Slovenije nastopa kot Depozitar Sklada v Republiki Sloveniji, skladno s členom 13, točka 2 Statuta Sklada.
Banka Slovenije kot Depozitar Sklada hrani vsa dobroimetja Sklada v slovenskem denarju.
5. člen
Banka Slovenije izvršuje za Republiko Slovenijo vse transakcije v zvezi z udeležbo Republike Slovenije v Oddelku za posebne pravice črpanja v Skladu.
6. člen
Banka Slovenije izda, skladno s Statutom Sklada in v zvezi z vplačilom kvote Republike Slovenije, neprenosne, brezobrestne zadolžnice v vrednosti, ustrezajoči obveznostim, izvirajočim iz članstva v Skladu.
7. člen
Sredstva za vplačilo kvote in za odplačilo zaostankov v obveznosti do Sklada se zagotovijo v breme Republike Slovenije.
8. člen
Republiko Slovenijo predstavljata v Skladu guverner Banke Slovenije kot guverner Sklada in namestnik guvernerja Banke Slovenije kot namestnik guvernerja Sklada.
9. člen
Vlada Republike Slovenije lahko določi natančnejše pogoje in odgovornosti za izvrševanje pravic in obveznosti do Sklada, upoštevaje ta zakon in Statut Sklada.
10. člen
Sklep Izvršnega odbora Sklada z dne 14. 12. 1992 in besedilo Statuta Sklada, dopolnjeno z veljavnostjo dne 28. julija 1969, 1. aprila 1978 in 11. novembra 1992 se objavijo skupaj s tem zakonom in sta sestavni del zakona.
11. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 412-01/93-8/1
Ljubljana, dne 12. januarja 1993.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.
SKLEP
IZVRŠNEGA ODBORA MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA Z DNE 14. DECEMBRA 1992
1. Sklad ugotavlja, da je Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ) prenehala obstojati, s čemer je tudi prenehalo njeno članstvo v Skladu.
2. a) Sklad tudi ugotavlja, da so republike: Bosna in Hercegovina, Hrvatska, Slovenija, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Zvezna republika Jugoslavija (Srbija/Črna gora), države naslednice aktive in pasive SFRJ v Skladu (v nadaljnjem tekstu: naslednica/e), vključno z aktivo in pasivo v Oddelku za posebne pravice črpanja in s tem določa njihove pripadajoče deleže aktive in pasive kot sledi:
Republika Bosna in Hercegovina 13.20%
Republika Hrvaška 28.49%
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija 5.40%
Republika Slovenija 16.39%
Zvezna republika Jugoslavija (Srbija/Črna gora) 36.52%
b) Če naslednica uspešno obrani svoj delež v aktivi in pasivi, kot je določen v točki a) zgoraj, pred arbitražnim zborom, ustanovljenim v skladu s XXIX.c). členom, bodo deleži ostalih naslednic, ki v arbitražnem postopku niso bili spremenjeni, izravnani na pro rata podlagi.
3. Naslednice lahko nasledijo članstvo SFRJ v Skladu pod naslednjimi pogoji:
a) Naslednica bo lahko nasledila članstvo v Skladu ko:
(i) je v predpisanem času, navedenem v določilu d) spodaj, izjavila, da se strinja s svojim deležem aktive in pasive SFRJ v Skladu, ki je naveden v drugem odstavku te odločitve;
(ii) je obvestila Sklad, da se glede na svoj zakon, strinja z nasledstvom pri članstvu SFRJ v Skladu pod pogoji, ki jih navaja ta odločitev in da je ukrenila vse potrebno za nasledstvo takšnega članstva ter je izpolnila svoje obveznosti v pogojih iz Dogovora;
(iii) jo je Sklad spoznal za sposobno izpolniti obveznosti iz pogojev Dogovora; in
(iv) je ugotovljeno, da nima nobenih neizpolnjenih finančnih obveznosti do Sklada ali do Oddelka za posebne pravice črpanja.
b) Kvote naslednic so naslednje:
(v milijonih SDR)
Republika Bosna in Hercegovina SDR 46.9
Republika Hrvaška SDR 180.1
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija SDR 33.5
Republika Slovenija SDR 99.0
Zvezna republika Jugoslavija (Srbija/Črna gora) SDR 223.5
c) Kvote vsake naslednice iz točke b) zgoraj bodo po devetem splošnem pregledu kvot povečane po plačilu spodaj navedenih zneskov v skladu s pogoji Resolucije št. 45-2 Sveta guvernerjev:
(v milijonih SDR)
Republika Bosna in Hercegovina SDR 44.3
Republika Hrvaška SDR 81.5
Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija SDR 16.1
Republika Slovenija SDR 51.5
Zvezna republika Jugoslavija (Srbija/Črna gora) SDR 111.9
d) Naslednica lahko na podlagi te odločitve nasledi članstvo SFRJ v Skladu najkasneje šest mesecev po datumu te odločitve, pod pogojem, da je Sklad prejel obvestilo iz odstavka a) (i) zgoraj vsaj v enem mesecu po datumu odločitve. Sklad lahko po svoji presoji eden ali drugi rok podaljša.
4. V skladu s potrebami te odločitve članstvo v Skladu vključuje tudi sodelovanje v Oddelku za posebne pravice črpanja.
5. Naziv »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija« je začasen in ga bo Sklad uporabljal do dogovora med nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Skladom.
STATUT
MEDNARODNEGA MONETARNEGA SKLADA
Vlade podpisnice tega Statuta soglašajo o naslednjem:
UVODNI ČLEN
"(i) Mednarodni monetarni sklad je ustanovljen in opravlja posle v skladu z določbami tega statuta, kot je bil prvotno sprejet in pozneje spremenjen, da bi bile vzpostavljene olajšave, ki temeljijo na specialnih pravicah črpanja, in izvršene nekatere druge spremembe.
(ii) Da bi mu bilo omogočeno opravljanje njegovih poslov in transakcij, ima sklad splošni račun in račun specialnega črpanja. Članstvo v skladu daje pravico do udeležbe pri računu specialnega črpanja.
(iii) Posli in transakcije, ki so odobreni s tem statutom, se bodo opravljali preko splošnega računa; izjema so posli in transakcije, ki se nanašajo na specialne pravice črpanja in se bodo opravljali preko računa specialnega črpanja.
Člen I
CILJI
Cilji Mednarodnega denarnega sklada so:
(i) Da kot ustanova stalnega značaja vzpodbuja mednarodno monetarno sodelovanje in zagotavlja mehanizem za posvetovanje in sodelovanje v mednarodnih monetarnih problemih
(ii) Da omogoča širitev in usklajeno rast mednarodne trgovine in s tem prispeva k rasti zaposlenosti in realnih dohodkov ter razvoju produktivnih resursov vseh članov, kar vse so primarni cilji ekonomske politike
(iii) Da vzpodbuja stabilnost devizne menjave ter vzdržuje urejene aranžmaje menjave valut med člani ter se izogiba praksi urejanja tečajev, ki nosijo dobiček domačim imetnikom valute.
(iv) Da sodeluje v vzpostavitvi mednarodnega plačilnega sistema za tekoče transakcije med člani in pri ukinitvi deviznih restrikcij, ki zavirajo rast svetovne trgovine
(v) Da vliva zaupanje članicam s tem, da dobijo od sklada sredstva na začasno razpolaganje proti ustreznim garancijam, in da dobijo tako priložnost, da popravijo neprilagojenost v svojih plačilnih bilancah, ne da bi se morale pri tem zatekati k ukrepom, ki so škodljivi za nacionalno ali mednarodno prosperiteto."
(vi) Da v skladu z gornjim krajša trajanje in zmanjšuje stopnjo neravnovesja v mednarodnih plačilnih bilancah članic.
Sklad se bo v vsej svoji politiki in svojih odločitvah ravnal k ciljem, ki so navedeni v tem členu.
Člen II
ČLANSTVO
Oddelek 1. Originalni člani
Originalni člani Sklada so države, zastopane na Monetarni in Finančni konferenci Združenih narodov, katerih vlade članstvo sprejmejo pred 31. decembrom 1945.
Oddelek 2. Drugi člani
Članstvo je odprto drugim državam ob času in pod pogoji, kot jih predpiše Odbor guvernerjev. Ti pogoji, izključno s pogoji za člansko vlogo, bodo temeljili na načelih, konsistentnih z načeli, po katerih so druge države predhodno pridobile članstvo.
Člen III
KVOTE IN VPISI
Oddelek 1. Kvote in vplačila članskih vlog
Vsakemu članu bo določena kvota, izražena v specialnih pravicah črpanja, kvote članov, zastopanih na konferenci Združenih narodov, ki so članstvo sprejeli do 31. decembra 1945, bodo take kot je prikazano v prilogi A. Kvote drugih članov bo določal Odbor guvernerjev. Članska vloga vsakega člana je enaka kvoti in se bo polno vplačala v dobro Sklada pri ustreznem depozitarju.
Oddelek 2. Prilagoditev kvot
(a) Sklad opravlja v presledkih, ki niso daljši kot pet let, splošno revizijo kvot držav članic, in predlaga, če se mu zdi to potrebno, njihovo prilagoditev. Prav tako lahko obravnava, če se mu zdi to koristno, na zahtevo zadevne države članice ob kateremkoli drugem času prilagoditev katerekoli posamične kvote.
(b) Sklad lahko kadar koli predlaga povečanje kvot članic izpred 31. avgusta 1975 v razmerju z njihovimi kvotami na ta dan in v skupnem znesku, ki ne presega zneskov, transferiranih po določbah Člena 5, Oddelka 12 (f), (i) in (j) iz posebnega računa na splošni račun.
(c) Vsaka sprememba kvot, ki bi bila predlagana kot rezultat splošne revizije, zahteva večino 85% vseh glasov, vsaka druga sprememba kvot pa večino 4/5 vseh glasov. Kvota ne more biti spremenjena brez soglasja prizadete države članice.
(d) Kvota posamezne članice ne bo spremenjena brez njenega soglasja in do izvedbe vplačila razen, če se smatra, da je bilo plačilo izvršeno na način, določen z oddelkom 3.(b) tega člena.
Oddelek 3. Plačila ob spremembah kvot
(a) Član, ki pristane na povečanje kvote po Oddelku 2 (a) tega člena bo v roku, ki ga določi Sklad, plačal Skladu petindvajset odstotkov povečanja v specialnih pravicah črpanja, Odbor guvernerjev pa lahko določi, da se plačilo izvrši, enako za vse članice, v celoti ali delno v specificiranih valutah drugih članic, če soglašajo, ali v lastni valuti članice. (Članica), ki ni udeleženka v Oddelku specialnih pravic črpanja, plača v valutah drugih članic, ki jih določi Sklad z njihovim soglasjem, delež povečanja, sorazmeren deležu, ki ga plačujejo udeleženke v specialnih pravicah črpanja. Razliko do celotne vsote povečanja plača v lastni valuti. Skladovo dobroimetje valute članice ne sme biti večje od meje, ko bi se naj uporabili penali iz Člena V, Oddelek 8(b) (ii) kot rezultat plačil drugih članic po teh določbah.
(b) Smatra se, da je članica, ki je pristala na povečanje kvote po določbah Oddelka 2(b) tega člena, plačala Skladu člansko vlogo v znesku, enakem temu povečanju.
(c) Članu, ki pristane na zmanjšanje kvote, bo Sklad v šestdesetih dneh plačal znesek zmanjšanja v članičini valuti in v SPČ ter valutah tistih soglašajočih članic, kot bo potrebno, da se zmanjšano dobroimetje Sklada zaradi nove kvote zadrži v okvirih take kvote, če Sklad v izjemnih okoliščinah ne odloči drugače.
(d) Za vsako odločitev po odstavku (a) se zahteva sedemdesetodstotna večina glasov, razen za določitev rokov in specifikacijo valut.
Oddelek 4: Uporaba vrednostnih papirjev za plačila
(a) Za del plačil na splošni račun, za katerega bo Sklad menil, da mu valuta članice ni potrebna za izvajanje operacij in transakcij, bo Sklad od članice sprejel zadolžnice ali podobne dolžniške vrednotnice, ki jih lahko izda članica ali depozitar iz Člena XIII, Oddelek 2. Zadolžnice morajo biti neprenosljive in brezobrestne ter plačljive po nominalni vrednosti na poziv z odobritvijo računa Sklada pri depozitarju. Ta oddelek se nanaša tudi na druge zneske v valutah, ki jih Sklad terja ali pridobiva v dobro splošnega računa.
Člen IV
OBVEZNOSTI V ZVEZI Z DEVIZNIMI UREDITVAMI
Oddelek 1. Splošne obveznosti članic
Članice priznavajo, da je temeljni namen mednarodnega monetarnega sistema zagotoviti okvir za omogočanje menjave blaga storitev in pretok kapitala med deželami, kar vzdržuje zdravo gospodarsko rast, in da je glavni cilj nepretrgan razvoj urejenih temeljnih pogojev za finančno in gospodarsko stabilnost, in bodo zato sodelovale s Skladom in z drugimi članicami, da zagotove urejene ureditve menjave valut in propagirajo stabilen sistem menjalnih tečajev. Vsaka članica bo še posebej:
(i) stremela k usmerjanju svojih ekonomskih in finančnih politik k cilju negovanja skladne gospodarske rasti z razumno stabilnostjo cen, upoštevaje pri tem svoje posebne razmere
(ii) skušala pospeševati stabilnost z negovanjem stabilnih temeljnih pogojev za gospodarjenje in finančnih pogojev ter z monetarnim sistemom, ki ne bo nagnjen k povzročanju nepričakovanih pretresov
(iii) izogibala se manipuliranju z valutnimi tečaji ali mednarodnim monetarnim sistemom s ciljem, da prepreči učinkovito prilagajanje plačilnih bilanc ali da pridobi neupravičeno konkurenčno prednost nasproti drugim članicam
(iv) izvajala tečajno politiko, kompatibilno usmeritvam tega Oddelka.
Oddelek 2. Splošne tečajne ureditve
(a) Člani so dolžni obvestiti Sklad (v tridesetih dneh od dneva veljavnosti drugega amandmaja) o načinu urejanja tečaja svoje valute za uporabo v obveznostih iz Oddelka 2 tega člena, ter, brez odlašanja, o kakršnih koli spremembah urejanja.
(b) V okviru mednarodnega monetarnega sistema vrste, kot je pretežno v veljavi 1. januarja 1976, lahko tečajna ureditev zajema:
(i) da član določa tečaj valute z uporabo specialnih pravic črpanja ali drugega poljubnega denominatorja, razen zlata, ali
(ii) kooperativne ureditve, s katerimi članica izkazuje vrednost svojega denarja v odnosu do ene ali večih valut drugih članic Sklada, ali
(iii) drugačno ureditev po izbiri članice.
