ZAČASNI POSLOVNIK DRŽAVNEGA
SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE
1. člen
(začasnost poslovnika)
S tem poslovnikom se začasno, do sprejetja poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni svet), v skladu z zakonom podrobneje urejajo vprašanja dela državnega sveta.
2. člen
(javnost dela)
Seje državnega sveta so javne.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči državni svet oziroma njegovo delovno telo.
Državni svet lahko sklene, da so predstavniki sredstev javnega obveščanja lahko navzoči na seji, na kateri se bo obravnavalo določeno vprašanje brez navzočnosti javnosti. O takem vprašanju smejo dajati za javnost le tista obvestila, za katera tako sklene državni svet.
3. člen
(sedežni red)
Državni svet sprejme stalni sedežni red. Stalni sedežni red se določi tudi za vlado oziroma njene predstavnike.
4. člen
(pristojnosti predsednika državnega sveta)
Predsednik državnega sveta podpisuje sklepe, ki jih sprejme državni svet; skrbi za uresničevanje z ustavo, zakonom in s tem poslovnikom določenih razmerij z državnim zborom; skrbi za sodelovanje z državnimi organi, opravlja druge naloge v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom in skrbi za izvajanje poslovnika državnega sveta.
Predsednik državnega sveta v zahtevi državnim organom za pojasnila in podatke v zvezi z zadevami, ki jih obravnava državni svet, določi rok, v katerem morajo ti organi zahtevana, pojasnila in podatke predložiti državnemu svetu.
Člani državnega sveta lahko zahtevajo od predsednika državnega sveta obvestila in pojasnila v zvezi z izvajanjem njegove funkcije.
5. člen
(interesne skupine)
Interesne skupine predstavljajo predstavniki delodajalcev, predstavniki delojemalcev, predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, predstavniki negospodarskih dejavnosti in predstavniki lokalnih interesov.
Vsaka interesna skupina izvoli izmed sebe predstavnika skupine, ki ga v odsotnosti po njegovem pooblastilu nadomešča eden od članov interesne skupine.
6. člen
(sklicevanje sej)
Predsednik sklicuje seje državnega sveta na lastno pobudo ali po sklepu državnega sveta, na zahtevo delovnega telesa državnega sveta, na pisno zahtevo predstavnika ene ali več interesnih skupin ali zahtevo petine članov državnega sveta. Predlagatelji morajo hkrati predložiti ustrezna gradiva.
Seje državnega sveta so praviloma v sredo.
Sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivi se pošlje članom državnega sveta najmanj 14 dni pred dnem, določenim za sejo državnega sveta.
Vsa gradiva za seje ter. predloge, mnenja in zahteve, o katerih bo odločal državni svet, se pošljejo članom državnega sveta, vladi in predsedniku državnega zbora.
Predsednik državnega sveta odredi, koga se lahko povabi na sejo državnega sveta ali k obravnavi posamezne zadeve.
Kadar je na dnevnem redu državnega zbora sprejem zakona, glede katerega je bila v državnem svetu obravnavana možnost, da bi bila sprejeta zahteva iz tretje alinee prvega odstavka 97. člena ustave (suspenzivni veto), predsednik skliče sejo državnega sveta praviloma tri dni po sprejetju zakona.
7. člen
(korespondenčna seja)
V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času, kot pa je mogoče sklicati sejo državnega sveta, lahko predsednik državnega sveta izvede korespondenčno sejo.
V ta namen se predsednik državnega sveta po telefonu ali na drug ustrezen način posvetuje s člani državnega sveta in dobi od njih odgovor.
Vprašanje za korespondenčno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je na njega mogoče odgovoriti samo z "da" ali "ne" ("ZA" ali "PROTI").
O korespondenčni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok, postavljeno vprašanje in odgovori članov državnega sveta. Ta zapisnik potrdi državni svet na naslednji seji. Predsednik mora na naslednji seji državnega sveta posebej utemeljiti vzroke za izvedbo korespondenčne seje.
8. člen
(predlog dnevnega reda)
Predlog dnevnega reda seje določi predsednik po posvetovanju s podpredsednikom in predstavniki interesnih skupin, če pa predsednik skliče sejo državnega sveta na lastno pobudo, določi predlog dnevnega reda predsednik državnega sveta.
Predlog dnevnega reda že sklicane seje se lahko razširi le izjemoma na podlagi pisno obrazloženega predloga, ki ga je treba predložiti predsedniku državnega sveta najkasneje en dan pred dnem, določenim za sejo.
9. člen
(vodenje seje)
Predsednik državnega sveta odpre, vodi in zaključi sejo državnega sveta.
