Na podlagi 8., 9. in 163. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82, 40/84, 29/86 in 1/91), 10. in 12. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87), 3. člena Pravilnika o neprometnih znakih (Uradni list SRS, št. 17/82 in 22/84) in 4. člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov Skupščine občine Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine (Uradni list RS, št. 13/90) je Skupščina občine Celje na 26. skupni seji zborov dne 29. decembra 1992 sprejela
ODLOK
o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Celje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se v naseljih občine Celje urejajo:
II. neprometni znaki – postavljanje in nameščanje
III. omejitve in prepovedi prometa v mestu Celju
IV. nakladanje in razkladanje
V. ustavljanje in parkiranje
VI. avtobusne postaje in postajališča
VII. učenje vožnje z motornimi vozili
VIII. promet koles in koles z motorjem
IX. posebne prometne storitve
X. odstranjevanje nepravilno parkiranih in pokvarjenih vozil
XI. športne in druge prireditve na javnih prometnih površinah
XII. zimska služba
XIII. svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
XIV. šolska prometna služba
XV. varstvo okolja
XVI. pristojnosti organov za izvrševanje tega odloka
XVII. kazenske določbe
2. člen
Za promet na javnih prometnih površinah v občini Celje veljajo določbe Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, Zakona o varnosti cestnega prometa ter določbe predpisov, izdanih na njuni podlagi in določbe tega odloka.
3. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. posebne prometne površine namenjene pešcem so posebej označene ceste, ulice in trgi, na katerih je promet z motornimi vozili omejen, promet s kolesi in kolesi z motorjem prepovedan, pešci pa lahko uporabljajo celotno prometno površino;
2. posebne prometne površine, namenjene pešcem in kolesarjem, so posebej označene ceste, ulice in trgi na katerih je promet z motornimi vozili omejen, promet s kolesi z motorjem prepovedan, pešci in kolesarji pa lahko uporabljajo celotno ali posebej določen del prometne površine;
3. druge javne prometne površine so pločniki, kolesarske steze, ploščadi, podhodi, nadhodi, steze in poti, parkirne površine in podobne hoji ali vožnji namenjene površine.
4. Za parkiranje motornih vozil so na območju občine Celje namenjene naslednje vrste parkirnih površin:
– javne parkirne površine
– rezervirane parkirne površine
Vrste parkirnin površin določi upravni organ, pristojen za urejanje prometa, z odločbo.
5. Javne parkirne površine so:
– površine označene s prometnimi znaki ali talnimi obeležbami za parkiranje
– površine, kjer je parkiranje časovno omejeno
6. Rezervirane parkirne površine so za:
– tovorna motorna vozila in avtobuse
– tovorna motorna vozila, ki prevažajo nevarne snovi
– vozila, ki so označena z znakom za invalide
– ustavljanje taxi vozil
– hrambo in varovanje vozil.
II. NEPROMETNI ZNAKI
4. člen
V naseljih je dovoljena postavitev neprometnih znakov in transparentov na, ob in nad: cesto (razen na magistralni in regionalni), posebno prometno površino in drugo javno prometno površino (na primer na pločniku, bankini), 4,5 m nad najvišjo točko vozišča, bližje kot 150 m pred prometnim znakom ter v križišču izven preglednega trikotnika s tem, da je dovoljena tudi večkratna ponovitev istega neprometnega znaka ali transparenta, za kar si mora postavljalec predhodno pridobiti dovoljenje upravnega organa, pristojnega za promet.
Pred izdajo dovoljenja mora upravni organ, pristojen za promet, pridobiti soglasje upravnega organa pristojnega za urejanje prostora in preveriti, da je postavitev skladna z načrtom neprometne signalizacije v občini Celje, ki ga potrdi Izvršni svet Skupščine občine Celje in je sestavni del tega odloka.
Organ, pristojen za promet sklene z uporabnikom iz prvega odstavka tega člena pogodbo o plačilu uporabnine.
Če inšpekcija za ceste ugotovi, da so na, ob ali nad cesto (razen na magistralnih in regionalnih cestah), posebno prometno površino ali drugo javno prometno površino postavljeni neprometni znaki ali transparenti brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem pristojnega organa, odredi takojšnjo odstranitev na stroške kršilca.