(c) Sklad lahko sledeč razvoj mednarodnega monetarnega sistema, s sklepom s 85% večino glasov opredeli splošen način tečajnih ureditev, ne da bi omejil pravico članic, da vzdržujejo svoje ureditve, ki so v skladu z načeli Sklada in obveznostmi iz Oddelka 1 tega člena.
Oddelek 3. Nadzor tečajnih ureditev
(a) Sklad bo nadzoroval mednarodni monetarni sistem, da bi zagotovil njegovo učinkovito delovanje, in ravnanje članic v skladu z obvezami iz Oddelka 1 tega člena.
(b) Da bi izvajal naloge iz prejšnjega odstavka, bo Sklad izvajal strog nadzor nad tečajnimi politikami članic in sprejel posebna načela za usmerjanje članic v zvezi s temi politikami. Članice bodo zagotavljale Skladu informacije potrebne za tak nadzor in se na njegovo zahtevo z njim posvetovale o tečajnih politikah. Načela Sklada bodo skladna s kooperativnimi ureditvami in z drugimi tečajnimi ureditvami članic skladnimi z principi Sklada in oddelkom 1 tega člena. Ta načela bodo upoštevala notranje socialne in politične ureditve ter politike članice, pri njihovi uporabi pa bo Sklad ustrezno upošteval okoliščine v članicah.
Oddelek 4. Paritetne vrednosti
S petinosemdesetodstotno večino lahko Sklad odloči, da mednarodne gospodarske okolnosti dovoljujejo vpeljavo obče uporabljanega sistema tečajnih ureditev na podlagi stabilnih, vendar prilagodljivih medsebojnih paritet. Sklad se bo o tem odločal sodeč o temeljih stabilnosti svetovnega gospodarstva, upoštevaje cenovna gibanja in stopnje ekspanzije gospodarstev članic. Odločal se bo v luči razvoja mednarodnega monetarnega sistema s posebnim ozirom na vire likvidnosti, da takemu paritetnemu sistemu zagotovi učinkovito delovanje, o ureditvah, s katerimi lahko tako članice s plačilno bilančnimi presežki kot članice s primanjkljaji takoj, učinkovito in obojestransko delujejo za odpravo neuravnoteženosti in dosego prilagoditev. Ob sprejetju takega sklepa bo Sklad obvestil članice o veljavi Dodatka C.
Oddelek 5. Posebne valute znotraj ozemlja članice
(a) Smatra se, da se ukrep članice po tem členu, ki se nanaša na njeno valuto, nanaša na posebne valute, ki so morda v uporabi na kateremkoli delu njenega ozemlja i za katere je članica sprejela ta Statut z vključno Členom XXXI, Oddelkom 2(g), razen če članica izjavi, da se ta nanaša le na glavno valuto ali na eno ali več posebnih valut, ali na glavno in eno ali več navedenih posebnih valut.
(b) Ukrep Sklada po tem členu se nanaša na vse valute članice iz gornjega odstavka (a), če Sklad ne izjavi drugače.
Člen V
TRANSAKCIJE S SKLADOM
Oddelek 1. Ustanove, ki služijo za urejanje zadev s Skladom
Člani bodo urejali svoje zadeve v zvezi s Skladom le skozi svojo Zakladnico, centralno banko, stabilizacijski sklad in druge podobne fiskalne ustanove, Sklad pa bo sodeloval le s takimi ustanovami.
Oddelek 2. Omejitve Skladovih operacij in transakcij
(a) Če ni s tem Statutom drugače določeno, bodo transakcije na račun Sklada omejene na transakcije, ki naj članico oskrbijo, na njeno pobudo, s specialnimi pravicami črpanja ali valutami drugih članic iz splošnih sredstev Sklada, ki bodo naložena na splošnem računu, v zameno za valuto članice, ki želi izvesti nakup.
(b) Sklad se lahko, na zahtevo, odloči izvesti finančne in tehnične storitve, vključno z upravljanjem sredstev, ki jih prispevajo članice, če so konsistentne s temeljnimi nameni Sklada. Sklad ne krije stroškov takih storitev. Take storitve za članice ne predstavljajo obveznosti brez njihovega pristanka.
Oddelek 3. Pogoji, ki se nanašajo na uporabo splošnih sredstev Sklada
(a) Sklad bo sprejel take politike za uporabo njegovih splošnih sredstev, vključno s politikami o stand-by ali podobnih ureditvah, in lahko sprejme posebne politike za reševanje posebnih plačilno bilančnih problemov, da bodo članicam pomagale rešiti njihove plačilno bilančne probleme na način, konsistenten z določbami tega Statuta in ki bodo vzpostavile ustrezno zavarovanje za začasno uporabo splošnih sredstev Sklada.
(b) Članica je upravičena kupiti valute drugih članic od Sklada v zameno za enakovreden znesek lastne valute pod naslednjimi pogoji:
(i) da bo uporaba splošnih sredstev Sklada, ki jih kupi članica, v skladu z določbami tega Statuta in politik, sprejetih na njegovi podlagi
(ii) da članica izkaže potrebo po nakupu zaradi plačilno bilančne situacije ali zaradi stanja ali gibanj deviznih rezerv
(iii) da predlagani nakup tvori nakup v okviru rezervne tranše, toda ne sme vplivati, da bi se premoženje Sklada v valuti države članice, ki kupuje, povečale več kot za dve sto odstotkov njene kvote
(iv) da Sklad ni predhodno sklenil na podlagi Oddelka 5 tega člena, Člena VI, Oddelka 1, ali Člena XXVI, Oddelka 2(a), da članica, ki je predložila nakup, ni upravičena uporabljati splošnih sredstev Sklada.
(c) Uporaba sredstev Sklada po državi članici mora biti v skladu z njegovimi cilji. Sklad bo glede uporabe njegovih sredstev izvajal politiko, ki bo pomagala državam članicam, da rešijo probleme svoje plačilne bilance na način, ki bo v skladu z njegovimi cilji in, ki bo vzpostavila primerne garancije za začasno uporabo njegovih sredstev.
(d) Sklad bo sprejel politike in postopke za izbiro valut, ki se prodajajo, ki bodo, po posvetovanju s članicami, upoštevale plačilno bilančne in rezervne pozicije članic in razvoj na valutnih trgih, kot tudi primernost podpiranja, politike uravnovešenosti razmerij valut članic v sredstvih Sklada, upoštevaje, da članica, kadar izjavlja, da želi kupiti od druge članice znesek njene valute zato, da bi le-ta lahko odkupila enakovreden znesek svoje valute od tretje članice, to sme storiti razen, če je Sklad izdal opozorilo po Členu VII, Oddelek 3, da je zadevna valuta postala redka valuta.
(e) (i) Vsaka članica mora zagotoviti, da se njena valuta, kolikor jo je odkupila od Sklada, lahko prosto uporablja ali se lahko, tedaj ko je bila odkupljena, prosto menja za katerokoli tako valuto po tečaju, enakovrednem tečaju po določbah Člena XIX, Oddelek 7(a)
(ii) Članica, katere valuta je bila odkupljena od Sklada ali zamenjana za od Sklada odkupljeno valuto, bo sodelovala s Skladom, da se zagotove ustrezne količine njene valute za zameno s prosto uporabnimi valutami drugih članic
(iii) Članica, katere valuta ni prosto uporabna, pa se prodaja po točki (i) tega Oddelka, mora to valuto sama zagotoviti kupcu razen če se z njim drugače sporazume
(iv) Če članica od Sklada kupuje prosto uporabno valuto druge članice, pa jo hoče istočasno zamenjati za drugo prosto uporabno valuto, mora zamenjavo izvesti s članico, katere valuta se zamenjuje, če le-ta to zahteva. Zamenjava obeh prosto uporabnih valut se izvede z uporabo tečaja, na katerega se sklicuje točka (i) tega oddelka.
Oddelek 4. Preklic pogojev
Sklad sme po svoji presoji pod pogoji varovanja svojih interesov preklicati katerega koli pogojev iz Oddelka 3(b)(iii) in (iv) tega člena, posebej v primeru članic, ki so se že v znatni meri ali stalno izogibale uporabi splošnih sredstev Sklada. Pri preklicu mora Sklad upoštevati občasne ali izjemne okoliščine, zaradi katerih je članica zahtevala preklic. Sklad bo tudi upošteval pripravljenost članice, da za varščino založi sprejemljiva sredstva v, po oceni Sklada, zadostni vrednosti, da se zaščitijo Skladovi interesi, in sme tako varščino sam zahtevati.
Oddelek 5. Kdaj članica ne sme uporabljati splošnih sredstev Sklada
Kadar Sklad meni, da članica uporablja splošna sredstva Sklada v nasprotju s temeljnimi načeli Sklada, mora predložiti taki članici poročilo s stališči in zahtevati v primernem času odgovor po predložitvi poročila lahko Sklad članici omeji uporabo splošnih sredstev. Če v dolžnem času ne prejme odgovora ali če prejeti odgovor ni zadovoljiv, lahko Sklad nadaljuje z omejevanjem ali pa, ko prej primerno opozori članico, le-tej prepove uporabljati splošna sredstva Sklada.
Oddelek 6. Drugi nakupi in prodaje specialnih pravic črpanja, ki jih opravlja Sklad
(a) Sklad lahko sprejme specialne pravice črpanja od udeleženca (v oddelku SPČ) v zameno za valute drugih članov.
(b) Na njegovo zahtevo lahko Sklad zagotovi udeležencu specialne pravice črpanja za ustrezni znesek valut drugih članic. Skladova sredstva v valuti članice se ne smejo zaradi takih transakcij povečati nad raven, ko se nanje računajo pristojbine iz Oddelka 8(b)(ii) tega člena.
(c) Po določbah tega oddelka sprejemane ali zagotavljane valute se izbirajo v skladu s politikami, upoštevajočimi načela Oddelka 3(d) ali 7(i) tega člena. Sklad lahko sodeluje v transakcijah po tem Oddelku le, če članica, s katere valuto se operira, sodeluje pri taki uporabi njene valute.
Oddelek 7. Reodkup valute članice od Sklada
(a) Članica sme od Sklada kadar koli odkupiti lastno valuto v zneskih, podložnih pristojbinam po oddelku 8(b) tega člena.
(b) Članica, ki je izvršila nakup po Oddelku 3 tega člena, naj bi praviloma, če se njegova plačilno bilančna in rezervna pozicija izboljša, od Sklada spet odkupil zneske lastne valute, ki jih je bil uporabil za gornji nakup in na katere se računajo pristojbine po Oddelku 8(b) tega člena. Članica mora odkupiti te zneske, če ji to Sklad v skladu s politikami, ki jih je za reodkup sprejel, predloži na podlagi izboljšanja njene plačilne bilance in rezervne pozicije.
(c) Članica bo tak reodkup izvršila najkasneje v petih letih od dne, ko je bil izveden nakup. Sklad lahko predpiše, da članica izvede reodkup v obrokih v obdobju, ki začne čez tri in konča čez pet let od dneva nakupa. Sklad lahko, s petinosemdesetodstotno večino glasov in veljavnostjo za vse članice, spremeni roke iz tega odstavka.
(d) Sklad lahko s petinosemdesetodstotno večino glasov, predpiše obdobja, drugačna od obdobij v gornjem odstavku (c), ki bodo enaka za vse članice, za reodkup zneskov valut, ki jih je Sklad pridobi na podlagi neke posebne politike v zvezi z rabo splošnih sredstev.
(e) Članica mora izvesti, v skladu s politikami, ki jih bo sprejel Sklad s sedemdesetodstotno večino glasov, od Sklada reodkup lastne valute, ki je Sklad ni pridobil z nakupom in se nanjo računajo pristojbine iz Oddelka 8 (b)(ii) tega člena.
(f) Sklad lahko sprejme sklep, da bo uporabljal krajše roke reodkupa sredstev iz odstavkov (c) in (d) tega Oddelka, vendar le za sredstva, ki jih Sklad pridobi po dnevu, ko je zanje sprejel tak sklep.
(g) Na zahtevo članice lahko Sklad odloži datum izvedbe obveznosti reodkupa, vendar ne izven najdaljših rokov iz odstavkov (c) in (d) tega oddelka ali politik iz odstavka (e), razen če s sedemdesetodstotno večino odloči, da je tak daljši rok upravičen, ker bi uporaba predpisanega spravila članico v izjemne težave.
(h) Skladove politike iz Oddelka 3(d) tega člena se lahko dopolnijo s politikami, po katerih se lahko Sklad po posvetovanju s članico odloči prodati po določbah Oddelka 3(b) tega člena valuto, ki ni bila odkupljena po oddelku 7, brez prejudica za katero koli dejanje, ki ga Sklad lahko podvzame po drugih določbah tega Statuta.
(i) Vsi reodkupi iz tega člena morajo biti izvršeni za specialne pravice črpanja ali valute drugih članic, ki jih določi Sklad. Sklad bo sprejel politike in procedure o valutah, ki jih bodo članice uporabljale za reodkupe, upoštevaje načela Oddelka 3(d) tega člena. Z reodkupom Skladova sredstva v valuti, uporabljeni za reodkup, ne smejo narasti na raven, za katero se računajo pristojbine po Oddelku 8(b)(ii) tega člena.
(j) (i) Če valuta članice, določena v skladu s točko (i) ni prosto uporabna valuta, mora članica zagotoviti, da tista članica, ki izvaja reodkup, lahko tako njeno valuto pridobi v zameno za prosto uporabno valuto njene izbire. Za menjavo se uporabi tečaj temelječ na Členu XIX, Oddelek 7(a).
(ii) Vsaka članica, katere valuto Sklad določi za reodkup, mora sodelovati s Skladom in drugimi članicami, da omogoči članica, ki reodkup izvajajo, da tedaj pridobijo to valuto v zameno za prosto uporabne valute drugih članic.
(iii) Menjava iz točke (j)(i) bo izvedena s članico, katere valuta je bila določena, razen če se prizadeti članici ne sporazumeta za drugačen postopek.
(iv) Za reodkup svoje valute lahko članica na lastno željo uporabi prosto uporabno valuto druge članice iz točke (i), na njeno zahtevo pa mora zamenjati, če prvoimenovana članica tako zahteva, njeno valuto po tečaju iz točke (j) podtočka (i). Sklad lahko sprejema predpise za zagotavljanje prosto uporabnih valut za zamenjavo.
Oddelek 8. Stroški in pristojbine
(a) Katerakoli država članica, ki kupuje od Sklada valuto druge članice v zamenjavo za svojo lastno valuto, plača poleg paritetne cene stroške, ki so enaki za vse članice in ne znašajo manj kot pol odstotka in ne več kot en odstotek, kot to odloči Sklad. Sklad pa lahko zaračunava za nakupe v okviru rezervne tranše po svojem preudarku za stroške tudi manj kot pol odstotka. Za stand-by in podobne aranžmane lahko Sklad računa pristojbino. Sklad se lahko odloči tako pristojbino poračunati s stroški iz te točke v okviru istega aranžmaja.
