Skupščina občine Črnomelj je na podlagi 138. člena in 140. člena Ustave Republike Slovenije in 7. člena Odloka o pristojnosti in sestavi zborov Skupščine občine Črnomelj (SDL, št. 21/89) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. 12. 1992 sprejela

Občina Črnomelj (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna lokalna skupnost. Pravice, obveznosti in odgovornosti občine kot pravne osebe določajo ustava, zakon in statut.
Občino predstavlja predsednik skupščine občine. Kot družbeno pravno osebo zastopa občino izvršni svet skupščine občine.

Občani občine so tisti prebivalci, ki imajo na območju občine stalno prebivališče.

Občina lahko sodeluje in se povezuje z drugimi občinami in mesti v Sloveniji, kakor tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav.
O združitvi v drugo občino ali spremembi svojega območja odloča skupščina občine pod pogoji in po postopku v skladu z zakonom.

Sedež občine je v Črnomlju, Trg svobode 3. Sedež občine se lahko spremeni s sklepom skupščine občine.
Praznik občine je 19. februar, dan I. zasedanja Slovenskega narodno-osvobodilnega sveta, leta 1944 v Črnomlju.
Občina Črnomelj ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in obsega grb Republike Slovenije ter napis: "Republika Slovenija, Skupščina občine Črnomelj".
Simbola občine sta grb in zastava, ki simbolizirata občino Črnomelj kot samoupravno lokalno skupnost. Oba simbola in njuno uporabo ureja odlok o simbolih občine Črnomelj.

Občina podeljuje zaslužnim občanom in drugim posameznikom ter pravnim osebam priznanja in nagrade.
Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj in nagrad določi skupščina občine z odlokom.
Priznanja in nagrade se podeli na občinski praznik.

Cilji, naloge in ukrepi razvoja občine se v skladu z njeno pristojnostjo in odgovornostjo določijo z družbenim planom občine, ki se pripravi v skladu z veljavno zakonodajo s področja planiranja.
Za pripravo družbenega plana skrbi Izvršni svet občine, ki zagotavlja pogoje za uresničevanje plana, spremlja in ocenjuje uresničevanje plana in o tem poroča skupščini občine.

Občina usmerja, usklajuje in spremlja razvoj gospodarskih dejavnosti in samostojnega dela ter skrbi za skladen razvoj vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva, kulture, telesne kulture, otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva, raziskovalne dejavnosti in drugih družbenih dejavnosti.

Občina v okviru družbenega plana in prostorskih izvedbenih aktov določa in izvaja politiko varstva okolja in urejanja prostora ter politiko smotrnega izkoriščanja zemljišč in skrbi za varstvo in vzdrževanje naravne in kulturne dediščine.

Sredstva za splošne in skupne družbene potrebe ter sredstva za pokrivanje drugih obveznosti občine se. zagotavljajo in razporejajo v občinskem proračunu.
Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za financiranje:
– družbenih dejavnosti in socialne varnosti,
– gospodarske infrastrukture,
– občinskih upravnih organov in služb ter drugih organov občine,
– dejavnosti krajevnih skupnosti,
– drugih obveznosti občine, ki jih določa zakon in splošni akt skupščine občine.

Če občinski proračun ni sprejet v roku, ki je določen s predpisom, se začasno financiranje izvaja v skladu z zakonom.

O izvajanju proračuna in o uporabi sredstev skupščine občine mora izvršni svet poročati skupščini občine najmanj dvakrat letno.

Pravice in dolžnosti občine uresničujejo občani po delegatih v skupščini občine z osebnim izjavljanjem ter z organiziranjem v krajevni skupnosti.

Skupščina občine razpiše referendum, da se občani vnaprej izjavijo o posameznem predlogu odloka oziroma drugega akta, ali da potrdijo že sprejeti odlok oziroma drugi akt iz njene pristojnosti.
Razen o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali s tem statutom, je skupščina občine dolžna razpisati referendum v primerih, kadar to zahteva posamezen zbor skupščine v zadevah iz svojega delovnega področja, najmanj tretjina zborov občanov v občini, ali najmanj tretjina krajevnih skupnosti.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena z jasno izraženim vprašanjem, ki naj bo predmet referenduma.