III. OMEJITEV PROMETA V MESTU CELJU
5. člen
V mestu in naseljih velja, da je vožnja, hoja ali parkiranje dovoljeno samo po za to namenjenih površinah. Prepovedano je voziti ali parkirati na zelenih površinah (zelenice, parki, cvetlične grede).
6. člen
V mestu Celju je prepovedan, promet z vozili v Prešernovi ulici, delu Stanetove ulice (od križišča z Miklošičevo ulico do Prešernove ulice), Lilekovi ulici, Gubčevi ulici, na Titovem trgu (od križišča s Čuprijsko ulico do Prešernove), Savinovi ulici, Linhartovi ulici, Tomšičevem trgu in v Kocenovi ulici.
7. člen
Znotraj območja, ki je omejeno na severu z Gregorčičevo in Levstikovo ulico, na vzhodu z železnico, na jugu z reko Savinjo in na zahodu z Jurčičevo ulico, se vzpostavi "modra zona"7 to je območje, ki je pod posebnim komunalnim nadzorom in kjer se vsi uvozi vanjo posebej zaračunavajo. Projekt "modre cone" potrdi Izvršni svet Skupščine občine Celje in je sestavni del tega odloka.
8. člen
Ne glede na prepoved pa je promet z vozili na javnih prometnih površinah iz 5. člena tega odloka dovoljen v naslednjih primerih:
1. Za preskrbovanje organizacij in gospodinjstev zaprtega območja, če dovoz ni mogoč z dvoriščne strani:
a) med 6. in 9. uro z vozili do 5 ton največje dovoljene mase za gospodinjstva pa tudi med 16. in 18. uro,
b) s posebnim dovoljenjem, časovno omejeno, z vozili brez prikolic, katerih največja dovoljena masa ne presega 12 ton, če je to potrebno, da se prepreči večja gospodarska škoda ali če tovor ni deljiv.
2. Za interventne potrebe vozil gasilcev, policije, PTT; komunalnih služb, prve medicinske pomoči, invalide s posebno invalidsko dovolilnico.
3. Za osebna vozila tistih imetnikov, katerih sedež ali stalno prebivališče je na tem območju, če imajo garažo ali zagotovljen parkirni prostor na funkcionalnem, zemljišču zgradbe, v kateri imajo sedež ali v njej stanujejo.
Promet z vozili iz prvega odstavka tega člena poteka enosmerno. Smeri določi občinski upravni organ, pristojen za promet in so vrisane na planu mesta, ki je sestavni del tega odloka, ter so označene s prometnimi znaki.
9. člen
Stanovalci, gospodarski in negospodarski subjekti v za promet zaprtem območju so se dolžni oskrbovati z dvorišča ali drugega prostora, kjer so za to dani pogoji.
Dejstvo, ali so. podani pogoji za oskrbovanje z dvorišča ali drugega podobnega prostora ter če so na funkcionalnem zemljišču zgradb možni parkirni prostori in njih število, ugotovi za promet pristojni upravni organ in o tem. izda odločbo.
10. člen
Za vsako vozilo iz 8. člena (razen 2. točke) tega. odloka je potrebno dovoljenje, ki ga izda občinski upravni organ, pristojen za promet. V dovoljenju mora biti vpisana smer in čas dovoljene dostave blaga.
Dovoljenje za vožnjo v za promet zaprtem območju mesta Celja se izda za podjetje ali obratovalnico, ki ima sedež v zaprtem območju mesta. Voznik vozila se izkaže s spremnim dokumentom za blago, ki ga dostavlja v podjetje ali obratovalnico v zaprtem delu mesta Celja.
11. člen
V ožjem mestnem območju (6. člen) in Ljubljanski cesti med Šlandrovim trgom in odcepom k IGM v Medlogu ter Kersnikovi ulici je prepovedan promet z motornimi vozili, ki presegajo največjo dovoljeno maso 5 ton, s traktorji in delovnimi stroji.
Prepoved ne velja za vozila javnega potniškega prometa, ki vozijo po Kersnikovi ulici od Dečkove ceste do delavnic Izletnika, ter za vozila mestnega potniškega prometa, ki vozijo na registriranih mestnih linijah.