(b) Sklad računa pristojbine na povprečno dnevno stanje sredstev valute članice v splošnem računu, če sredstva:
– izvirajo iz nakupov po politiki, ki je predmet izjeme po Členu XXX(c) ali,
– presegajo znesek članičine kvote po izključitvi zneskov iz prejšnje alinee.
Stopnje pristojbin se večajo z dolžino trajanja presežkov.
(c) Če članica ne izvede reodkupa, zahtevanega po Oddelku 7 tega člena, lahko Sklad po posvetovanju s članico o zmanjšanju Skladovih sredstev v njeni valuti, na zahtevani znesek naloži pristojbine, kot jih smatra za primerne.
(d) Stopnje pristojbin iz točke (a) in (b), ki so enake za vse članice, in iz točke (c) se določijo s sedemdesetodstotno večino glasov.
(e) Članica mora plačati vse pristojbine v specialnih pravicah črpanja, Sklad pa lahko v izjemnih okoliščinah dovoli članici, da jih plača v valutah drugih članic, kot jih po posvetovanju z njimi določi Sklad, ali v lastni valuti. Skladova sredstva v zadevni valuti se zaradi teh plačil ne smejo povečati nad raven, ko začne pristojbina iz točke (b)(ii).
Oddelek 9. Povračilo
(a) Sklad plačuje povračilo po enaki stopnji za vse države članice na znesek, na podlagi katerega je predpisani odstotek kvote posamezne države članice presegel dnevno povprečje njegovih sredstev v njeni valuti; pri tem se ne upoštevajo sredstva, ki so predmet izvzetja po členu XXX (c). Stopnja je enako določena s sedemdesetodstotno večino glasov za vse člane in znaša 4/5 obrestne mere iz Člena XX, Oddelek 3.
(b) Odstotni delež kvote za namene iz točke (a) znaša 75% članičine kvote na dan uveljavitve drugega amandmaja statuta za tedanje članice, za nove članice pa povpreček kvote ostalih članov na dan včlanitve v odstotnem deležu po (a) na isti dan, povečan za zneske, ki jih je zadevna članica plačala Skladu po Členu III, oddelek 3(a), in zmanjšan za zneske prejete od Sklada od istega dne dalje po določbah Člena III, Oddelka 3(c).
(c) Sklad lahko s sedemdesetodstotno večino glasov dvigne odstotek kvote za namene iz (a) na
(i) odstotek, ne večji od sto, ki bo določen za vsakega člana na temelju enakih meril za vse člane, ali
(ii) na sto odstotkov za vse člane.
(d) Nadomestilo se plača v specialnih pravicah črpanja s tem, da se lahko Sklad ali članica odločita, da članica dobi plačilo v lastni valuti.
Oddelek 10. Izračuni
(a) Vrednost Skladovih sredstev na računih splošnega oddelka mora biti izražena v specialnih pravicah črpanja.
(b) Vsi izračuni, ki se nanašajo na valute članic za namen izvajanja tega Statuta, razen Člena IV in priloge C, so narejeni v razmerjih, ki jih Sklad uporablja za namene iz Oddelka 11 tega člena.
(c) Izračuni, s katerimi se določajo zneski valut v razmerju do kvot za izvedbo določb tega Statuta, ne upoštevajo valut na posebnem računu za izplačila ali na računu za vlaganja.
Oddelek 11. Izkazovanje vrednosti
(a) Vrednost valut članic v splošnih sredstvih Sklada bo Sklad izkazoval izraženo v specialnih pravicah črpanja v skladu z tečaji po Členu XIX, Oddelek 7(a).
(b) Prilagoditev v zneskih valut članic pri Skladu po tem oddelku se opravi, kadar se njihove valute uporabljajo v operaciji ali transakciji Sklada z drugo članico in tedaj, ko se o tem odloči Sklad ali zahteva članica. Plačila v Sklad in plačila Sklada v zvezi s prilagoditvijo se izvedejo v razumnem roku, ki ga določi Sklad, in kadar to zahteva članica.
Oddelek 12. Druge operacije in transakcije
(a) V politikah in odločitvah iz te točke bodo Sklad vodili cilji, postavljeni v Členu VIII, Oddelek 7, in cilj, da se izogne vplivu na ceno ali postavljanju fiksne cene na trgu zlata.
(b) Odločitve Sklada, da sodeluje v operacijah ali transakcijah iz točk (c), (d) in (e) tega Oddelka, se; sprejmejo s petinosemdesetodstotno večino glasov.
(c) Sklad lahko prodaja zlato za valuto katerekoli članice po konzultaciji s to članico in če se sredstva na splošnem računu Sklada v zadevni valuti ne bodo s prodajo povečala nad raven podložno pristojbinam iz Oddelka 8.(b)(ii) tega člena, ne da bi članica na to pristala in če na zahtevo te članice, Sklad zamenja za valuto druga članice tak del prejete valute, ki raven iz te točke preprečuje. Zamenjava valute za valuto druge članice se izvede po posvetovanju s to drugo članico in ne sme dvigniti zneska njene valute pri Skladu nad v točki navedeno raven. Sklad bo sprejel v zvezi s temi zamenjavami politike in procedure, ki bodo upoštevale načela iz Oddelka 7.(i) tega člena. Prodaje iz te točke so bodo izvajale na osnovi dogovorjenih cen, temelječih na tržnih cenah.
(d) Sklad lahko sprejema od članice plačila v zlatu namesto v specialnih pravicah črpanja ali v valuti za vse namene po tem Statutu. Cena je dogovorna cena temelječa na tržnih cenah.
(e) Sklad lahko proda zlato, ki ga je posedoval na dan druge dopolnitve Statuta članom, ki so bili člani 31. avgusta 1975 in ki soglašajo z nakupi v razmerju z njihovimi tedanjimi kvotami. Če namerava Sklad prodati zlato po določbah točke (c) tega Oddelka za namene iz točke (f) (ii) Oddelka, lahko vsaki članici v razvoju, ki s tem soglaša, proda tisti del zlata, ki bi, prodan v skladu s točko (c), povzročil presežek, kakršen bi bil članici dodeljen po točki (f) (iii). Zlato, ki bi bilo tako prodano članici, ki bi ji Sklad prepovedal rabo svojih splošnih sredstev po Oddelku 5. tega člena, ji bo prodano, ko bo prepoved prenehala, če se Sklad ne odloči, da ji ga proda prej. Prodaja zlata po tej točki se bo izvedla za valuto vsake članice in po ceni ob prodaji ene SPČ za 0.888671 grama rafiniranega zlata.
(f) Kadarkoli Sklad proda zlato po točki (c), bodo pridobljena sredstva v vrednosti ene SPČ za 0.888671 grama zlata ob času prodaje vplačana na splošni račun, vsak presežek pa v posebni izplačilni račun, če Sklad v skladu s točko (g) tega Oddelka ne odloči drugače. Sredstva posebnega izplačilnega računa bodo ločena od drugih sredstev splošnega oddelka in se lahko kadar koli uporabljajo za:
(i) prenos v splošni račun za takojšnjo uporabo za namene, dovoljene z določbami drugih členov tega Statuta
(ii) operacije in transakcije izven (i), ki pa so skladne s temeljnimi nameni Sklada. Po določbah te točke se lahko daje na razpolago plačilno bilančna pomoč članicam v razvoju v težavnih okoliščinah, pod posebnimi pogoji, in ob tem upošteva raven dohodka po prebivalcu
(iii) razdelitev članicam v razvoju, ki so bile članice Sklada 31. avgusta 1975 v razmerju z njihovimi kvotami na ta dan, v takem delu kot se uporabi za namen iz točke (ii) in v deležih njihovih kvot na dan razdelitve v primeri s kvotami vseh članic, upoštevaje, da se članici, ki ji je raba splošnih sredstev prepovedana, sredstva dodele ko prepoved preneha, razen če se Sklad odloči, z zgodnejšo dodelitev.
Sklep o uporabi sredstev po točki (i) se sprejme s sedemdesetodstotno večino glasov, po točkah (ii) in (iii) pa s petinosemdesetodstotno večino vseh glasov.
(g) S petinosemdesetodstotno večino glasov se lahko Sklad odloči, da del sredstev iz točke (f) prenese na investicijski račun za rabo po Členu XII, Oddelek 6(f).
(h) Razen za namene iz točke (f) lahko Sklad vloži valuto članice s posebnega izplačilnega računa v prenosljive obveznice te članice ali mednarodnih finančnih organizacij. Prihodek od investicije in obresti prejete po (f)(ii) se vplačujejo v posebni izplačilni račun. Z vlaganjem se mora strinjati članica, katere valuta se uporablja. Sklad lahko vlaga le v obveznice, denominirane v specialnih pravicah črpanja ali v valuti, uporabljeni za vlaganje.
(i) Splošni račun bo od časa do časa dopolnjen zaradi stroškov upravljanja s posebnim izplačilnim računom s transferji sredstev iz tega računa na temelju razumnih ocen takih stroškov.
(j) Posebni izplačilni račun bo ukinjen v primeru likvidacije Sklada, s sedemdesetodstotno večino glasov pa lahko tudi prej. Ob ukinitvi zaradi likvidacije Sklada bodo vsa sredstva razdeljena v skladu s prilogo K. Ob zgodnejši ukinitvi pa bodo sredstva prenesena na splošni račun za takojšnjo uporabo v operacijah in transakcijah. Sklad bo sprejel pravila za upravljanje posebnega izplačilnega računa s sedemdesetodstotno večino glasov.
Člen VI
TRANSFERI KAPITALA
Oddelek 1. Uporaba sredstev sklada za transfer kapitala
(a) Članica ne more uporabljati sredstev Sklada, da bi z njimi krila velik ali trajen odtok kapitala, razen v primerih iz Oddelka 2 tega člena, Sklad pa lahko zahteva od članice, naj vpelje kontrolo in prepreči uporabo njegovih sredstev v take namene. Če država članica po taki zahtevi ne vpelje ustrezne kontrole, jo lahko Sklad proglasi za državo, ki ni primerna, da bi od njega dobivala sredstva.
(b) Smatra se, da nobena določba tega oddelka:
(i) ne preprečuje uporabe splošnih sredstev Sklada za kapitalske transakcije v zmernih zneskih, potrebne za širitev izvoza ali v običajni dejavnosti trgovine, bančništva ali drugih poslov ali
(ii) ne vpliva na gibanja kapitala, poravnavana iz lastnih virov članice, člani pa zagotavljajo, da bodo taka gibanja v skladu z nameni Sklada.
Oddelek 2. Posebne določbe za transfere kapitala
Članica je upravičena kupovati v okviru rezervne transe, da krije z nakupi gibanja kapitala.
Oddelek 3. Nadzor nad gibanjem kapitala
Članice lahko izvajajo ukrepe nadzora, potrebne za urejanje mednarodnih gibanj kapitala, nobena članica pa jih ne more izvajati na način, ki bo omejeval plačila tekočih transakcij ali ki bo brez potrebe zavlačeval prenose sredstev za poravnavo obveznosti, razen po določbah Člena VII, Oddelek 3.(b) in Člena XIV, Oddelek 2.
Člen VII
DOPOLNITEV IN REDKE VALUTE
Oddelek 1. Ukrepi za dopolnitev valut v Skladu
Sklad sme, če smatra to za umesten način dopolnitve sredstev v splošnem računu v valuti katere koli članice, ki jih potrebuje v zvezi s svojimi transakcijami, podvzeti naslednji korak ali korake:
(i) predlagati članici, da po dogovorjenih pogojih posodi Skladu svojo valuto ali dovoli, da si jo Sklad izposodi od drugega vira v ali izven države članice, na kar pa članice niso dolžne pristati
(ii) zahtevati od članice, ki je udeleženka v oddelku specialnih pravic črpanja, da svojo valuto proda Skladu za SPČ iz splošnega računa, na podlagi Člena XIX, Oddelek 4. V nadomeščanju s SPČ bo Sklad ustrezno upošteval načela designacije iz Člena XIX.
Oddelek 2. Na splošno redka valuta
Če Sklad ugotovi, da prihaja do splošnega pomanjkanja določene valute, lahko o tem obvesti članice in izda poročilo, ki navaja vzroke pomanjkanja ter priporočila, namenjena prenehanju tega stanja. V pripravi poročila sodeluje predstavnik članice, katere valuta je na splošno redka.
Oddelek 3. Pomanjkanje valute v Skladovih sredstvih
(a) Če postane skladu jasno, da povpraševanje po določeni valuti resno ogroža njegovo zmožnost, da to valuto zagotavlja, bo Sklad, ne glede ali je izdal poročilo iz Oddelka 2 tega člena, uradno razglasil tako valuto za redko in bo njene zaloge od tedaj razporejal z dolžnim upoštevanjem relativnih potreb članic, splošne mednarodne gospodarske situacije in drugih povezanih okoliščin. Sklad bo tudi izdal poročilo o svojih dejanjih.
(b) Uradni razglas iz točke (a) bo deloval kot pooblastilo vsem članicam, da po posvetovanju s Skladom vpeljejo začasne omejitve proste menjave v redki valuti. Na temelju določb Člena IV in Priloge C bo imela vsaka članica polno pristojnost določanja narave teh omejitev, ki pa naj ne bodo bolj omejevalne kot je potrebno, da se omeji povpraševanje po redki valuti na raven ustrezno ponudbi v državi članici, sproščane in odpravljene pa naj bodo, čim to dopuste okoliščine.
(c) Pooblastilo iz točke (b) ugasne takoj, ko Sklad uradno razglasi, da zadevna valuta ni več redka.
Oddelek 4. Izvajanje omejitev
Članica, ki vpelje omejitve v zvezi z valuto katere koli druge članice na temelju določb Oddelka 3(b) tega člena, mora naklonjeno upoštevati predloge katere koli druge članice v zvezi z izvajanjem takih omejitev.
Oddelek 5. Učinek mednarodnih sporazumov na omejitve
Članice se strinjajo, da se ne bodo sklicevale na obveznosti kakršnih koli opravil skupaj z drugimi članicami, za katere so se dogovorile pred včlanitvijo v Sklad na način, ki bi preprečeval izvajanje določb tega člena.
Člen VIII
SPLOŠNE OBVEZNOSTI ČLANIC
Oddelek 1. Uvod
Vsaka članica sprejema, dodatno k obveznostim iz drugih členov tega Statuta, obveznosti iz tega Člena.
Oddelek 2. Ogibanje omejitvam tekočih plačil
(a) Po določbah Člena VII, Oddelka 3(b) in Člena XIV, Oddelka 2, ne sme nobena članica brez odobritve Sklada vpeljati omejitev na sprovajanje plačil in prenosov sredstev za tekoče mednarodne transakcije.