Razen o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali statutom krajevne skupnosti, mora krajevna skupnost razpisati referendum o posameznem vprašanju, kadar to zahtevajo vsi zbori občanov krajevne skupnosti.

Pravico glasovanja ha referendumu imajo občani občine Črnomelj, ki imajo volilno pravico.
Predlog je na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volilnih upravičencev.

Skupščina občine mora dati pred sprejemom v javno razpravo:
– osnutek novega statuta oziroma spremembe in dopolnitve statuta občine,
– osnutek družbenega plana občine,
– osnutek sklepa p razpisu referenduma,
– osnutek sklepa o razpisu javnega posojila,
– osnutek drugih aktov, za katere tako določa zakon.

V krajevni skupnosti usklajujejo in uresničujejo občani vprašanja skupnega pomena, skupne interese in skupne potrebe.

Postopek za ustanovitev, združitev ali priključitev krajevne skupnosti se začne s pobudo, ki jo lahko dajo:
– zbor krajanov v krajevni skupnosti,
– svet krajevne skupnosti,
– skupščina občine,
– izvršni svet skupščine občine.
O pobudi organizira izvršni svet skupščine občine javno razpravo. Po zaključku javne razprave sprejme izvršni svet stališče in ga predloži zboru krajevne skupnosti, ki oceni, ali so razlogi v skladu s statutom.

Krajevna skupnost se ustanovi na območju občine, kjer so podani pogoji, ki zagotavljajo možnost za neposredno uresničevanje skupnih interesov, tam prebivajočih občanov.
O ustanovitvi, združitvi ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, odločajo občani z referendumom.

Krajevna skupnost ima svoj statut, ki podrobneje določa območje, pravice in dolžnosti, organizacijo in organe krajevne skupnosti, naloge krajevne skupnosti, način združevanja in uporabe sredstev, vprašanja o katerih občani odločajo z referendumom, druga vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje občanov v njej.
Osnutek statuta krajevne skupnosti pripravi svet krajevne skupnosti in ga da v obravnavo zborom občanov krajevne skupnosti. Na osnovi pripomb pripravi svet krajevne skupnosti predlog. Statut sprejemajo občani na zborih občanov. Statut je sprejet, če je zanj glasovalo dve tretjini navzočih občanov na zborih občanov v krajevni skupnosti.
Statut krajevne skupnosti začne veljati, ko sprejme svet krajevne skupnosti ugotovitveni sklep o tem, da je statut sprejet.

Na območju občine Črnomelj so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:
1. Adlešiči
2. Butoraj
3. Črnomelj – Loka
4. Črnomelj – Griček
5. Črnomelj – Heroja Starihe
6. Dragatuš
7. Dobliče – Kanižarica
8. Griblje
9. Petrova vas
10. Semič
11. Stari trg
12. Talčji vrh
13. Tribuče
14. Vinica.

Skupščina občine je najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti, ki jih izvršuje na podlagi in. v okviru ustave, zakonov, tega statuta ter odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema.

Skupščino občine sestavljajo: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Vsak zbor šteje 19 delegatov.
Volilne enote za volitve delegatov v zbore Skupščine občine Črnomelj določi skupščina občine z odlokom.