Državni svet lahko razpravlja in sklepa le o zadevah, ki so na dnevnem redu seje državnega sveta.
V primeru zadržanosti predsednika in podpredsednika državnega sveta vodi sejo eden izmed članov državnega sveta, ki ga na seji imenuje državni svet.
10. člen
(prijava k besedi in dodelitev besede)
Člani državnega sveta se prijavljajo k razpravi za določeno točko dnevnega reda od začetka seje do konca razprave o tej točki pisno ali ustno.
Poročevalci delovnih teles in predstavniki predlagateljev zadev imajo pravico do obrazložitve na začetku razprave o točki dnevnega reda.
Govornik sme govoriti po tem, ko mu je dal besedo predsednik državnega sveta.
Govornik se najprej predstavi z imenom in priimkom in pove čigav predstavnik je.
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik državnega sveta.
Predsednik državnega sveta skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru.
11. člen
(prekinitev seje)
Predsednik državnega sveta lahko prekine delo državnega sveta, če so potrebna posvetovanja, če je potrebno pridobiti mnenja ter v drugih primerih, če to predlagajo člani državnega sveta.
12. člen
(trajanje razprave)
Državni svet lahko časovno omeji razpravo in trajanje replik. Replika sme trajati največ dve minuti, predsednik pa jo lahko podaljša na največ pet minut.
Govornik lahko o istem vprašanju govori le enkrat in sicer največ 15 minut, in ima pravico do dveh replik. Predstavnik skupine lahko o istem vprašanju govori dvakrat.
13. člen
(vrstni red razprave)
Vrstni red razprave določi predsednik državnega sveta.
Predlagatelj določene zadeve, ki je sprejeta na dnevni red seje, lahko da na začetku obravnave podrobno oziroma dopolnilno obrazložitev.
Za njim dobijo besedo poročevalci delovnih teles, člani državnega sveta in drugi povabljeni udeleženci seje državnega sveta, ki so se prijavili k besedi.
Predsednik daje besedo članom državnega sveta po vrstnem redu, kakor so oddali prijave za razpravo.
Če člana državnega sveta, ki se je prijavil k razpravi, ko mu da predsednik besedo, ni v dvorani in svoje odsotnosti ni predhodno opravičil predsedniku, izgubi pravico do besede. Če je član državnega sveta predhodno opravičil svojo odsotnost, mu lahko predsednik kasneje po svoji presoji da besedo.
Članu državnega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega člana ne sme trajati več kot dve minuti, predsednik pa ga lahko podaljša na največ pet minut. Predsednik da po tem, govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči državni svet o vprašanju brez obravnave.
Če zahteva član v državnem svetu besedo, da bi opozoril na napako oziroma popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum, mu da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot dve minuti, predsednik pa ga lahko podaljša na največ pet minut.
14. člen
(zaključek razprave)
Predsednik državnega sveta zaključi razpravo, ko je lista razpravljalcev izčrpana in ni več prijavljenih k besedi.
Če državni svet o zadevi, ki jo je obravnaval, obravnave hi zaključil ali če je bila obravnava prekinjena, se nadaljevanje, obravnave te zadeve preloži na eno od naslednjih sej.
15. člen
(vzdrževanje reda na seji)
Za red na seji državnega sveta skrbi predsednik državnega sveta. Za kršitev reda se smejo izrekati na seji: naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev iz dvorane.
Opomin se izreče govorniku, ki govori, čeprav mu predsednik državnega sveta ni dal besede, če se govornik ne drži dnevnega reda, če seže drugemu v besedo ali če na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
V primeru, da je predsednik že dvakrat opomnil govornika, naj se drži obravnavane teme, mu lahko odvzame besedo do konca razprave.
Zoper odvzem besede lahko govornik ugovarja. O ugovoru odloči državni svet brez razprave. Predsednik lahko odredi, da se odstrani iz dvorane vsak, ki krši red na seji državnega sveta.
V primeru, če ni mogoče zagotoviti reda, lahko predsednik prekine sejo.
16. člen
(obrazložitev glasu pred glasovanjem)
Član državnega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem. Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut.
17. člen
(odločanje)
Število prisotnih na seji državnega sveta se ugotavlja z vpisom članov državnega sveta v listo prisotnih. Predsednik na začetku seje ugotovi, ali je podana sklepčnost.
Državni svet sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Sklepčnost ugotovi predsednik državnega sveta z uporabo tehničnih naprav ali s poimenskim klicanjem.
Sklepčnost je potrebna pri glasovanju in pri volitvah.
V primeru nesklepčnosti predsednik državnega sveta prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala.
Državni svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Člani glasujejo tako, da se opredelijo "ZA", "PROTI", "VZDRŽAN".