(b) Pogodbe za valute, ki vključujejo valuto katere koli članice in so v nasprotju z ureditvami valutnega nadzora te članice, skladnimi s tem Statutom, niso izvršljive na ozemlju katere koli članice. Dodatno k temu lahko članice v medsebojnem soglasju sodelujejo v ukrepih, ki naj pripomorejo k večji učinkovitosti ureditve valutnega nadzora učinkovitejše, če so taki ukrepi in ureditve skladne s tem Statutom.
Oddelek 3. Izogibanje diskriminatornim ravnanjem z valuto
Članice se ne bodo ukvarjale ali dovolile kateri koli svojih fiskalnih agencij, navedeni v Členu V, Oddelek 1, da se ukvarja s kakršnimikoli diskriminatornimi valutnimi aranžmaji ali uporabo multiplih valut znotraj ali izven meja opredeljenih s Členom IV ali predpisanih v Dodatku C, razen po pooblastilih iz tega Statuta ali z odobritvijo Sklada. Če taka ureditev v uporabi na dan, ko stopi ta Statut v veljavo, se bo prizadeta članica posvetovala s Skladom o njihovi postopni odpravi, razen če so vpeljane ali naložene po Členu XIV, Oddelek 2; v tem primeru veljajo določbe oddelka 3 Člena XIV.
Oddelek 4. Konvertibilnost dobroimetja tujcev v valuti članice
(a) Članica mora kupovati dobroimetja lastne valute od druge članice, če ta ob zahtevi za prodajo izkaže:
(i) da je bilo dobroimetje, ki je predmet prodaje, pridobljeno pred kratkim iz naslova tekočih transakcij ali,
(ii) da je zamenjava valute potrebna za izvedbo plačil tekočih transakcij.
Članica, ki kupuje, lahko izbere plačilo v specialnih pravicah črpanja po Členu XIX, Oddelek 4, ali v valuti članice, ki prodaja dobroimetje.
(b) Obveznost iz točke (a) ne nastopi, kadar:
(i) je bila konvertibilnost dobroimetja omejena skladno z Oddelkom 2. tega člena ali s Členom VI, Oddelek 3
(ii) je dobroimetje nastalo zaradi transakcij, izvedenih preden je članica ukinila kakršne koli omejitve iz Člena XIV, Oddelek 2
(iii) je bilo dobroimetje pridobljeno v nasprotju z valutnimi predpisi članice, ki ji je ponujen nakup
(iv) je bila valuta članice, ki prodaja, proglašena za redko valuto po Členu VII, Oddelek 3.(a), ali
(v) članica, ki naj bi dobroimetje kupila, iz kakršnega koli razloga ni upravičena kupovati od Sklada valut drugih članic za svojo valuto.
Oddelek 5: Zagotavljanje informacij
(a) Sklad lahko zahteva, da mu članice zagotovijo informacije, ki so po njegovem mnenju potrebne za izvajanje dejavnosti, najmanj pa statistične podatke za deželo o naslednjih zadevah:
(i) uradno imetje 1. zlata, 2. tujih plačilnih sredstev, v državi in tujini
(ii) imetje 1. zlata, 2. tujih plačilnih sredstev v lasti bančnih in finančnih ustanov, razen uradnih ustanov, v državi in tujini
(iii) proizvodnjo zlata
(iv) izvoz in uvoz zlata po posameznih deželah izvora in destinacije
(v) celoten izvoz in uvoz blaga izražen v domači valuti, po posameznih deželah
(vi) mednarodno plačilno bilanco vključno s prometom blaga in storitev, transakcijami z zlatom, znanimi kapitalskimi transakcijami in drugimi postavkami
(vii) bilanco tujih investicij, tj. investicij v državi članici v lasti tujcev in investicij domačih oseb v tujini, v največji možni meri
(viii) narodni dohodek
(ix) cenovne kazalce, tj. indekse industrijskih in maloprodajnih cen blaga ter izvoznih in uvoznih cen
(x) nakupne in prodajne tečaje tujih valut
(xi) valutne ureditve, tj. celovit opis valutnega nadzora v veljavi ob času pridobitve članstva v Skladu in morebitnih sprememb
(xii) podrobnosti o klirinških presežkih ali primanjkljajih in njih trajanju, če za izvajanje trgovskih in finančnih transakcij obstojijo uradni klirinški aranžmaji.
(b) Ko zahteva informacije, mora Sklad upoštevati razlike v sposobnosti članic, da jih zagotovijo. Članice niso zavezane dajati informacije v takih podrobnostih, ki bi razkrile posle fizičnih ali pravnih oseb, vendar se bodo trudile, da zagotove želene informacije tako natančno kot zmorejo, in se bodo izogibale golim ocenam.
(c) V soglasju s članicami si Sklad lahko zagotovi druge informacije. Sklad bo predstavljal center za zbiranje in izmenjavo informacij o monetarnih in finančnih vprašanjih in tako omogočal pripravo študij, ki naj pomagajo članicam pri razvijanju politik, ki prispevajo k temeljnim namenom Sklada.
Oddelek 6. Posvetovanja članic v zvezi z obstoječimi mednarodnimi sporazumi
Če je članica v skladu s tem Statutom pooblaščena zaradi začasnih ali posebnih razlogov na omejevanje valutnih transakcij, med članicami pa obstoje še druge obveznosti, dogovorjene pred tem Statutom, ki so v nasprotju z uporabo takega omejevanja, se bosta prizadeti strani posvetovali, da izvedeta potrebne obojestransko sprejemljive prilagoditve. Ta določba ne vpliva na operacije po Členu VII, Oddelek 5.
Oddelek 7. Obveznost sodelovanja glede politik rezerv v tujih valutah
Članice se zavezujejo, da bodo sodelovale s Skladom in z drugimi članicami zato, da zagotovijo, da bodo politike rezerv članic skladne s cilji pospeševanja mednarodnega nadzora mednarodne likvidnosti, in da specialno pravico črpanja napravijo za glavno rezervno valuto v mednarodnem monetarnem sistemu.
Člen IX
STATUS, IMUNITETE IN PRIVILEGIJI
Oddelek 1. Namen člena
Da se Skladu omogoči izvajanje funkcij, ki so mu zaupane, mu mora biti na ozemlju vsake članice dodeljen status, imunitete in privilegiji, kot so določeni v tem členu.
Oddelek 2. Status Sklada
Sklad je pravna oseba brez omejitev, s sposobnostjo, da:
(i) sklepa pogodbe
(ii) pridobiva in oddaja nepremično in premično premoženje in
(iii) vzpostavlja pravne postopke.
Oddelek 3. Izvzetje iz sodnih postopkov
Sklad, njegova lastnina in sredstva, kjerkoli se nahajajo in kdor koli jih poseduje, bodo izvzeti iz vsakršne oblike sodnih postopkov razen v primerih, ko se z izjavo ali pogodbo Sklad temu posebej odreče.
Oddelek 4. Izvzetje od drugih dejanj
Lastnina in sredstva Sklada, kjerkoli se nahajajo in kdor koli jih poseduje, bodo izvzeta iz preiskave, zaplembe, prisilnega odvzema, razlastitve ali katere koli druge oblike odvzema z izvršnim ali sodnim dejanjem.
Oddelek 5. Nedotakljivost arhivov
Arhivi Sklada so nedotakljivi.
Oddelek 6. Izvzem sredstev iz omejitev
Vsa lastnina in sredstva Sklada so izvzeta iz kakršnih koli omejitev, ureditev, nadzora in moratorijev v meri, potrebni za izvajanje dejavnosti po tem Statutu.
Oddelek 7. Privilegij v komunikacijah
Članice bodo obravnavale uradne komunikacije Sklada na enak način kot uradne komunikacije drugih članic.
Oddelek 8. Imunitete in privilegiji predstavnikov in uslužbencev
Vsi guvernerji, izvršni direktorji, njihovi namestniki, člani odborov, predstavniki določeni po Členu XII, Oddelek 3(j), njihovi svetovalci in uslužbenci Sklada so:
(i) izvzeti iz sodnih postopkov v zvezi z dejanji, ki so jih storili po uradni dolžnosti, razen če Sklad prekliče to izvzetje
(ii) izvzeti iz omejitev priseljevanja, registracije in služenja skupnosti, če niso prebivalci države (v kateri delajo), glede valutnih poslov pa uživajo enak tretma kot predstavniki drugih članic Sklada ustreznega ranga, in
(iii)) uživajo enake ugodnosti in storitve na potovanju kot jih uživajo predstavniki drugih članic Sklada ustreznega ranga.
Oddelek 9. Izvzem iz obdavčitve
(a) Sklad, njegova sredstva, lastnina, dohodki in njegove operacije in transakcije po tem Statutu so izvzeti od vseh davščin in carinskih obremenitev. Sklad je tudi izvzet od obveznosti zagotavljanja ali poravnavanja kakršnih koli zneskov davščin ali carin.
(b) Osebni dohodki in nadomestila, ki jih Sklad plačuje izvršnim direktorjem, namestnikom in uslužbencem ki niso rezidenti države, v kateri delajo, ne bodo obdavčeni.
(c) Obligacije in varščine, ki jih izda Sklad ter dividende in obresti iz teh naslovov ne bodo obdavčene tako, da:
(i) so diskriminirane samo zaradi izvora obligacije ali
(ii) je osnova za obdavčitev določen kraj izdaje ali valuta izraza ali plačila, ali pa lokacija Skladovih uradnih ali poslovnih prostorov.
Oddelek 10. Uporaba člena
Da se uresničijo načela iz tega člena, bodo članice, vsaka na svojem ozemlju, podvzele ustrezne korake in o tem obvestile Sklad.
Člen X
ODNOSI Z DRUGIMI MEDNARODNIMI ORGANIZACIJAMI
V okviru tega statuta bo Sklad sodeloval z vsemi mednarodnimi organizacijami splošnega značaja in z javnimi mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na sorodnih področjih. Za sodelovanje potrebne ureditve, ki bi zahtevale dopolnitev tega statuta, se lahko izvedejo le po dopolnitvi statuta na način iz Člena XXVIII.
Člen XI
ODNOSI Z DRŽAVAMI NEČLANICAMI
Oddelek 1. Načini občevanja z državami nečlanicami
Članice se zavezujejo, da:
(i) ne bodo izvajale in ne dovolile kateri svoji fiskalni agenciji, da izvaja transakcije z nečlanico ali osebami na njenem ozemlju, ki niso skladne z določbami tega statuta ali nameni Sklada
(ii) ne bodo sodelovale z nečlanico ali z osebami na njenem ozemlju v dejavnostih nasprotujočih določbam tega statuta ali namenom Sklada, in
(iii) bodo sodelovale s Skladom zato, da na svojem ozemlju zagotovijo ukrepe, ki naj preprečijo take transakcije.
Oddelek 2. Omejitve transakcij z državami nečlanicami
Nobena določba tega statuta ne vpliva na pravico članice, da vzpostavi omejitve na poslovanje z valutami z nečlanicami ali osebami na njihovih ozemljih, razen če Sklad ugotovi, da take omejitve prejudicirajo interese članic in so nasprotne namenom Sklada.
Člen XII
ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE
Oddelek 1. Struktura Sklada
Sklad ima Odbor guvernerjev, Izvršni odbor, generalnega direktorja in uslužbence, če pa Odbor guvernerjev odloči s petinosemdesetodstotno večino, da stopijo v uporabo določbe priloge D, pa še Svet.
Oddelek 2. Odbor guvernerjev
(a) Vse pristojnosti po tem statutu, ki niso izrecno dane odboru guvernerjev, Izvršnemu odboru ali generalnemu direktorju, ima Odbor guvernerjev. Odbor guvernerjev sestoji iz po enega guvernerja in enega namestnika guvernerja, ki ga določi vsaka članica na poljuben način. Funkcija guvernerja in namestnika guvernerja traja do imenovanja novega. Namestniki lahko volijo samo v odsotnosti svojega guvernerja. Odbor guvernerjev bo izmed svojih vrst izbral predsedujočega.
(b) Odbor guvernerjev lahko pooblasti izvršni odbor, da izvaja katero koli njegovih pravic razen tistih, ki so Odboru guvernerjev izrecno dane s statutom.
(c) Odbor guvernerjev se bo sestajal, kadar meni, da je potrebno ali kadar ga bo sklical Izvršni odbor. Sestanek odbora guvernerjev lahko skliče petnajst članice ali članice, ki imajo četrtino glasov.
(d) Seja Odbora guvernerjev je sklepčna, ko se je udeležijo guvernerji z najmanj dvema tretjinama vseh glasov.
(e) Vsak guverner glasuje s številom glasov, ki je po Oddelku 5 tega člena dodeljeno članici, ki ga je imenovala.
(f) Odbor guvernerjev lahko sprejme pravila o načinu, kako lahko Izvršni odbor, kadar smatra, da je to v interesu Sklada, zagotovi glasovanje guvernerjev o določenem vprašanju, ne da bi sklical sejo.
(g) V meri, v kateri sta pooblaščena, lahko Odbor guvernerjev in Izvršni odbor sprejmeta pravila za opravljanje dejavnosti Sklada.
(h) Guvernerji in namestniki za svoje delo ne prejemajo plačila od Sklada, lahko pa jim Sklad povrne razumne stroške za udeležbo na sestankih.
(i) Odbor guvernerjev določi nadomestilo izvršnim direktorjem ter dohodek in druge pogoje dela generalnega direktorja.
(j) Odbor guvernerjev in Izvršni odbor lahko imenujeta delovna telesa. Sodelovanje v teh telesih ni omejeno na guvernerje, izvršne direktorje in njihove namestnike.
Oddelek 3. Izvršni odbor
(a) Izvršni odbor je odgovoren za opravljanje Skladovih poslov, in bo v ta namen uporabljal vse pristojnosti, ki mu jih je podelil odbor guvernerjev.
(b) Izvršni odbor sestoji iz izvršnih direktorjev, predseduje pa mu generalni direktor. (i) Pet izvršnih direktorjev določi pet članic, ki imajo največje kvote, (ii) petnajst pa jih izvolijo druge članice.
Za namen vsakokratne redne volitve izvršnih direktorjev lahko Odbor guvernerjev s 85% večino glasov zveča ali zmanjša število izvršnih direktorjev iz (ii) te točke. Če se izvršni direktorji določajo po določbah točke (c) tega oddelka bo tako število direktorjev pod (ii) zmanjšano za enega ali dva, razen če Odbor guvernerjev s 85% večino glasov odloči, da bi tako zmanjšanje okrnilo učinkovitost opravljanja funkcij izvršnega odbora ali izvršnih direktorjev ali pa ogrozilo zaželeno ravnotežje v izvršnem odboru.
(c) Če v katerikoli rundi rednih volitev, razen prvih volitev, pride do primera, da katera od dveh članic ne bi več mogla kot doslej določati po točki (b) (i), dobroimetje Sklada v njuni valuti na splošnem računu pa se je v primeri z njuno kvoto najbolj zmanjšalo, izraženo v SPČ, lahko taka članica ali članici določita izvršnega direktorja.
