Na podlagi 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91) in v zvezi s tretjim odstavkom 11. členom zakona o Finančnem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 10/89, 26/89, 35/89, 79/89, 87/89, 61/90 in Uradni list RS, št. 42/90 in 4/91) izdaja minister za finance

Ta odredba ureja načina vplačila, razpolaganje in plačevanje z gotovino ter merila za določanje in uporabo blagajniškega maksimuma.

1) Pravna oseba ali zasebnik lahko zaračuna v gotovini fizičnim in pravnim osebam vrednost prodanih proizvodov in opravljenih storitev ter od njih izterjuje terjatve iz drugih naslovov do zneskov, določenih s to odredbo.
2) Pravna oseba ali zasebnik mora izdati ustrezno listino, kjer je vpisan namen opravljenega plačila (priznanica, potrjen račun, idr.)

Pravna oseba ali zasebnik dviguje gotovino z žiro računov in drugih računov za izplačilo v gotovini in za ohranjanje višine blagajniškega maksimuma v skladu s to odredbo.

1) Pravna oseba ali zasebnik sme plačevati z gotovino:
a) osebne dohodke in druge osebne prejemke;
b) kmetijske proizvode in druge sekundarne surovine, odkupljene oziroma prevzete od kmetov in drugih fizičnih oseb;
c) akontacije potnih stroškov in dnevnic ter potne stroške in dnevnice;
č) takse konzularnim in diplomatskim predstavništvom;
d) odkup efektivnega tujega denarja, potovalnih in bančnih čekov ter kreditnih pisem od tujih in domačih
fizičnih oseb (menjalniški posli);
e) proizvode, storitve in druge obveznosti pravnim osebam, če posamično izplačilo ni večje od 25.000 tolarjev, povečano za rast cen na drobno v preteklem mesecu;
f) druga izplačila fizičnim osebam, ki po veljavnih predpisih niso dolžne imeti žiro računa.
2) Pravna oseba ali zasebnik sme izjemoma opravljati plačila z gotovino iz blagajniškega maksimuma, razen osebne dohodke in druge osebne prejemke.
3) Pravilnost plačevanja z gotovino kontrolira pristojna organizacija za plačilni promet.

1) Pravna oseba ali zasebnik sme imeti v svoji blagajni gotovino za gotovinska plačila do višine blagajniškega maksimuma.
2) Višino blagajniškega maksimuma določi pravna oseba ali zasebnik s splošnim aktom predvsem glede na višino in vrste izplačil v gotovini, ki jih opravlja in od oddaljenosti od sedeža pristojne organizacije za plačilni promet.
3) Pravna oseba ali zasebnik določi višino blagajniškega maksimuma ločeno za svoje poslovne enote oziroma organizacijske dele.
4) Blagajniški maksimum se določi na koncu poslovnega leta za naslednje poslovno leto. Če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bil blagajniški maksimum določen, ga lahko pravna oseba ali zasebnik med letom poveča ali zmanjša.
5) Če pravna oseba ali zasebnik na koncu poslovnega leta ne določi blagajniškega maksimuma za naslednje poslovno leto, velja v naslednjem poslovnem letu zadnji določeni blagajniški maksimum.

1) Poleg gotovine v višini blagajniškega maksimuma ima pravna oseba ali zasebnik lahko v blagajni tudi gotovino, dvignjeno z žiro računa za namene iz prvega odstavka 4. člena te odredbe, in to največ tri dni, vključno z dnem dviga gotovine.
2) V primerih, ko je pravna oseba ali zasebnik več kot 15 kilometrov oddaljena od pristojne organizacije za plačilni promet, lahko hrani v blagajni gotovino največ pet dni od dneva dviga.

1) Če je kraj vplačila pri solventni pravni osebi ali zasebniku več kot 15 kilometrov oddaljen od sedeža pristojne organizacije za plačilni promet, banke ali pošte, sme pravna oseba ali zasebnik plačevati z gotovino, ki izvira iz dnevnega zaslužka in drugih prejemkov v gotovini, vendar mora ta izplačila obračunati s pristojno organizacijo za plačilno promet pri naslednjem vplačilu gotovine na račun.
2) Izjemoma lahko pravna oseba ali zasebnik plačuje z gotovino, ki izvira iz dnevnega zaslužka in drugih prejemkov v gotovini tudi vračilo prometnega davka kupcu – tuji fizični osebi. Tudi ta izplačila mora pravna oseba ali zasebnik obračunati s pristojno organizacijo za plačilni promet pri naslednjem vplačilu gotovine na račun.

1) Gotovino, prejeto pri kreditnih in bančnih poslih, sme banka ali druga finančna organizacija uporabljati za izplačila istih poslov in jo imeti v blagajni do višine blagajniškega maksimuma.
2) Višino blagajniškega maksimuma za te namene določi banka oziroma druga finančna organizacija v splošnem aktu predvsem glede na višino in vrsto izplačil v gotovini, ki jih opravlja pri kreditnih in bančnih poslih ter oddaljenosti od sedeža pristojne organizacije za plačilni promet, pri katerih ima žiro račun.
3) Blagajniški maksimum, iz prejšnjega odstavka se določi na koncu poslovnega leta za naslednje leto, če pa se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bil določen, ga lahko banka oziroma druga finančna organizacija med letom poveča oziroma zmanjša.
4) Gotovino lahko banka oziroma druga finančna organizacija dviguje tudi pri pristojni organizaciji za plačilni promet.
5) Znesek gotovine, ki presega blagajniški maksimum, vplačujejo banke ali druge finančne organizacije na svoj žiro račun isti dan, najkasneje pa naslednji delovni dan.

1) Loterijska organizacija oziroma druga pravna oseba, ki se sme v skladu s predpisi ukvarjati z organiziranjem iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: loterija), lahko opravlja izplačila iz naslova izžrebanih srečk in drugih potrdil o udeležbi pri igri na srečo z gotovino, ki izvira iz dnevnega zaslužka od prodaje srečk in teh potrdil. Ta izplačila mora obračunati s pristojno organizacijo za plačilni promet do 20. v mesecu za pretekli mesec.
2) Gotovino, ki izvira iz- dnevnega zaslužka sme imeti loterija po opravljenih izplačilih iz prejšnjega odstavka v blagajni do višine blagajniškega maksimuma. Višino blagajniškega maksimuma določi loterija v splošnem aktu predvsem glede na višino in vrsto izplačil v gotovini, ki jih opravlja na podlagah iz prejšnjega odstavka.
3) Blagajniški maksimum iz prejšnjega odstavka se določi na koncu poslovnega leta za naslednje poslovno leto, če pa se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bil določen, ga loterija lahko med letom poveča oziroma zmanjša.
4) Gotovino za izplačilo iz prvega odstavka tega člena lahko loterija dviguje tudi pri pristojni organizaciji za plačilni promet.

Z dnem, ko začne veljati ta odredba se preneha uporabljati odredba o pogojih in načinu vplačila, razpolaganja in plačevanja z gotovino (Uradni list SFRJ, št. 17/89, 54/89, 5/90 in 15/91).

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.