Odločitev je sprejeta, če je na sklepčni seji število oddanih glasov "ZA" večje od števila oddanih glasov "PROTI", pri čemer je sklep sprejet, če je zanj glasovalo najmanj enajst članov državnega sveta.
Državni svet glasuje javno praviloma z uporabo glasovalne naprave.
Vsak član lahko zahteva, da se njemu ali vsem članom izroči računalniški izpis poteka javnega glasovanja.
18. člen
(preverjanje stopnje soglasja)
Pred odločanjem o predlogu sklepa lahko predstavniki interesnih skupin predlagajo, da se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji. O tem, ali naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik državnega sveta.
19. člen
(poimensko glasovanje)
Poimensko se izjavljajo člani v državnem svetu, če tako odloči državni svet na predlog predsednika državnega sveta ali člana- državnega sveta.
Poimensko se glasuje tako, da se vsak poklicani član državnega sveta izjavi "ZA" ali "PROTI" ali pa se vzdrži glasovanja.
Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokličejo člani državnega sveta, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.
Klicanje članov državnega sveta opravlja sekretar državnega sveta.
20. člen
(tajno glasovanje)
Državni svet tajno glasuje o izvolitvi predsednika in podpredsednika državnega sveta in o zadevah, za katere se tako odloči večina prisotnih članov državnega sveta.
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je član državnega sveta glasoval, ni veljavna.
21. člen
(ponovitev glasovanja)
Če član državnega sveta ugovarja poteku glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči državni svet brez razprave.
Član državnega sveta lahko neposredno po opravljenem glasovanju zahteva, da se nejasnost glasovanja preveri na podlagi računalniškega izpisa.
O rezultatih glasovanja na podlagi računalniškega izpisa, odloči predsednik državnega sveta. Če je rezultat nejasen, se glasovanje ponovi.
22. člen
(pobude in vprašanja članov državnega sveta kot posebna točka dnevnega reda)
Na dnevnem redu vsake seje državnega sveta mora biti posebna točka dnevnega reda za pobude in vprašanja članov državnega sveta.
Pobude in vprašanja morajo biti praviloma predložena v pisni obliki.
23. člen
(zapisnik)
O delu na seji državnega sveta se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah.
Na dnevnem redu vsak seje mora biti prva točka odobritev zapisnika prejšnje soje. Vsak član državnega sveta ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči državni svet na seji brez obravnave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik državnega sveta in sekretar državnega sveta.
Za zapisnik skrbi sekretar državnega sveta.
24. člen
(magnetogram seje)
O delu na seji državnega sveta se vodijo tudi dobesedni zapiski.
Vsak govornik ima pred objavo pravico pregledati te zapiske in pravico do redakcijskih popravkov svojega govora na seji državnega sveta. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja.
Vsak govornik s svojim podpisom potrdi pregled zapiskov.
Dobesedni zapiski se priložijo k zapisniku, če to zahteva član državnega sveta.
25. člen
(akti državnega sveta)
Državni svet sprejema v zadevah iz svoje pristojnosti sklepe.
Sklepe, ki se nanašajo na zadeve iz pristojnosti državnega zbora, pošlje predsednik državnega sveta predsedniku državnega zbora.
Sklepe državnega sveta podpisuje predsednik državnega sveta.
Državni svet glasuje ločeno o delih sklepa, če to zahteva kateri od članov državnega sveta. Sprejete dele sklepa je predsednik državnega sveta dolžan dati na glasovanje ponovno kot celoto.
Kot amandma se obravnava tisti predlog, ki zgolj dodaja, odvzema ali spreminja del prvotnega sklepa.
Amandma mora biti vložen v pisni obliki.
Če je k sklepu dan amandma, se o amandmaju glasuje najprej. Če je amandmajev več, državni svet najprej glasuje o tistem amandmaju, ki je vsebinsko najbolj oddaljen od bistva prvotnega sklepa in nato o amandmaju, ki je manj oddaljen od bistva vsebine prvotnega sklepa. Tako se glasuje o vseh amandmajih, ki so predloženi k določenemu sklepu. Če je sprejet eden ali več amandmajev, se da na to na glasovanje dopolnjeni sklep kot celota.
26. člen
(delovna telesa državnega sveta)
Državni svet lahko ustanavlja delovna telesa s posebnim sklepom, s katerim določi sestavo in pristojnosti teh teles.
27. člen
(veljavnost)
Ta poslovnik sprejme državni svet z večino glasov vseh članov in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 020-02/92-26/1
Ljubljana, dne 15. januarja 1993.
Predsednik
Državnega sveta
Republike Slovenije
dr. Ivan Kristan l. r.