(d) Volitve izvršnih direktorjev so vsaki dve leti v skladu z določbami Priloge E, dopolnjenimi s takimi pravili, kot jih Sklad sprejme. V skladu s Prilogo E lahko Odbor guvernerjev za vsake volitve izda pravila, s katerimi spremeni delež glasov, potreben za izvolitev izvršnih direktorjev.
(e) Izvršni direktor imenuje namestnika, ki ima v njegovi odsotnosti polno pooblastilo za glasovanje. V prisotnosti izvršnega direktorja se namestnik lahko udeležuje sej, ne more pa voliti;
(f) Mandat izvršnih direktorjev traja do določitve ali izvolitve naslednikov. Če postane mesto izvršnega direktorja prosto več kot devetdeset dni pred koncem mandata, bodo članice, ki so volile prejšnjega, volile novega izvršnega direktorja. Za veljavnost volitev je potrebno glasovanje članic z večino glasov. Do izvolitve novega bo posle izvršnega direktorja opravljal namestnik, ki pa ne imenuje namestnika.
(g) Izvršni odbor stalno zaseda na sedežu Sklada in se srečuje tolikokrat, kolikor je potrebno.
(h) Seja je sklepčna, če ji prisostvuje vsaj polovica izvršnih direktorjev z ne manj kot polovico glasov.
(i) (i) Vsak določeni izvršni direktor glasuje z glasovi, dodeljenimi članici, ki ga je določila, po Oddelku 5 tega člena
(ii) Če članica imenuje izvršnega direktorja po točki (c), njene glasove pa je izvršni direktor pri glasovanju uporabil še glasove drugih članic, ki so (zanj) glasovale pri zadnjih rednih volitvah, se lahko taka članica z drugimi dogovori, da bo izvršni direktor še dalje glasoval z vsoto njihovih glasov. Članica, ki sklene tak dogovor, pa ne bo sodelovala v volitvah izvršnih direktorjev.
(iii) Vsak izvoljeni izvršni direktor glasuje z glasovi članic, ki so ga volile.
(iv) V primeru uporabe določb Oddelka 5(b) tega člena bo število glasov, ki bi jih izvršni direktor sicer smel uporabiti, ustrezno zvečano ali zmanjšano. Izvršni direktor glasuje z vsemi glasovi skupaj.
(j) Odbor guvernerjev bo sprejel pravila, po katerih bo lahko članica, ki ne imenuje izvršnega direktorja po točki (b), lahko na sejo izvršnega odbora poslala predstavnika, kadar se bo obravnavala zahteva te članice ali zadeva, ki zanjo posebnega pomena.
Oddelek 4. Generalni direktor in uslužbenci
(a) Izvršni odbor izbere generalnega direktorja, ki ni ne guverner ne izvršni direktor. Generalni direktor bo predsedoval izvršnemu odboru, ne bo pa glasoval razen kadar njegov glas odloča ob sicer neodločenem rezultatu. Lahko sodeluje na sestankih Odbora guvernerjev, na njih pa ne glasuje. Njegova funkcija preneha z odločitvijo izvršnega odbora.
(b) Generalni direktor vodi delovno skupnost Sklada in po navodilih izvršnega odbora, izvaja redne naloge Sklada. Pod splošnim nadzorom izvršnega odbora odgovarja za organizacijo, nastavitve in odpuste zaposlenih v Skladu.
(c) Izvršni direktor in vsi zaposleni bodo pri opravljanju svojega dela zavezani samo Skladu. Vsaka članica Sklada bo spoštovala mednarodni značaj tega dela in se bo vzdržala vsakršnega poskuša vplivanja na kateregakoli delavca pri opravljanju njegovih dolžnosti.
(d) Pri najemanju delavcev bo generalni direktor, upoštevajoč pomembnost vzdrževanja čim višjih standardov učinkovitosti in tehničnih sposobnosti, skrbel za kar najbolj enakomerno geografsko zastopanost.
Oddelek 5. Volitve in glasovi
(a) Vsaka članica ima dvestopetdeset glasov in po en dodaten glas za vsak del kvote ustrezajoč sto tisoč specialnim pravicam črpanja.
(b) Kadar se zahteva glasovanje po določbah Člena V, Oddelka 4 ali 5, se število glasov pod (a) vsaki članici prilagodi
(i) z dodatkom enega glasu za ekvivalent vsakih štiristotisoč SPČ neto prodaj članičine valute iz splošnega računa Sklada do dneva glasovanja ali
(ii) z odbitkom enega glasu za ekvivalent vsakih štiristotisoč SPČ neto nakupov članice po Členu V, Oddelek 3(b) in (f) do dneva glasovanja tako, da niti neto prodaje niti nakupi v nobenem trenutku ne presegajo kvote zadevne članice.
(c) Vsi sklepi Sklada so sprejeti z večino glasov, s katerimi je bilo opravljeno glasovanje, če ni izrecno določeno drugače.
Oddelek 6. Rezerve, razdelitev neto dohodka in vlaganja
(a) Sklad vsako leto določi, kakšen del njegovih dohodkov bo vplačan v splošno rezervo ali v posebne rezerve in kakšen, morebiti, razdeljen.
(b) Posebne rezerve lahko Sklad uporabi za iste namene kot splošno rezervo, ne more pa je razdeliti.
(c) Morebitna razdelitev neto dohodka za katerokoli posamično leto bo opravljena sorazmerno s kvotami članic.
(d) Sklad lahko s 70% večino glasov kadarkoli odloči, da bo razdelil kakršenkoli del splošne rezerve vsem članicam sorazmerno s kvotami članic.
(e) Plačila iz točke (c) in (d) bodo izvedena v specialnih pravicah črpanja, Sklad ali posamezna članica pa se lahko odločita, da bo plačilo izvedeno v valuti članice.
(f) (i) Sklad lahko vzpostavi račun za vlaganja za namene iz te točke (f). Sredstva računa za vlaganje bodo vodena ločeno od drugih sredstev splošnega oddelka.
(ii) Sklad se lahko odloči prenesti v račun za vlaganja del prihodkov iz prodaje zlata po Členu V, Oddelek 12(g) in lahko s 70% večino glasov odloči prenesti v račun za vlaganja za takojšnjo operacijo, valute iz splošnega računa. Znesek takega transfera ne sme preseči ravni splošne rezerve in posebne rezerve ob času sklepa.
(iii) Sklad lahko vloži valuto članice, ki je na računu za vlaganja, v prenosne vrednostne papirje te članice ali vrednostne papirje mednarodnih finančnih organizacij. Vlaganje se izvede samo s pristankom članice, katere valuta se uporablja za vlaganja. Sklad vlaga le v vrednostne papirje denominirane v specialnih pravicah črpanja ali v valuti, uporabljeni za vlaganje.
(iv) Prihodek od vlaganja se lahko vlaga v skladu z določbami te točke (f). Prihodek, ki se ne vloži, ostaja na računu za vlaganja ali pa porabi za stroške poslovanja Sklada.
(v) Valuto članice na računu za vlaganja lahko Sklad uporabi za nakup valut, potrebnih za kritje stroškov poslovanja Sklada.
(vi) Račun za vlaganja bo zaprt v primeru likvidacije Sklada in se lahko zapre ali zmanjša pred likvidacijo Sklada po sklepu sprejetem s 70% večino glasov. S 70% večino bo Sklad sprejel pravila in predpise za upravljanje z računom za vlaganja, skladne s podtočkami (vii),(viii) in (ix) te točke.
(vii) Po zaprtju računa za vlaganje zaradi likvidacije Sklada bodo vsa sredstva z računa razdeljena po določbah Priloge K tako, da se bo del sredstev, prenešen na ta račun po Členu V, Oddelek 12(g) štel kot sredstva posebnega računa in bo razdeljen v skladu s Prilogo K, odstavek 2(a)(ii).
(viii) Po zaprtju računa za vlaganja pred likvidacijo Sklada se bo del sredstev prenešen po podtočki (vii) zgoraj, prenesel na posebni račun, če ta še ni bil zaprt, preostanek sredstev pa se bo prenesel v splošni račun za takojšnjo uporabo v operacijah in transakcijah.
(ix) Če Sklad zmanjša obseg vlaganj, se del zmanjšanja, ustrezajoč razmerju sredstev, prenešenih na račun za vlaganja po Členu V, Oddelek 12(g), do vseh sredstev prenešenih na ta račun, prenese na posebni račun, če še ni bil zaprt, ostali del zmanjšanja pa na splošni račun za takojšnjo uporabo v operacijah in transakcijah.
Oddelek 7. Objava poročil
(a) Sklad objavlja letno poročilo z revidirano bilanco stanja, v trimesečnih ali krajših obdobjih, poročilo o operacijah in transakcijah in o dobroimetju v specialnih pravicah črpanja, zlatu in valutah članic.
(b) Sklad lahko objavi tudi druga poročila, zaželena za dosego njegovih ciljev.
Oddelek 8. Sporočanje mnenj članicam
Sklad ima stalno pravico, da svoja mnenja o kateri koli zadevi, ki je predmet tega statuta, sporoča kateri koli članici. S 70% večino glasov se lahko Sklad odloči objaviti poročilo, ki ga je dal kateri koli članici v zvezi z njenim gospodarskim ali monetarnim stanjem in gibanji v plačilni bilanci s članicami. Članica, ki ne postavlja izvršnega direktorja, je upravičena na zastopanost v skladu z Oddelkom 3(j) tega člena. Sklad ne bo objavil poročila o spremembah temeljne strukture gospodarske organiziranosti članic.
Člen XIII
URADI IN DEPOZITARJI
Oddelek 1. Uradi
Glavni urad Sklada se nahaja na ozemlju članice z največjo kvoto, agencije ali podružnice pa se lahko ustanovijo na ozemljih drugih članic.
Oddelek 2. Depozitarji
(a) Vsaka članica bo določila svojo centralno banko za depozitarja, pri katerem bo Sklad hranil svoje imetje v njeni valuti, če pa centralne banke nima, pa bo določila drugo, za Sklad sprejemljivo ustanovo.
(b) Pri depozitarjih, ki jih določi pet članic z največjimi kvotami, in drugih depozitarjih, ki jih sam izbere, lahko Sklad hrani tudi drugo premoženje vključno z zlatom. Na začetku bo Sklad najmanj polovico imetja hranil pri depozitarju članice, kjer ima Sklad glavni urad, najmanj štirideset odstotkov pa pri drugih štirih določenih depozitarjih iz te točke. Pri prenosih zlata, ki jih izvaja, pa mora Sklad upoštevati stroške transporta in projicirane potrebe. V izrednih okoliščinah lahko Sklad prenese vse zlato ali kakršen koli del na varen kraj.
Oddelek 3. Jamstvo za dobroimetja Sklada
Za izgube dobroimetja Sklada pri njenem depozitarju zaradi depozitarjeve napake ali opustitve jamči vsaka članica posebej.
Člen XIV
PREHODNE UREDITVE
Oddelek 1. Obvestilo Skladu
Vsaka članica je dolžna Sklad obvestiti, ali se bo zatekla k prehodni ureditvi iz Oddelka 2 tega člena ali je pripravljena sprejeti obveznosti po Členu VIII, oddelki 2, 3 in 4. Članica, ki se želi zateči k prehodni ureditvi, je dolžna to Skladu sporočiti takoj, ko je pripravljena prevzeti te obveznosti.
Oddelek 2. Omejitve v poslovanju z valuto
Članica, kije obvestila Sklad, da se namerava poslužiti prehodne ureditve po tem oddelku, sme ne glede na ostala določila tega statuta, vzdrževati prilagajati spremenjenim okoliščinam omejitve plačil in transferov za tekoče mednarodne transakcije, ki so bile v veljavi na dan, ko je postala članica. Pri tem pa morajo članice pri svoji politiki do tujih valut stalno upoštevati načela Sklada in podvzeti vse možne korake, da, takoj ko to okoliščine dopuščajo, razvijejo take trgovinske in finančne odnose z drugimi članicami, ki bodo omogočale mednarodna plačila in spodbujanje stabilnega sistema valutnih tečajev. Še posebej so članice dolžne ukiniti omejitve, ki jih vzdržujejo po tem Oddelku takoj ko so prepričane da bodo sposobne brez takih omejitev urejati svoje plačilno bilančne obračune na način, ki ne bo po nepotrebnem oviral njihovega pristopa do splošnih sredstev Sklada.
Oddelek 3. Delovanje Sklada v zvezi z omejitvami
O veljavnih omejitvah iz Oddelka 2 tega člena izdaja Sklad letno poročilo. Vsaka članica, ki ima omejitve neskladne s členom VIII, Oddelki 2, 3 in 4, se mora letno posvetovati s Skladom o njihovi nadaljevani veljavi. Če Sklad v izjemnih okoliščinah smatra to za potrebno, lahko vsaki članici prikaže, da so pogoji za ukinitev katere koli omejitve ali vseh omejitev, neskladnih z določbami drugih členov tega statuta, ugodni. Članici se določi primeren čas za odgovor; če Sklad ugotovi, da članica vztraja pri omejitvah, neskladnih s cilji Sklada, bo proti njej uvedel ukrepe iz Člena XXVI, Oddelek 2(a).
Člen XV
SPECIALNE PRAVICE ČRPANJA
Oddelek 1. Pooblastilo za alociranje specialnih pravic črpanja
Da bi bilo zadoščeno potrebi po dopolnitvi obstoječe rezerve sredstev, če ta nastane ali kadar nastane, je Sklad upravičen alocirati specialne pravice črpanja držav članic, ki so udeleženke v računu specialnega črpanja.
Oddelek 2. Vrednostna enota
Sklad bo določil metodo vrednotenja specialne pravice črpanja s sedemdesetodstotno večino s tem, da je za temeljno spremembo v načelih vrednotenja ali uporabi načela potrebna petinosemdesetodstotna večina.
Člen XVI
SPLOŠNI RAČUN IN RAČUN SPECIALNEGA ČRPANJA
Oddelek 1. Razločitev poslov in transakcij
Vsi posli in transakcije, ki se nanašajo na specialne pravice črpanja, se opravljajo preko računa specialnega črpanja. Vsi drugi posli in transakcije, ki so Skladu odobreni s tem statutom ali na njegovi podlagi, se opravljajo preko splošnega računa. Posli in transakcije iz člena XVII oddelka 2 pa se opravljajo preko splošnega računa kot tudi preko računa specialnega črpanja.
Oddelek 2. Razločitev aktiv in imovine
Vsa aktiva in imovina sklada je na splošnem računu, razen aktiv in imovine, pridobljenih po členu V oddelek 2(b) ter po členih XX, XXIV in XXV in po Dodatku H in I, ki so na računu specialnega črpanja. Z aktivo ali imovino, ki so na enem računu, ni mogoče urejati in ne plačevati dolgov, obveznosti ali izgub, ki jih je imel Sklad pri poslih in transakcijah drugega računa, razen da plačuje Sklad stroške s posli in na računu specialnega črpanja preko splošnega računa, ta pa jih dobi od časa do časa povrnjene s taksami po členu XX oddelek 4 na podlagi obrazložene ocenitve.