Skupščina občine:
1. odloča:
– o uvedbi postopka za sprejem statuta ter sprememb in dopolnitev statuta,
– o razpisu občinskega referenduma,
– o sodelovanju skupščine občine in njenih organov s skupščinami: drugih občin in njihovih organov ter ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter z lokalnimi skupnostmi tujih držav
2. sprejema:
– statut občine ter njegove spremembe in dopolnitve,
– družbeni plan občine,
– občinski proračun, nadzoruje njegovo uresničevanje in sprejema zaključni račun,
– poslovnik, s katerim na podlagi tega statuta podrobneje ureja svoje delo in delo svojih organov.
– splošne akte, ki se nanašajo na:
a) temeljna vprašanja, ki so pomembna za življenje in delo v občini,
b) uvedbo davkov, taks in prispevkov,
c) obrambo in zaščito, č) javni red in mir,
d) urejanje prostora in naselij ter varstvo okolja in kulturne dediščine,
e) javne poti,
f) temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevnih skupnostih in merila za določanje obsega, potrebnih funkcionalnih sredstev za delovanje organov krajevnih skupnosti,
g) zaposlovanje in socialno varstvo,
h) varstvo družbenega premoženja,
i) ustanovitev javnih podjetij, zavodov in organizacij v občini,
j) druga področja, za katera to določa zakon ali ta statut
– obvezne razlage občinskih odlokov;
3. določa:
– cilje in smeri razvoja občine,
– temeljno organizacijo upravnih organov in služb ter njihovo delovno področje;
4. spremlja in nadzoruje po pristojnih organih izvrševanje občinskih odlokov;
5. organizira in opravlja družbeno nadzorstvo ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela podjetij, zavodov ter drugih organizacij v občini, katerih ustanovitelj je občina;
6. daje soglasje k splošnim aktom podjetij, zavodov in drugih organizacij, kadar zakon ali odlok, ki temelji na zakonu tako določa;
7. obravnava:
– mnenja in predloge sodišča za preprečevanje nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, obvestila sodišč in javnih tožilstev ter pravobranilstva o uporabi predpisov in splošnih aktov
– poročila o problematiki dela sodišča, javnega tožilstva, pravobranilstva in policije v občini;
8. opravlja nadzorstvo nad delom izvršnega sveta; občinskih upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev javnih funkcij in s svojimi smernicami usmerja njihovo delo;
9. opravlja oziroma razveljavlja izvršilne predpise izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, ki so v nasprotju s tem statutom ali splošnim aktom skupščine;
10. ustanavlja:
– javna podjetja, zavode ter druge organizacije v občini v skladu s pogoji, določenimi z aktom o ustanovitvi,
– sklade za financiranje določenih razvojnih in drugih družbenih potreb ter nadzoruje njihovo delo;
11. voli in razrešuje:
– predsednika in podpredsednika skupščine,
– predsednike in člane delovnih teles skupščine,
– predsednika in podpredsednika izvršnega sveta,
– izvršni svet;
12. imenuje in razrešuje:
– funkcionarje ter ureja njihov položaj v skladu z zakonom,
– sekretarja skupščine,
– nosilce javnih funkcij, za katere tako določa zakon;
13. podeljuje:
– zaslužnim občanom in drugim posameznikom ter pravnim osebam odlikovanja, priznanja in nagrade;
14. sklene – po lastni presoji – da se predlog odloka ali drugo vprašanje iz njene pristojnosti predloži občanom, da se o njem izjavijo v javni razpravi ali z referendumom;
15. daje priporočila in mnenja;
16. opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu in tem statutu.

O vprašanjih iz pristojnosti skupščine odločajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji.
Na skupni seji zbori veljavno sklepajo z večino glasov navzočih delegatov vseh zborov, na kateri je navzoča večina delegatov vsakega zbora.
Glasovanje je javno, razen če s tem statutom in s poslovnikom ni določeno drugače, ali če zbori sklenejo, da je glasovanje tajno.

Vsak zbor samostojno:
– odloča o mandatno imunitetnih zadevah delegatov zbora,
– voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbora.

Na sejah skupščine in njenih zborov se uporablja slovenski jezik. Če skupščina ali njen zbor sklene, da se uporablja drug jezik, mora zagotoviti prevajalca v slovenskem jeziku.

Delo skupščine občine in njenih organov je javno. Način uresničevanja javnosti se določi s poslovnikom. Načelo javnosti še sme omejevati le takrat, kadar tako določa ustava ali zakon.
Občani imajo pravico biti redno, celovito in pravočasno obveščeni o delu skupščine občine in njenih organov.

Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli izmed delegatov skupščine.
Vsak zbor skupščine ima predsednika in podpredsednika, ki se izvolita izmed delegatov zbora skupščine.
Predsednik in podpredsednik skupščine občine, predsedniki in podpredsedniki zborov se volijo za štiri leta.

Kandidate za predsednika in podpredsednika skupščine občine lahko predlaga najmanj 10 delegatov enega ali več zborov.
Kandidate za predsednika in podpredsednika zbora lahko predlagajo najmanj štirje delegati zbora.
Razrešitev predsednika oziroma podpredsednika skupščine občine lahko zahteva najmanj 10 delegatov enega ali več zborov. Razrešitev predsednika oziroma podpredsednika zbora lahko zahtevajo najmanj štirje delegati zbora.
Postopek volitev in razrešitev se določi v poslovniku skupščine občine.