Prepoved ne velja za vozila s prednostjo in komunalna vozila.
12. člen
Občinski upravni organ, pristojen za promet, lahko v upravičenih in nujnih primerih, ne glede na prepoved, izjemoma dovoli promet na javnih prometnih površinah iz 6. in 11. člena tega odloka z odločbo opredeli smer in čas dovoljene vožnje.
13. člen
Občinski upravni organ, pristojen za promet, lahko v primeru elementarne nesreče, izrednih snežnih padavinah ali v primeru prekomerne onesnaženosti zraka, ter ob drugih izrednih razmerah, zapre posamezne dele javnih prometnih površin in temu primerno določi možne obvozne smeri.
Izvršni svet SO lahko v primerih iz prvega odstavka tega člena odredi konkretne izredne ukrepe, za odpravo nastalih razmer, če pooblaščena podjetja niso sposobna sama v najkrajšem možnem času normalizirati razmer.
Za skladnost dela mobiliziranih delovnih sredstev in delovne sile ob izrednih razmerah skrbi občinski štab civilne zaščite v skladu s svojimi načrti.
IV. NAKLADANJE IN RAZKLADANJE
14. člen
Pri nakladanju in razkladanju tovora udeleženci v prometu ne smejo biti ogroženi ali več kot je nujno potrebno ovirani, niti ne sme biti pretočnost prometa zaradi tega bistveno ovirana.
Z nakladanjem in razkladanjem se ne sme povzročati nepotrebnega hrupa.
Če je nakladanjem in razkladanju tovora nujno potrebno tako, da vozilo med nalaganjem in razkladanjem stoji na vozišču, kolesarski stezi ali hodniku za pešce, se mora delo začeti takoj, ko vozilo parkira in čim hitreje je mogoče tudi končati. Med delom mora biti poskrbljeno za varnost drugih udeležencev v prometu. Tako delo sme trajati največ 30 minut.
V. USTAVLJANJE IN PARKIRANJE
15. člen
Parkiranje v mestu in naseljenih krajih je dovoljeno na s prometno signalizacijo označenih parkirnih površinah in tam, kjer to ni izrecno prepovedano.
Vozila parkirana na krajih, kjer to ni dovoljeno, mora pooblaščena služba redno odvažati.
16. člen
Parkiranje tovornih motornih vozil, tovornih prikolic in priklopnikov ter avtobusov je dovoljeno le na javnih parkirnih površinah, določenih za tovornjake in avtobuse.
Upravni organ pristojen za promet izda odločbo za obvestilne znake na mestnih vpadnicah, ki opozarjajo voznike na javne parkirne površine, določene za tovornjake in avtobuse.
17. člen
Voznik motornega vozila mora pri parkiranju vozila na javnih parkirnih površinah upoštevati talne, obeležbe in druge označbe za urejanje prometa na parkirišču.
Na javnih parkirnin površinah, kjer je parkiranje časovno omejeno, mora voznik vozila označiti čas parkiranja oziroma ustavljanja s parkirno uro, ki stoji ob robu parkirnega prostora, ali s svojo parkirno uro v vozilu, ki mora biti dobro vidno nameščena za vetrobransko steklo.
Za parkiranje motornih vozil na javnih parkirnih površinah mora voznik plačati parkirnino. Čas parkiranja in parkiranje sta označeni na dopolnilni tabli prometnega znaka oziroma na javni parkirni uri.
Višino parkirnine določi Izvršni svet Skupščine občine Celje.
18. člen
Uporabnik rezerviranih parkirnih površin sklene s pristojnim organom pogodbo o plačilu najemnine.
Višino najemnine za rezervirane parkirne površine določi Izvršni svet Skupščine občine Celje.
19. člen
Na pločnikih je mogoče parkirati samo, če je to izrecno dovoljeno s prometnim znakom ali talno obeležbo.
20. člen
Sredstva, zbrana od parkirnin, so namenjena vzdrževanju obstoječih in izgradnji novih parkirnih mest v mestu in naseljenih krajih občine Celje.