Oddelek 3. Knjiženje in informiranje
Vse spremembe v stanju specialnih pravic črpanja imajo učinek, ko jih Sklad vknjiži na računu specialnega črpanja, udeleženke sporočajo Skladu tiste specialne pravice črpanja. Sklad pa lahko zahteva od njih tudi vse druge informacije, ki se mu zdijo potrebne za njegovo poslovanje.
Člen XVII
UDELEŽENKE IN DRUGI IMETNIKI SPECIALNIH PRAVIC ČRPANJA
Oddelek 1. Udeleženke
Vsaka članica sklada, ki deponira pri njem listino, v kateri izjavlja, da prevzema vse obveznosti udeleženke pri računu specialnega črpanja v skladu s svojim zakonom in da je ukrenila vse potrebne korake, ki ji omogočajo izpolnjevati vse te obveznosti, postane udeleženka pri računu specialnega črpanja od dneva, ko deponira listino; vendar pa nobena država članica ne more postati udeleženka, preden ne začnejo veljati člena XXI do XXXII in Dodatki F do I in preden niso deponirane po tem oddelku listine članic, ki imajo najmanj 75% vseh kvot.
Oddelek 2. Splošni račun kot imetnik
Sklad lahko sprejme in ima specialne pravice črpanja na splošnem računu ter jih uporabi v skladu z določbami teh statutov.
Oddelek 3. Drugi imetniki
Sklad lahko predvidi z večino 85% vseh glasov:
(i) kot imetnike: države nečlanice, države članice, ki niso udeleženke, in ustanove, ki opravljajo funkcije centralne banke za več kot eno članico;
(ii) pogoje, pod katerimi je lahko tem imetnikom dovoljeno, da sprejemajo, imajo in uporabljajo specialne pravice črpanja v poslih in transakcijah z udeleženkami, in
(iii) pogoje, pod katerimi lahko stopajo udeleženke v posle in transakcije s temi imetniki.
Pogoji, ki jih predpiše Sklad za uporabo specialnih pravic črpanja s strani določenih imetnikov in udeleženk v poslih in transakcijah z njimi, morajo biti v skladu z določbami tega statuta.
Člen XVIII
ALOKACIJA IN RAZVELJAVITEV SPECIALNIH PRAVIC ČRPANJA
Oddelek 1. Načela in razlogi, ki se nanašajo na alokacijo in razveljavitev
(a) V vseh svojih odločitvah glede alokacij in razveljavitev specialnih pravic črpanja skrbi Sklad, da je kos dolgoročni globalni potrebi, če nastane in kadar nastane, da se dopolnijo obstoječa rezervna sredstva na tak način, ki pomeni prispevek k dosegi njegovih ciljev ter k izognitvi gospodarski stagnaciji in deflaciji kot tudi odvečnemu povpraševanju in inflaciji na svetu.
(b) Pravilna odločitev, da se alocirajo specialne pravice črpanja, upošteva kot posebna razloga kolektivno oceno, da je podana globalna potreba, da se dopolnijo rezerve in doseže boljše ravnotežje v plačilnih bilancah, kot tudi verjetnost, da bo proces prilagajanja v prihodnje bolje funkcioniral.
Oddelek 2. Alokacija in razveljavitev
(a) Svoje odločitve, da alocira ali razveljavi specialne pravice črpanja, sprejema Sklad za osnovne zaporedne dobe, ki trajajo pet let. Prva osnovna doba se začenja na dan prve odločitve o alokaciji specialnih pravic črpanja ali na kak poznejši dan, ki je lahko označen v odločitvi. Vse alokacije ali razveljavitve se opravljajo v letnih intervalih.
(b) Stopnje, po katerih naj bodo izvršene alokacije, se izražajo kot odstotki kvot, ki so v veljavi na dan vsake posamezne odločitve o alokaciji. Stopnje, po katerih naj bodo specialne pravice črpanja razveljavljene, pa še izražajo kot odstotki neto kumulativnih alokacij specialnih pravic črpanja na dan posamezne odločitve o razveljavitvi. Odstotki so enaki za vse udeležence.
(c) Ne da bi upošteval, kar je rečeno zgoraj pod (a) in (b), lahko Sklad v svoji odločitvi za katerokoli osnovno dobo predvidi:
(i) da je trajanje osnovne dobe drugačno, ne pa pet let, ali
(ii) da se opravljajo alokacije ali razveljavitve v drugačnih, ne pa v letnih presledkih, ali
(iii) da tvorijo podlago za alokacije ali razveljavitve kvote ali neto kumulativne alokacije, ki so v veljavi kakšen drug dan, ne pa na dan odločitve o alokaciji oziroma razveljavitvi.
(d) Država članica, ki postane udeleženka potem, ko se je osnovna doba že začela, dobi alokacijo začenši z naslednjo osnovno dobo, v kateri se opravljajo alokacije, potem ko postane udeleženka, če Sklad ne odloči, da bo začela dobivati alokacije začenši s prvo alokacijo potem, ko je postala udeleženka. Če Sklad odloči, da naj dobi država članica, ki je postala udeleženka v osnovni dobi, alokacije med ostankom te. osnovne dobe, udeleženka pa ni bila država članica ob datumih, ki so določeni zgoraj pod (b) ali (c), ji določi osnovo, na kateri ji bodo izvršene te alokacije.
(e) Udeleženka prejema alokacije specialnih pravic črpanja, ki so v skladu s posamezno odločitvijo o alokacijah, razen če:
(i) guverner udeleženke ne glasuje za odločitev in če
(ii) udeleženka pismeno sporoči Skladu pred prvo alokacijo specialnih pravic črpanja po tej odločitvi, da sama ne želi alociranja specialnih pravic črpanja po njej. Na zahtevo udeleženke lahko sklad določi, naj preneha učinek odpovedi glede alokacij specialnih pravic črpanja, ki se izvršujejo po tem prenehanju.
(f) Če je na dan, ko se pravice razveljavljajo, znesek specialnih pravic črpanja, ki jih ima udeleženka, manjši kot njen delež v specialnih pravicah, ki naj bodo razveljavljene, likvidira udeleženka svoj negativni saldo, brž ko njene bruto rezerve to dopuščajo, in se v ta namen posvetuje s Skladom. Specialne pravice črpanja, ki si jih udeleženka pridobi po dnevu, od katerega velja razveljavitev, se kompenzirajo z njenim negativnim saldom in razveljavijo.
Oddelek 3. Večji nepričakovani dogodki
Sklad lahko spremeni odstotke ali presledke alokacij ali razveljavitve v preostalem delu osnovne dobe ali pa trajanje osnovne dobe ali začetek nove osnovne dobe, če ob kateremkoli času spozna, da je to zaželeno zaradi večjih nepričakovanih dogodkov.
Oddelek 4. Odločitev o alokacijah in razveljavitvah
(a) Odločitve po oddelku 2 (a), (b) in (c) ali po oddelku 3 tega člena sprejema odbor guvernerjev na predlog generalnega direktorja, s katerim se strinjajo direktorji.
(b) Preden karkoli predlaga, odpravi generalni direktor, ki je prišel do prepričanja, da je to v skladu z določbami oddelka 1 (a) tega člena, taka posvetovanja, ki mu omogočijo ugotovitev, da uživa tak predlog med udeleženkami široko podporo. Poleg tega mora priti generalni direktor, preden predlaga prvo alokacijo, do prepričanja, da je ugodeno določbam oddelka 1 (b) tega člena in da uživa med udeleženkami široko podporo misel, naj se začne z alokacijami; svoj predlog za prvo alokacijo poda brž, ko je odprt račun specialnega črpanja, če misli, da je to potrebno.
(c) Generalni direktor poda svoj predlog:
(i) najmanj šest mesecev pred koncem vsake osnovne dobe;
(ii) če ni odločeno glede alokacije ali razveljavitve za osnovno dobo – vselej, kadar misli, da je to v skladu z določbami zgoraj pod (b);
(iii) kadar je v skladu z oddelkom 3 tega člena po njegovem mnenju zaželeno, da se spremeni odstotek ali presledek alokacije ali razveljavitve, ali pa dolžina osnovne dobe ali začetek nove osnovne dobe;
(iv) v šestih mesecih od dneva, ko to zahteva odbor guvernerjev ali zahtevajo to izvršilni direktorji.
Z omejitvijo, da v primeru, če v smislu gornjih določb pod (i), (iii) ali (iv) ugotovi, da ni drugega predloga, ki bi bil po njegovem mnenju v skladu z določbami oddelka 1 tega člena in bi imel široko podporo med udeleženkami v smislu določbe pod (b), poroča odboru guvernerjev in izvršilnim direktorjem.
(d) Za odločitev po oddelku 2 (a), (b) in (c) ali po oddelku 3. člena, razen za odločitev po oddelku 3 glede zmanjšanja stopenj alokacije, se zahteva večina 85% vseh glasov.
Člen XIX
POSLI IN TRANSAKCIJE V SPECIALNIH PRAVICAH ČRPANJA
Oddelek 1. Uporaba specialnih pravic črpanja
Specialne pravice črpanja se lahko uporabljajo v poslih in transakcijah, ki se odobravajo s tem statutom ali na njegovi podlagi.
Oddelek 2. Operacije in transakcije med udeleženkami
(a) Udeleženka ima pravico pridobiti si s svojimi specialnimi pravicami črpanja ustrezen znesek valut od udeleženke, določene po oddelku 5 tega člena.
(b) Udeleženka lahko v sporazumu z drugo udeleženko izkoristi svoje specialne pravice črpanja, da si pridobi ustrezen znesek svoje lastne valute, ki jo ima druga udeleženka.
(c) Če Sklad to predpiše s sedemdesetodstotno večino glasov, zato, da si pridobi ustrezen znesek valute od druge udeleženke pri vsaki od sklada določeni transakciji s katero: prispeva k dopolnitvi s strani druge udeleženke na podlagi oddelka 6 (a) tega člena; prepreči ali zmanjša negativni saldo druge udeleženke; kompenzira učinek opustitve druge udeleženke, ki ni izpolnila obveznosti po oddelku 3 (a) tega člena; približa holdinge specialnih pravic črpanja obeh udeleženk v njunih neto kumulativnih alokacijah. Sklad lahko z večino 85% vseh glasov predvidi dopolnilne transakcije ali skupine transakcij po tej določbi. Vse transakcije ali skupine transakcij, ki jih predvidi sklad na podlagi tega pododdelka (b) (ii), morajo biti v skladu z drugimi določbami teh statutov in s pravilno uporabo specialnih pravic črpanja na podlagi teh statutov.
(d) Udeleženka, ki daje valuto udeleženki, ki uporablja specialne pravice črpanja, dobi ustrezen znesek specialnih pravic črpanja.
Oddelek 3. Merilo potrebe
(a) Razen če ni drugače določeno spodaj pod (c), se v transakcijah po oddelku 2 tega člena pričakuje od udeleženke, da bo izkoristila svoje specialne pravice črpanja le za to, da bo zadostila potrebam plačilne bilance, ali v luči gibanja svojih uradnih holdingov zlata, deviz in specialnih pravic črpanja ter svoje rezervne pozicije v Skladu, ne pa samo za to, da bi spremenila zgornjo strukturo, kot bi bila sprememba razmerja med specialnimi pravicami črpanja in skupnim zneskom zlata, deviz in rezervne pozicije v Skladu.
(b) Uporaba specialnih pravic črpanja ni podvržena preverjanju zgoraj pod (a) navedenih pogojev, vendar pa Sklad lahko postavi pripombo udeleženki, ki teh pogojev ne izpolni. Za udeleženko, ki še naprej ne bi izpolnjevala pogojev, se uporabijo določbe člena XXIX oddelek 2 (b).
(c) Udeleženke lahko izkoristijo specialne pravice črpanja, ne da bi izpolnile pogoje zgoraj pod (a), da si pridobijo ustrezen znesek valute od druge udeleženke pri vseh od Sklada predpisanih transakcijah: s katerimi prispeva ena udeleženka k dopolnitvi s strani druge udeleženke po oddelku 6 (a) tega člena; s katerimi ena udeleženka prepreči ali zmanjša negativni saldo druge udeleženke, kompenzira učinek opustitve druge udeleženke, ki ni izpolnila pogojev, predpisanih zgoraj pod (a), ali s katerimi si dve udeleženki približata holdinge specialnih pravic črpanja svojim neto kumulativnim alokacijam.
Oddelek 4. Obveznost dajanja valute
Udeleženka, katero določi Sklad po oddelku 5 tega člena, da na zahtevo prosto uporabno valuto udeleženki, ki uporablja specialne pravice črpanja po oddelku 2 (a) tega člena. Obveznost udeleženke, da da valuto preneha ko njeni holdingi specialnih pravic črpanja presežejo njeno neto kumulativno alokacijo za dvojni znesek alociranih ji pravic ali dosežejo tisto višjo mejo, za katero se je udeleženka sporazumela s Skladom. Udeleženka pa lahko da valuto, ki presega obvezno ali katerokoli dogovorjeno višjo mejo.
Oddelek 5. Določanje udeleženke, ki daje valuto
(a) Da bi bilo zagotovljeno, da more udeleženka izkoristiti svoje specialne pravice črpanja, določa Sklad udeleženke, ki dajejo valuto v navedenih zneskih specialnih pravic črpanja za namene iz oddelka 2 (a) in 4 tega člena. Za določanje veljajo naslednja splošna načela), dopolnjena s takimi drugimi načeli, ki jih Sklad lahko sprejme od časa do časa:
(i) udeleženka je lahko določena, če sta njena plačilna bilanca in stanje bruto rezerv dovolj trdna; vendar to ne izključuje, da ne bi mogla biti udeleženka s trdnim stanjem rezerv določena celo, če ima v plačilni bilanci umerjen primanjkljaj. Udeleženke bodo določene na tak način, da se v daljši dobi doseže med njimi enakomerna razdelitev holdingov specialnih pravic črpanja;
(ii) udeleženke so lahko določene: da se prispeva k dopolnitvi v smislu oddelka 6 (a) tega člena; da se zmanjša negativen saldo v holdingih specialnih pravic črpanja ali kompenzira učinek neizpolnitve pogojev iz oddelka 3 (a) tega člena;
(iii) pri določanju udeleženk daje Sklad normalno prednost tistim, ki so jim potrebne specialne pravice črpanja, da bi izpolnile cilje določanja v smislu gornje določbe pod (ii).
(b) Da bi v določeni dobi prispeval k uravnoteženju delitve holdingov specialnih pravic črpanja v smislu gornje določbe (a) (i), se ravna Sklad po pravilih za določanje, ki so vsebovana v Dodatku F, ali po tistih pravilih, ki so lahko sprejeta v smislu naslednje določbe (c).