Predsednik skupščine občine predstavlja skupščino, sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov skupščine, podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina, daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti skupščine in skrbi za usklajevanje dela zborov skupščine, skrbi za izvajanje skupščinskega poslovnika in opravlja druge zadeve v skladu z ustavo, zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi.
V času predsednikove odsotnosti ga nadomešča podpredsednik.
Skupne seje vodi predsednik skupščine. Po dogovoru na predsedstvu pa lahko tudi podpredsednik, ali eden od predsednikov zborov.
Če predčasno preneha funkcija predsedniku, opravlja do izvolitve novega predsednika njegovo funkcijo podpredsednik.

Predsedstvo skupščine občine (v nadaljevanju: predsedstvo) sestavljajo: predsednik in podpredsednik skupščine občine ter predsedniki zborov.
Pri delu predsedstva redno sodeluje predsednik izvršnega sveta skupščine občine, ali tisti član izvršnega sveta, ki ga je predsednik pooblastil in sekretar skupščine občine.
Predsedstvo obravnava vprašanja usklajevanja delà in programiranja delà zborov in delovnih teles skupščine, daje mnenja in priporočila, sodeluje s Skupščino Republike Slovenije in z drugimi občinskimi skupščinami, sodeluje s političnimi organizacijami v občini, podjetji in drugimi organizacijami in skupnostmi, predlaga oblike javne razprave.

Skupščina občine ima sekretarja, ki ga na predlog predsednika skupščine občine imenuje skupščina. Sekretar skupščine se imenuje za dobo štirih let.

Skupščina občine in njeni zbori lahko- ustanovijo stalne ali občasne komisije, odbore in druga delovna telesa.
Delovna telesa proučujejo predloge odlokov in drugih aktov, ki jih sprejmejo zbori, obravnavajo pobude, predloge, mnenja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov ter proučujejo druge zadeve iz pristojnosti skupščine in njenih zborov.

Skupščina občine ima naslednja stalna delovna telesa:
– komisijo za družbeni nadzor,
– komisijo za kadrovsko-administrativne zadeve,
– komisijo za prošnje in pritožbe,
– komisijo za odlikovanja,
– statutarno-pravno komisijo,
– komisijo za prostor in okolje,
– komisijo za volitve in imenovanja,
– komisijo za socialno politiko,
– svet za gostinstvo in turizem,
– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– žirijo za podelitev plakete občine Črnomelj Vsak zbor skupščine občine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
V delovno telo imenuje skupščina občine člane izmed delegatov skupščine, strokovnih delavcev in drugih občanov.
Skupščina občine z odlokom določi naloge, sestavo in število članov delovnih teles.

Skupščina občine sprejema odloke, planske akte, občinski proračun, stališča, smernice, priporočila, poročila, sklepe, resolucije in daje obvezne razlage odlokov in drugih aktov.

Odlok in drugi splošni akt skupščine lahko predlaga vsak delegat, skupina delegatov, vsak zbor, delavna telesa skupščine in zbora, izvršni svet skupščine občine, upravni organi skupščine občine iz svojega delovnega področja.
Kadar predlagatelj odloka ali drugega splošnega akta ni izvršni svet skupščine občine, mora ta dati pred obravnavo na skupščini k predlogu svoje mnenje.
Postopek za sprejemanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in njenih zborov se določi v poslovniku skupščine. Poslovnik skupščine se sprejme z dvotretjinsko večino navzočih delegatov skupščine.

Odloki in drugi splošni akti skupščine občine in njenih organov se v skladu s poslovnikom objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Izvršni svet skupščine občine je izvršilni organ skupščine, ki je v okviru pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini občine za izvajanje dogovorjene politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine ter za delo upravnih organov skupščine občine.

