Ustavno sodišče je na pobudo Brede Šturm iz Ljubljane v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na seji dne 24. 12, 1992

6. člen pravilnika o izvrševanju zakona o osebni izkaznici (Uradni list SRS, št. 16/81 in 2/89 ter Uradni list RS, št. 3391-I) se razveljavi. Razveljavitev učinkuje po poteku enega leta od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ta odločitev ima pravne učinke po prvem in drugem odstavku 414. člena ustave iz leta 1974 po poteku roka iz prejšnjega odstavka.

Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-115/92-6 z dne 26. 11. 1992 sprejelo pobudo in začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe navedene določbe pravilnika, po kateri je občan, ki zahteva izdajo ali zamenjavo osebne izkaznice, dolžan v prostor za prstni odtis na obrazcu za vložitev zahteve odtisniti kazalec desne roke. Če na desni roki nima kazalca, mora odtisniti sredinec ali kakšen drug prst desne roke, če nima desne roke, pa kazalec leve roke.
Po pobudničinem mnenju je izpodbijana določba pravilnika protiustavna, ker posega v njeno, z ustavno določbo 35. člena zavarovano pravico, po kateri je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.
Ministrstvo za notranje zadeve v odgovoru na pobudo meni, da z jemanjem odtisa kazalca desne roke ni kršena navedena ustavna pravica. Navaja, da je prstni odtis edini in popolnoma zanesljivi identifikacijski podatek, s katerim ni mogoče manipulirati, saj velja, da ni dveh oseb oziroma dveh prstov, katerih odtisa bi bila enaka, prstni odtis pa se ne spremeni od rojstva do smrti. Z odtisom desnega kazalca in podatki iz rojstne matične knjige se lahko kadarkoli zanesljivo preveri oziroma dokaže identiteta določene osebe.
Po zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/90 in 19/91) je osebni podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen (1. točka 5. člena). Glede na to določbo zakona je tudi prstni odtis osebni podatek. Ustava zagotavlja varstvo osebnih podatkov in v zvezi s tem določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon (drugi odstavek 38. člena ustave). Po zakonu o varstvu osebnih podatkov lahko upravljalec zbirke podatkov zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje tiste osebne podatke, za katere je pooblaščen z zakonom ali pisno privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo podatki (prvi odstavek 6. člena).
Zakon o osebni izkaznici (Uradni list SRS, št. 16/74, 29/79 in 42/86), ki med drugim določa osebne podatke, potrebne za osebno izkaznico, nima določb o obveznosti dajanja prstnega odtisa. To obveznost določa v izpodbijani določbi le pravilnik o izvrševanju zakona o osebni izkaznici, kot podzakonski predpis, kar je v nasprotju z navedenimi določbami ustave in zakona o varstvu osebnih podatkov.
Sodišče je na podlagi 161. člena ustave izpodbijano določbo pravilnika razveljavilo z določitvijo enoletnega odložilnega roka. To pomeni, da razveljavljena določba izgubi pravno veljavo šele s potekom tega roka. Da zaradi razveljavitve pravilnika ne bi prišlo na področju, ki ga ureja, do pravne praznine, je sodišče odložilo učinkovanje razveljavitve za eno leto po objavi odločbe. S tem je dana zakonodajalcu možnost, da v tem času izpodbijano pravno ureditev uskladi z ustavo.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 161. člena ustave in 7. člena ustavnega, zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije, ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji v naslednji sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj in dr. Janez Šinkovec.