(c) Sklad lahko kadarkoli opravi revizijo pravil za določanje, lahko pa sprejme v reviziji tudi nova pravila. Če niso sprejeta nova pravila, veljajo še naprej pravila, ki so bila v veljavi ob reviziji.
Oddelek 6. Dopolnjevanje
(a) Udeleženke, ki uporabljajo svoje specialne pravice črpanja, izpolnjujejo svoje zneske teh pravic v skladu s pravili za dopolnjevanje iz Dodatka G ali v skladu s tistimi pravili, ki so lahko sprejeta v smislu naslednje določbe (b).
(b) Revizija pravil za dopolnjevanje se lahko opravi kadarkoli, Sklad pa lahko sprejme tudi nova pravila, če je to potrebno. Če niso sprejeta nova pravila ali ni odločeno, da se pravila za dopolnjevanje razveljavijo, veljajo še naprej pravila, ki so bila v veljavi ob reviziji. Za odločitev, s katero naj bodo sprejeta, spremenjena ali razveljavljena pravila za dopolnjevanje, se zahteva večina 70% vseh glasov.
Oddelek 7. Menjalni tečaji
(a) Če ni v točki (b) tega oddelka drugače določeno, se bodo menjalni tečaji za transakcije med udeleženkami po oddelku 2(a) in (b) tega člena določali tako, da bodo udeleženke, ki uporabljajo specialne pravice črpanja, vedno prejele isto vrednost ne glede na to, katere valute bodo zagotovljene in katera udeleženka jih zagotavlja,
Sklad pa bo za izvajanje tega načela sprejel ustrezne predpise.
(b) Sklad lahko s petinosemdesetodstotno večino glasov sprejme politike, po katerih lahko v izrednih okoliščinah s sedemdesetodstotno večino pooblasti udeleženke v transakcijah po oddelku 2(b) tega člena, da se zedinijo za drugačne tečaje menjave kot so tečaji iz točke (a9).
(c) Za določitev menjalnega tečaja valute udeleženke bo Sklad konzultiral udeleženko.
(d) Za potrebe te določbe vključuje izraz "udeleženka" tudi udeleženko v postopku prenehanja udeležbe.
Člen XX
RAČUN SPECIALNEGA ČRPANJA, OBRESTI IN STROŠKI
Oddelek 1. Obresti
Sklad obrestuje vsem imetnikom zneske njihovih specialnih pravic črpanja po enaki obrestni meri. Dolžne zneske plačuje vsakemu imetniku, ne glede na to, ali je prejel dovolj plačanih stroškov, iz katerih naj bi se plačevale obresti, ali ne.
Oddelek 2. Stroški
Stroške v enakem odstotku za vse udeleženke zaračunava Sklad vsaki udeleženki za znesek njene neto kumulativne alokacije specialnih pravic črpanja, povečane za kakršenkoli njen negativni saldo ali za neplačane stroške.
Oddelek 3. Obrestna mera in odstotek stroškov
Obrestna mera je enaka odstotku stroškov in jo določa Sklad s sedemdesetodstotno večino glasov.
Oddelek 4. Pristojbine
Kadar se po členu XVI oddelek 2 odloči, da je treba izvršiti povračilo, zaračuna Sklad v ta namen vsem udeleženkam pristojbino z istim odstotkom, in sicer od njihove neto kumulativne alokacije.
Oddelek 5. Plačevanje obresti, stroškov in pristojbin
Obresti, stroški in pristojbine se plačujejo v specialnih pravicah črpanja. Udeleženka, ki so ji potrebne specialne pravice črpanja, da bi plačala stroške ali pristojbine, je dolžna in upravičena si jih preskrbeti in jih po svoji izbiri plačati v SPČ ali valuti, ki je sprejemljiva za Sklad, in sicer v transakciji z njim, ki jo opravi preko splošnega računa. Če si ne more na ta način dobiti dovolj specialnih pravic črpanja, je udeleženka dolžna in upravičena si jih preskrbeti proti plačilu v dejansko konvertibilni valuti od udeleženke, katero ji označi Sklad. Specialne pravice črpanja, ki si jih pridobi udeleženka po datumu plačila, se uporabijo za njene neplačane stroške in razveljavijo.
Člen XXI
VODENJE SPLOŠNEGA RAČUNA IN RAČUNA SPECIALNEGA ČRPANJA
(a) Splošni račun in specialni račun črpanja se vodita v skladu s predpisi člena XII, in sicer pod naslednjimi pogoji:
(i) Glede sestankov ali odločitev odbora guvernerjev v zadevah, ki se nanašajo izključno na račun specialnega črpanja, se pri sklicevanju sestankov in ugotavljanju, ali je podan kvorum oziroma ali je odločitev sprejela potrebna večina, upoštevajo samo zahteve, navzočnost in glasovi guvernerjev, postavljenih od držav članic, ki so udeleženke;
(ii) Pri odločitvah izvršnega odbora o vprašanjih, ki se nanašajo izključno na račun specialnega črpanja, so upravičeni glasovati le direktorji, postavljeni ali izvoljeni od najmanj ene države članice, ki je udeleženka. Vsak teh direktorjev ima pri glasovanju toliko glasov, kolikor jih je dodeljenih državi članici, ki je udeleženka, če ga je ona postavila, ali državam članicam, ki so udeleženke, če so bili njihovi glasovi všteti za njegovo izvolitev. Pri ugotavljanju, ali je podan kvorum oziroma ali je bila odločitev sprejeta s potrebno večino, se šteje samo navzočnost direktorjev, postavljenih ali izvoljenih od držav članic, ki so udeleženke, in glasovi, dodeljeni državam članicam, ki so udeleženke;
(iii) V vprašanjih splošnega upravljanja sklada, vštevši povračilo po členu XXII oddelek 2, in v katerihkoli vprašanjih, bodisi da se zadeva nanaša na oba računa ali pa samo na račun specialnega črpanja, se odloča tako, kot da bi zadeva pripadala izključno splošnemu računu. Za odločitve glede sprejemanja in posesti specialnih pravic črpanja na splošnem računu in njihove uporabe ter za druge odločitve, ki se tičejo zadev in transakcij, bodisi preko splošnega računa ali preko računa specialnega črpanja, pa je potrebna večina, ki se zahteva za odločitve o zadevah, ki pripadajo izključno posameznemu računu. Odločitev glede zadeve, ki se nanaša na specialni račun črpanja, mora biti označena kot taka.
(b) Poleg privilegijev in imunitet, priznanih po členu IX teh statutov, se tudi ne zaračunava nikakršno nadomestilo katerekoli vrste za specialne pravice črpanja in ne za posle in transakcije s specialnimi pravicami črpanja.
(c) Vprašanje razlaganja določb teh statutov o zadevah, ki se nanašajo izključno na račun specialnega črpanja, se predloži izvršilnim direktorjem po členu XXIX (a) samo na zahtevo udeleženke. Vselej kadar izvršilni direktorji odločijo o vprašanju razlage, ki se nanaša izključno na račun specialnega črpanja, more le udeleženka zahtevati, naj se vprašanje predloži odboru guvernerjev po členu XXIX (b). Odbor guvernerjev odloča, ali ima guverner, katerega je postavila država članica, ki ni udeleženka, pravico glasovati v komiteju za razlago o vprašanjih, ki se nanašajo izključno na račun specialnega črpanja.
(d) Kadarkoli nastane nesporazum med Skladom in udeleženko, ki je nehala biti udeležena pri računu specialnega črpanja, ali med Skladom in katerokoli udeleženko med likvidacijo računa specialnega črpanja, ali pa glede katerekoli zadeve, ki izvira izključno iz udeležbe pri računu specialnega črpanja, rešuje nesporazum arbitraža v skladu s postopkom, predpisanim v členu XXIX (c).
Člen XXII
SPLOŠNE OBVEZNOSTI UDELEŽENK
Poleg obveznosti, prevzetih glede specialnih pravic črpanja po drugih členih teh statutov, se vsaka udeleženka zavezuje, da bo sodelovala s skladom in z drugimi udeleženkami ter š tem olajšala pravilno funkcioniranje računa specialnega črpanja in omogočila pravilno uporabo specialnih pravic črpanja v skladu s temi statuti.
Člen XXIII
USTAVITEV TRANSAKCIJ V SPECIALNIH PRAVICAH ČRPANJA
Oddelek 1. Določbe za primer nujnosti
Če je nujno ali če nastanejo nepričakovane okoliščine, ki ogrožajo poslovanje Sklada, kar se tiče računa specialnega črpanja, sme izvršni odbor za čas, ki ni daljši kot eno leto, soglasno ustaviti uporabo katerekoli določbe, ki se nanaša na specialne pravice črpanja; v tem primeru se uporabljajo določbe člena XXVII, Oddelek 1 (b), (c) in (d).
Oddelek 2. Neizpolnjevanje obveznosti
(a) Če Sklad ugotovi, da udeleženka ne izpolnjuje svojih obveznosti po členu XIX, oddelek 4, ji ustavi pravico, da bi uporabljala svoje specialne pravice črpanja, razen če ne odloči kaj drugega.
(b) Če Sklad ugotovi, da udeleženka ne izpolnjuje katerekoli druge obveznosti glede specialnih pravic črpanja, ji lahko ustavi pravico uporabljati specialne pravice črpanja, ki jih je dobila po ustavitvi.
(c) Izdani bodo predpisi, ki bodo omogočili, da bo pred akcijo proti kakšni udeleženki, omenjeno zgoraj pod (a) ali (b), udeleženka takoj obveščena o pritožbi zoper njo in da bo dobila ustrezno priložnost ustno in pismeno razložiti svoj primer. Kadar je udeleženka na tak način obveščena o pritožbi, ki se nanaša na primer zgoraj pod (a), ne more uporabljati specialnih pravic črpanja, dokler o pritožbi ni odločeno.
(d) Ustavitev po določbi pod (a) ali (b) ali omejitev po določbi pod (c) ne vpliva na obveznost udeleženke, da da valuto po členu XXV oddelek 4.
(e) Sklad lahko ob vsakem času konča ustavitev, omenjeno zgoraj pod (a) ali (b), vendar pa ustavitev, odrejena udeleženki na podlagi določbe pod (b), ker ni izpolnila obveznosti po členu XIX oddelek 6 (a), ne more biti končana, preden ne preteče 180 dni od konca prvega koledarskega trimesečja, v katerem je ravnala po pravilih za dopolnjevanje.
(f) Udeleženkina pravica, da izkoristi svoje specialne pravice črpanja, se ne ustavi zaradi tega, ker ji je bila vzeta pravica uporabljati sredstva Sklada po členu V oddelek 5, členu VI oddelek 1 ali po členu XXVI oddelek 2 (a). Člen XV oddelek 2 pa ne velja v primeru, če udeleženka ne izpolni katerekoli obveznosti glede specialnih pravic črpanja.
Člen XXIV
PRENEHANJE UDELEŽBE
Oddelek 1. Pravica do prenehanja udeležbe
(a) Vsaka udeleženka lahko preneha z udeležbo pri računu specialnega črpanja ob kateremkoli času tako, da vloži pri Skladu v njegovem glavnem sedežu pismeno odpoved. Prenehanje postane izvršljivo na dan, ko je odpoved prejeta.
(b) Šteje se, da je udeleženka, ki se je umaknila iz članstva v Skladu, hkrati nehala biti udeleženka pri računu specialnega črpanja.
Oddelek 2. Obračun ob prenehanju
(a) Kadar udeleženka neha biti udeležena pri računu specialnega črpanja, prenehajo tudi vsi njeni posli in transakcije v specialnih pravicah črpanja, razen če ni po sporazumu, doseženem po spodnji določbi pod (c), dovoljeno drugače, da se olajša obračun, ali kot je to predvideno v oddelkih 3, 5 in 6 tega člena ali v Dodatku H. Obresti in stroške, ki so nastali do dneva prenehanja, in takse, odmerjene pred tem dnem, pa še ne plačane, plača udeleženka v specialnih pravicah črpanja.
(b) Sklad je dolžan odkupiti vse specialne pravice črpanja, ki jih ima udeleženka, katere udeležba je prenehala, sama udeleženka pa mora plačati Skladu znesek, ki je enak njeni neto kumulativni alokaciji, ali katerikoli drug znesek, ki je zapadel v plačilo ali ga mora plačati zaradi svoje udeležbe pri računu specialnega črpanja. Te obveznosti se med seboj kompenzirajo, znesek specialnih pravic črpanja, ki jih ima udeleženka, katere udeležba je prenehala, uporabljen za likvidacijo njenih obveznosti do sklada, pa se razveljavi.
(c) Obračun se opravi v primernem roku po sporazumu med udeleženko, katere udeležba je prenehala, in Skladom glede katerekoli njene obveznosti, po kompenziranju, omenjenem zgoraj pod (b). Če se ne doseže sporazum o obračunu takoj, se uporabijo določbe Priloge H.
Oddelek 3. Obresti in stroški
Po datumu prenehanja obrestuje Sklad vsak tedanji saldo specialnih pravic črpanja, ki jih ima udeleženka, katere udeležba je prenehala, udeleženka pa plačuje stroške za vsako tedanjo obveznost do Sklada v času in odstotku, kot je to določeno v členu XX. Plačuje se v specialnih pravicah črpanja. Udeleženka, katere udeležba je prenehala, ima pravico dobiti specialne pravice črpanja za dejansko konvertibilno valuto, da plača stroške ali pristojbine v transakcijah z udeleženko, ki jo določi Sklad, ali po sporazumu od kateregakoli drugega imetnika, ali pa razpolagati s specialnimi pravicami črpanja, ki jih je dobila kot obresti v transakciji s katerokoli udeleženko, določeno po členu XIX. oddelek 5, ali po sporazumu s katerimkoli drugim imetnikom.
Oddelek 4. Obračun obveznosti do Sklada
Valute, ki jih prejme Sklad od udeleženke, katere udeležba je prenehala, uporabi sklad za odkup specialnih pravic črpanja, ki jih imajo druge udeleženke, in sicer v sorazmerju z zneskom, za katerega zneski specialnih pravic črpanja posamezne udeleženke presegajo njeno neto kumulativno alokacijo v času, ko sklad prejme valuto. Na ta način odkupljene specialne pravice črpanja in specialne pravice črpanja, ki jih dobi udeleženka, katere udeležba je prenehala, po določbah teh statutov za kritje kakšnega obroka, ki zapade po sporazumu o obračunu ali po Prilogi H, kompenziranem s tem obrokom, se razveljavijo.