Izvršni svet:
1. je odgovoren:
– za izvajanje zakonov in drugih predpisov ter dogovorjene politike,
– za izvajanje in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine, planskih aktov občine, proračuna občine,
– za izvajanje sklepov skupščine občine s področja obrambe in zaščite, varnosti in notranjih zadev,
2. izdaja – uredbe in druge predpise za izvrševanje občinskih odlokov,
3. predlaga – odloke in druge splošne akte iz pristojnosti skupščine občine,
4. daje:
– mnenje skupščini občine o predlogih odlokov in drugih splošnih aktih, ki jih pošiljajo pooblaščeni predlagatelji,
– soglasje k pravilniku o notranji organizaciji in delu občinskih upravnih organov in služb ter k pravilnikom o sistemizaciji del in nalog,
5. določa:
– delovni program in pripravo družbenega plana občine v skladu z veljavno zakonodajo in koordinira opravila pri pripravi družbenega plana,
– ukrepe za uresničevanje družbenega plana,
– smernice za sestavo občinskega proračuna,
– predlog občinskega proračuna in zaključnega računa o izvršitvi občinskega proračuna,
– višino sredstev za vrednotenje delovne uspešnosti in za osebne dohodke iz naslova posebnih pogojev dela delavcev ter višino sredstev za vrednotenje uspešnosti funkcionarjev,
6. izvršuje – občinski proračun,
7. odloča:
– o uporabi proračunskih rezerv, o predlogih za odpise družbenih obveznosti občanov
– o sporih iz pristojnosti med občinskimi upravnimi organi in o izločitvi predstojnika občinskega upravnega organa pri odločanju v konkretni obravnavani zadevi,
– o ustvarjanju pogojev za enakomeren gospodarski in družbeni razvoj,
8. sprejema:
– ukrepe za preprečevanje in odpravljanje sovražnih in družbeno škodljivih pojavov in dejanj,
– ukrepe za zaščito in reševanje ljudi ter materialnih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in v vojni,
– poslovnik, s katerim v skladu s tem statutom podrobneje ureja svoje delo,
– letne programe geodetskih del in določa cene geodetskih storitev, ki jih izvaja geodetska uprava na območju občine Črnomelj in Metlika,
9. predlaga:
– ustanovitev, organizacijo, spremembe in ukinitve občinskih upravnih organov in služb izvršnega sveta ter imenovanje in razrešitev funkcionarjev upravnih organov, ki niso člani izvršnega sveta,
– ukrepe za izboljšanje organizacije, za racionalizacijo ter posodobitev dela občinskih upravnih organov in služb,
– obseg sredstev za osebne dohodke in določa višino,
10. usmerja:
– in usklajuje izdelavo obrambnih in varnostnih načrtov,
– in usklajuje delo občinskih upravnih organov in služb izvršnega sveta, da bi se zagotovilo, izvajanje določene politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov ter odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine,
11. imenuje:
– in razrešuje direktorje javnih podjetij, katerih ustanovitelj je skupščina občine, vodje služb izvršnega sveta, sekretarja izvršnega sveta, višje upravne delavce v občinskih upravnih organih,
12. daje soglasje:
– k imenovanju upravnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili v upravnih, organih in službah,
13. ustanavlja:
– stalna in občasna delovna telesa za opravljanje nalog s svojega delovnega področja, določa njihovo sestavo in njihovo delavno področje,
14. daje pobude:
– za ustanovitev skupnih občinskih in medobčinskih upravnih organov,
15. opravlja druge zadeve, za katere je pristojen po ustavi, zakonu, tem statutu in odloku skupščine občine.

Izvršni svet ima predsednika, podpredsednika in člane, ki jih izvoli skupščina občine. Število in področja dela posameznih članov predlaga predsednik izvršnega sveta.

Kandidata za predsednika izvršnega sveta predlaga predsednik skupščine občine, ali deset delegatov skupščine.
Predsednika in podpredsednika ter člane izvršnega sveta voli skupščina občine z večino glasov vseh delegatov za štiri leta.
Postopek volitev in razrešitev se določi v poslovniku skupščine občine.

Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga na seji, na kateri je izvoljen, najpozneje pa na naslednji seji skupščine občine kandidate za podpredsednika in za člane izvršnega sveta ter predstojnike upravnih organov.

Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, vodi in usklajuje delo izvršnega sveta, sklicuje in vodi seje izvršnega sveta, skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta, podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet ter opravlja druge naloge v skladu s tem statutom in odlokom skupščine občine.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna, lahko pa za to pooblasti podpredsednika ali člana izvršnega sveta.
Predsednika izvršnega sveta v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik izvršnega sveta. V primeru odsotnosti ali zadržanosti podpredsednika pa član izvršnega sveta, ki ga določi izvrši svet.