Oddelek 5. Obračun obveznosti do udeleženke, katere udeležba je prenehala
Kadarkoli se zahteva od Sklada, naj odkupi specialne pravice črpanja, ki jih ima udeleženka, katere udeležba je prenehala, jih sklad odkupi v valuti ali, ki jo dajo udeleženke, katere on določi. Te udeleženke določi Sklad -po načelih, ki so omenjena v členu XIX, oddelek 5. Vsaka določena udeleženka mu da po svoji izbiri valuto udeleženke, katere udeležba je prenehala, ali dejansko konvertibilno valuto ali ustrezen znesek specialnih pravic črpanja. Udeleženka, katere udeležba je prenehala, pa lahko izkoristi svoje specialne pravice črpanja, da dobi lastno valuto, dejansko konvertibilno valuto ali drugo premoženje od kateregakoli imetnika, če Sklad to dovoli.
Oddelek 6. Transakcije po splošnem računu
Da se olajša obračun z udeleženko, katere udeležba je prenehala, lahko Sklad odloči, da ta udeleženka:
(i) uporabi katerekoli specialne pravice črpanja, ki jih ima po kompenziranju, omenjenem v oddelku 2 (b) tega člena, če naj bodo odkupljene, v transakciji s skladom preko splošnega računa, da dobi svojo lastno valuto ali po izbiri sklada dejansko konvertibilno valuto, ali
(ii) dobi specialne pravice črpanja v transakciji s Skladom preko splošnega računa za valuto, ki je sprejemljiva za Sklad, in z njo krije katerekoli stroške ali odplačila, ki so zapadla po kakšnem sporazumu ali po določbah Priloge H.
Člen XXV
LIKVIDACIJA RAČUNA SPECIALNEGA ČRPANJA
(a) Račun specialnega črpanja ne more biti likvidiran, razen po odločitvi odbora guvernerjev. Če je nujno in če izvršilni direktorji odločijo, da je potrebna likvidacija računa specialnega črpanja, lahko začasno ustavijo, ne da bi čakali na odločitev odbora, alokacije ali razveljavitve in vse transakcije v specialnih pravicah črpanja. Odločitev odbora guvernerjev, da se likvidira Sklad, pomeni odločitev, da se likvidira tudi splošni račun in račun specialnega črpanja.
(b) Če odbor guvernerjev odloči, da bo likvidiral račun specialnega črpanja, prenehajo, vse alokacije ali razveljavitve in vsi posli in transakcije v specialnih pravicah črpanja ter aktivnosti sklada glede računa specialnega črpanja, izvzemši tiste, ki so povezane z normalno izpolnitvijo obveznosti udeleženk in Sklada glede specialnih pravic črpanja; prav tako prenehajo vse obveznosti Sklada in udeleženk po teh statutih glede specialnih pravic črpanja, razen obveznosti, ki so omenjene v tem členu, v členu XX, členu XXI(d), členu XXIV členu XXIX(c) in v Prilogi H ali v kateremkoli sporazumu, ki je bil dosežen po členu XXIV ob pogojih, omenjenih v odstavku 4 Priloge H in v Prilogi I.
(c) Po likvidaciji računa specialnega črpanja se obresti in stroški, nastali do dneva likvidacije, in takse odmerjene pred omenjenim dnem, toda še ne plačane, plačujejo v specialnih pravicah črpanja. Sklad je dolžan odkupiti vse specialne pravice črpanja, ki jih imajo imetniki, vsaka udeleženka pa je dolžna plačati Skladu znesek, ki je enak njeni neto kumulativni alokaciji specialnih pravic črpanja, in vse tiste zneske, ki zapadejo in ki jih mora plačati zaradi svoje udeležbe pri računu specialnega črpanja.
(d) Likvidacija računa specialnega črpanja se opravi v skladu z določbami Dodatka I.
Člen XXVI
UMAKNITEV IZ ČLANSTVA
Oddelek 1. Pravica članic, da se umaknejo iz članstva
Vsaka članica lahko kadarkoli preneha biti članica Sklada s pismenim obvestilom Skladu na naslov glavnega urada. Prenehanje bo učinkovalo z dnem prejema obvestila.
Oddelek 2. Obvezno prenehanje
(a) Če članica ne izvršuje katerekoli svoje obveznosti po tem statutu, lahko Sklad razglasi, da članica ne sme uporabljati splošnega računa Sklada. Določbe tega oddelka ne omejujejo določb Člena V, Oddelka 5 ali Člena VI, oddelka 1.
(b) Če po preteku razumnega obdobja članica ne prične izvrševati svojih obveznosti po tem statutu, lahko odbor guvernerjev od nje zahteva s sklepom s petinosemdesetodstotno večino glasov, da se umakne iz članstva.
(c) Da se zagotovi primerna obveščenost članice o očitani kršitvi statuta in možnost predstavitve okoliščin, ki so to povzročile, bo Sklad za primere iz točk (a) in (b) tega Oddelka sprejel ustrezne predpise.
Oddelek 3. Obračun obveznosti s članico, ki se umika
Ob prenehanju članstva bodo običajne operacije in transakcije Sklada z njeno valuto prenehale, Sklad pa bo z njo izvedel poračun za vse oblike sredstev v primernem roku. Če poračun ne prične nemudoma, se bodo uporabile določbe Priloge J.
Člen XXVII
DOLOČBE ZA PRIMER IZREDNIH RAZMER
Oddelek 1. Začasna suspenzija
(a) V primeru izrednih razmer ali nastopu nepredvidenih okoliščin, ki ogrožajo dejavnost Sklada, lahko Izvršni odbor s 85% večino glasov suspendira za največ eno leto uporabo katerekoli naslednjih določb:
– člen V, Oddelek 2, 3, 7, 8(a)(i) in (e)
– člen VI, Oddelek 2
– člen XI, Oddelek 1
– Priloga C, 5. odstavek.
(b) Suspenzijo uporabe določbe pod (a) lahko podaljša čez rok enega leta samo odbor guvernerjev, in sicer s 85% večino glasov za obdobje do dveh let, če ugotovi, da izredne razmere ali nepredvidene okoliščine iz točke (a) še obstajajo.
(c) Izvršni odbor lahko z navadno večino glasov, kadarkoli ukine suspenzijo.
(d) Sklad lahko sprejme pravila za ureditve v času trajanja suspenzije.
Oddelek 2. Likvidacija Sklada
(a) Sklad se lahko likvidira le s sklepom odbora guvernerjev. V izrednih razmerah lahko prekine operacije in transakcije, če izvršni odbor meni, da je likvidacija Sklada potrebna, in počaka na odločitev odbora guvernerjev.
(b) Če se odbor guvernerjev odloči likvidirati Sklad, bo ta takoj prenehal z vsakršno dejavnostjo razen tisto, ki se nanaša na urejeno zbiranje in likvidacijo njegovih sredstev in poravnavo njegovih obveznosti, vse obveznosti članic razen obveznosti iz tega člena, Člena XXIX(c), Priloge J, odstavek 7, ter Priloge K pa prenehajo.
(c) Likvidacija bo opravljena v skladu z določbami Priloge K.
Člen XXVIII
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
(a) Predlog za uvedbo sprememb v ta statut, bodisi da ga daje članica, guverner, ali izvršni odbor, se posreduje predsedujočem odbora guvernerjev, ki bo podal predlog odboru guvernerjev v razpravo. Če odbor guvernerjev sprejme predlog, bo Sklad s cirkularnim pismom vprašal vse članice, če sprejemajo predloženo spremembo. Ko tri petine članic z glasovalno močjo 85% sprejmejo predloženo spremembo, bo Sklad to dejstvo potrdil z normalnim obvestilom, naslovljenim na vse članice.
(b) Ne glede na točko (a) je potrebno soglasje vseh članic za spremembe:
(i) pravice umika iz Sklada (člen XXVI, Oddelek 1)
(ii) določb, da se za spremembo kvote članice zahteva njeno soglasje (člen III, Oddelek 2(d) in
(iii) določb, da se paritetna vrednost valute članice ne more spremeniti razen na predlog te članice (Priloga C, odst. 6).
(c) Spremembe stopijo v veljavo za vse članice tri mesece od dneva uradnega sporočila, razen če je v cirkularnem pismu ali brzojavki določen krajši rok.
Člen XXIX
TOLMAČENJE
(a) Vsa vprašanja zadevajoča tolmačenje določb tega statuta med članico in Skladom ali med članicami se predložijo izvršnemu odboru, ki o njih odloči. Če vprašanje posebej zadeva članico, ki ne imenuje izvršilnega direktorja, je ta upravičena do zastopanja v skladu s Členom XII, Oddelek 3(j).
(b) Odločitvi izvršnega odbora lahko vsaka članica ugovarja tako, da v treh mesecih od dneva sprejema zahteva, da se o njej obvesti odbor guvernerjev; odločitev odbora guvernerjev je končna. Tako predloženo odločitev mora obravnavati komisija odbora guvernerjev za tolmačenje. Vsak član komisije ima en glas. Odbor guvernerjev bo ustanovil komisijo in določil njene postopke in glasovalna pravila, odločitev komisije velja kot odločitev odbora guvernerjev, če se le-ta s 85% večino glasov ne odloči drugače. Sklad lahko deluje po odločitvi izvršnega odbora, upoštevaje možnost pritožbe po tej točki.
(c) Če pride do nesoglasja med Skladom in članico, ki je izstopila iz članstva, ali med Skladom in katerokoli članico v času likvidacije Sklada, bo zadeva predložena arbitraži tribunala treh arbitratorjev, od katerih enega določi Sklad, drugega članica oziroma bivša članica, tretjega, katerega glas odloča, pa predsednik Mednarodnega sodišča ali druga institucija, ki jo Sklad predpiše. Ta član je opolnomočen za odločanje o proceduri v vseh primerih, ko si stranki nista soglasni.
Člen XXX
POMEN IZRAZOV
V tolmačenju določb tega statuta bodo Sklad in članice upoštevale naslednje določbe:
(a) Skladovo imetje valute članice v splošnem računu vključuje vse vrednostne papirje, ki jih Sklad sprejme po določbah člena III, Oddelek 4.
(b) Stand-by aranžma pomeni sklep Sklada, ki članici zagotavlja, da bo lahko kupovala valute iz splošnega računa v Skladu s pogoji sklepa v določnem obdobju in do določenega zneska.
(c) Nakup iz rezervne tranše pomeni nakup, s strani članice, specialnih pravic črpanja ali valute druge članice za lastno valuto tako, da se Skladovo imetje valute članice v splošnem računu ne poveča nad njeno kvoto s tem, da lahko Sklad za namen te definicije lahko izključi nakupe in imetje po:
(i) politikah uporabe splošnih sredstev za kompenzatorno financiranje izvoznih nihanj
(ii) politikah uporabe splošnih sredstev v zvezi s Financiranjem prispevkov v mednarodne intervencijske zaloge primarnih proizvodov in
(iii) druge politike uporabe splošnih sredstev v zvezi s katerimi Sklad odloči s 85% večino glasov, da bo narejena izjema.
(d) Plačila za tekoče transakcije so plačila, katerih namen ni prenos kapitala, in vključujejo brez vsakih omejitev:
(1) Vsa plačila iz naslova zunanje trgovine, drugih tekočin poslov vključno s storitvami, in normalne kratkoročne bančne in kreditne instrumente
(2) Plačila obresti iz kreditov in neto dohodkov iz drugih vlaganj
(3) Plačila zmernega dela odplačil kreditov ali amortizacije neposrednih vlaganj
(4) Zmerna nakazila iz in v tujino za vzdrževanje družin.
Po posvetovanju s članicami lahko Sklad določi, ali se določene transakcije štejejo kot tekoče ali kot kapitalske.
(e) Neto kumulativna alokacija specialnih pravic črpanja pomeni celoten znesek SPČ, alociran udeleženki, zmanjšan za delež SPČ, preklican po Členu XVIII, Oddelek 2(a).
(f) Prosto uporabna valuta je valuta članice, za katero Sklad ugotovi, da je, prvič, v splošni uporabi za plačila v mednarodnih transakcijah in, drugič, da se z njo na široko trguje na glavnih valutnih borzah.
(g) Kot članica s članstvom na dan 31. avgusta 1975 se šteje tudi taka članica, ki je nastopila članstvo po tem datumu v skladu s sklepom odbora guvernerjev, sprejetim pred tem datumom.
(h) Transakcije Sklada pomenijo menjavo monetarnih dobroimetij Sklada za druga monetarna dobroimetja. Operacije Sklada pa so drugi načini uporabe ali prejema monetarnih dobroimetij s strani Sklada.
(i) Transakcije v specialnih pravicah črpanja pomenijo zamenjavo SPČ za druge monetarne vrednosti. Operacije v specialnih pravicah črpanja pomenijo vsako drugačno uporabo SPČ.
Člen XXXI
ZAKLJUČNE DOLOČBE
Oddelek 1. Veljavnost
Ta statut stopi v veljavo, ko ga podpišejo vlade, ki imajo 65% kvote iz Priloge A in ko deponirajo instrumente iz Oddelka 2(a) tega člena, vendar ne pred 1. majem 1945.
Oddelek 2. Podpisi
(a) Vsaka vlada, ki podpisuje ta statut, deponira pri Vladi Združenih držav Amerike instrument z izjavo, da je sprejela ta statut v skladu s svojo zakonodajo in da je podvzela vse potrebne korake za izpolnjevanje obveznosti, ki iz njega izhajajo.
(b) Država postane članica z dnem deponiranja instrumenta iz točke (a), vendar ne pred dnevom veljavnosti statuta iz Oddelka 1 tega člena.
(c) Vlada združenih držav Amerike bo obvestila vlade vseh držav iz Priloge A in vlade vseh držav, ki postanejo članice po Členu II, Oddelek 2, o vseh podpisnikih tega statuta in njihovih instrumentih iz točke (a) tega oddelka.
(d) Ob podpisu bo vsaka vlada prenesla Vladi Združenih držav Amerike stotino odstotka vpisane kvote v zlatu ali ZDA dolarjih za nadomestilo administrativnih stroškov Sklada. Vlada ZDA bo imela ta sredstva na posebnem depozitnem računu in jih bo prenesla Odboru guvernerjev Sklada ob sklicu prvega sestanka. Če ta statut ne stopi v veljavo do 31. decembra 1945, bo Vlada ZDA vrnila sredstva vladam, ki so jih vplačale.
(e) Ta statut je na razpolago za podpis v Washingtonu vladam držav iz Priloge A do 31. decembra 1945.
(f) Po 31. decembru 1945 je ta statut na razpolago za podpis državam iz Člena II, Oddelek 2.
(g) S podpisom tega statuta prejemajo vlade njegove določbe za svoj račun in v imenu vseh svojih kolonij, prekomorskih posesti in ozemelj pod njihovo zaščito, suverenostjo ali oblastjo, in vseh ozemelj za katera jim je podeljena uprava.
(h) Točka (d) tega Oddelka velja za vsako vlado podpisnico od dneva podpisa.
V Washingtonu, v enem izvodu, ki bo deponiran v arhivih Vlade Združenih držav Amerike, ki bo dostavila overjene kopije vsem vladam iz Priloge A in vsem vladam, ki postanejo članice po določbah Člena II, Oddelek 2.