Če predsednik izvršnega sveta meni, da je iz kakršnega koli razloga potrebno spremeniti sestavo izvršnega sveta, lahko predlaga skupščini občine razrešitev in izvolitev posameznih članov izvršnega sveta.

Izvršni svet ima sekretarja, ki ga imenuje na prvi seji.

Najmanj deset delegatov skupščine občine lahko zahteva razrešitev izvršnega sveta kot celote, ali posameznih članov, če ne izvršujejo nalog, določenih z zakonom in s tem statutom, ali pa pri izvrševanju nalog huje kršijo zakon ali prekoračijo pooblastila.
O razrešitvi odločajo zbori skupščine občine na skupni seji s tajnim glasovanjem. Predsednik, podpredsednik, izvršni svet v celoti oziroma posamezni člani izvršnega sveta so razrešeni, če je za to glasovala večina vseh delegatov.

Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotavljati izvajanje določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta, ki se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drugi splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanja nezaupnice.
Če delegati pri glasovanju o odloku ali drugem splošnem aktu zaradi katerega je bilo postavljeno vprašanje zaupnice, sprejmejo odločitev, ki je v nasprotju s stališčem ali predlogom izvršnega sveta, se šteje, da mu ni bila obenem izglasovana zaupnica.

Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta ali večine njegovih članov ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Če je izvršni svet kolektivno odstopil, ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta. Enako tudi po izteku mandata.

Upravne organe, upravne organizacije in strokovne službe ustanovi in odpravi skupščina občine z odlokom, s katerim določi tudi njihova delovna področja.

Občina v skladu z zakonom ureja in organizira obrambo in zaščito na svojem območju kot sestavni del obrambnega sistema in sistema zaščite in reševanja v republiki v skladu s svojimi potrebami in načrtu ter odločitvami republiških organov.
V skladu s prejšnjim odstavkom in na podlagi republiške ocene vojaško političnih, ekonomskih in drugih razmer, v primeru napada na republiko ter svoje ocene, določa občina svoj obrambni načrt.
Ukrepe in aktivnosti za odpravo izrednih razmer določi občina v varnostnem načrtu.

Predlog za spremembo in dopolnitev statuta lahko dajo predsednik skupščine občine, predsedniki zborov, vsak zbor skupščine in izvršni svet skupščine občine, kakor tudi za pripravo novega statuta.
O predlogu, da se začne postopek za spremembo in dopolnitev statuta ali za pripravo novega statuta in o uvedbi postopka za spremembo statuta ali za pripravo novega statuta odloča skupščina občine.

Na podlagi sklepa o uvedbi postopka za spremembo in dopolnitev statuta ali za pripravo novega statuta, pripravi statutarno pravna komisija skupščine občine osnutek sprememb ali dopolnitev statuta oziroma osnutek novega statuta in ga predloži skupščini občine.
Po sprejemu osnutka sprememb in dopolnitev statuta, ali novega statuta ga da skupščina občine v javno razpravo. S sklepom določi način javne razprave.
Po končani javni razpravi pripravi statutarno-pravna komisija predlog sprememb in dopolnitev statuta, oziroma predlog novega statuta in ga da skupščini občine v sprejem.
Spremembe in dopolnitve statuta sprejme skupščina občine z odlokom.
Kadar gre za spremembe in dopolnitve statuta na podlagi odločbe ustavnega sodišča, uskladitve z zakonodajo, ali ureditve nujnih vprašanj, lahko skupščina občine sprejme spremembe in dopolnitve statuta brez javne razprave.
Spremembe in dopolnitve statuta sprejme skupščina občine z dvotretjinsko večino navzočih delegatov.

Odloki in drugi akti skupščine občine Črnomelj in njenega izvršnega sveta morajo biti usklajeni s statutom občine Črnomelj v enem letu od pričetka veljavnosti statuta občine Črnomelj.

Z dnem veljavnosti tega statuta prenehajo veljati Statut občine Črnomelj (SDL, št. 19/80), Odlok o pristojnosti in sestavi zborov skupščine občine Črnomelj (SDL, št. 21/89) in statutarni odlok (SDL št. 12/91).

Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.