VI. AVTOBUSNE POSTAJE IN POSTAJALIŠČA
21. člen
Vozne površine avtobusnih postajališč ureja in vzdržuje vzdrževalec javne prometne površine, z ostalim delom avtobusnega postajališča pa upravlja občinski sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja.
22. člen
Avtobusna postajališča v javnem potniškem prometu morajo biti označena z enotno postajališčno tablo z imenom postajališča, označbo linije in voznim redom.
Avtobusi v medkrajevnem prometu smejo po potrebi ustavljati tudi na postajališčih primestnega prometa.
VII. UČENJE VOŽNJE Z MOTORNIMI VOZILI
23. člen
Pouk vožnje kandidatov za voznike motornih vozil je v mestu Celju prepovedan na Titovem trgu pred Celjskim domom, v Čuprijski ulici, Pleteršnikovi ulici, Stanetovi ulici (od Levstikove do Miklošičeve ulice), Miklošičevi ulici, Zidanškovj ulici, Trgu svobode in Ljubljanski cesti (od trga Svobode do Šlandrovega trga), Gledališki ulici, Vodnikovi ulici, Cankarjevi ulici in Kocbekovi ulici.
Pouk kandidatov za voznike motornih vozil ni dovoljen na dovoznih priključkih k šolam, zdravstvenim in vzgojnovarstvenim zavodom ter na varovanih parkirnih površinah, ki so pod nadzorstvom.
24. člen
Poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil med 6. in 7. uro ter 14. in 15. uro je po javnih prometnih površinah na območju mesta Celja prepovedano.
25. člen
Pouk vožnje kandidatov za voznike motornih vozil v prvi in drugi stopnji (fazi) v občini Celje je dovoljen samo na avto poligonu ter prometno neobremenjenih cestah izven mesta in naseljenih območij.
Na območju mesta Celja in naselij je dovoljen pouk vožnje kandidatov motornih vozil šele v tretji stopnji poučevanja.
Ugotovitev, da je kandidat uspešno zaključil pouk vožnje na prvi in drugi stopnji, mora biti vpisana in od avtošole potrjena v kandidatovem evidenčnem kartonu poučevanja vožnje.
26. člen
Avto poligon je prometna površina izrecno namenjena poučevanju kandidatov za voznike motornih vozil v I. in II. fazi poučevanja in je temu primerno tudi opremljen s cestno-prometno signalizacijo. Drugotni namen avto poligona je športno rekreativne in prireditvene narave.
Avto poligon vzdržuje upravljalec, avto šole in drugi uporabniki pa prispevajo svoj sorazmerno porazdeljen delež.
V roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi upravljalec avto poligona pravilnik o financiranju in vzdrževanju poligona, ki ga predloži izvršnemu svetu v potrditev.
Od izvršnega sveta potrjen pravilnik je obvezen za vse avto šole.
VIII. PROMET KOLES IN KOLES Z MOTORJEM
27. člen
Na javnih prometnih površinah v naselju je dovoljeno puščati kolesa le na mestih, ki so za to določena.
V naseljih je prepovedano naslanjati kolesa z motorjem in kolesa (v nadaljnjem besedilu: kolesa) ob zgradbe in druge objekte, ki mejijo na javne prometne površine ter na robnike kolesarskih stez in pločnikov.
Občinski upravni organ, pristojen za promet, določi v naseljih prostore, kjer je dovoljeno puščati kolesa in način ureditve kolesarnic.
Pooblaščen vzdrževalec javne prometne površine je odgovoren, da so mesta za puščanje koles primerno opremljena, urejena in vzdrževana.
28. člen
Če predstavlja prislonjeno kolo oviro za varno odvijanje prometa, se lahko na zahtevo policista ali občinskega stražnika odstrani na stroške lastnika.
Odstranitev kolesa, po nalogu policista ali občinskega stražnika, opravi na stroške lastnika podjetja pooblaščen izvajalec odvoza vozil.
IX. POSEBNE PROMETNE STORITVE
29. člen
Javne prometne površine se smejo praviloma uporabljati samo za promet.
Stanovalec sme pri dostavi kuriva, pohištva ipd. ko prevzem ni mogoč z dvorišča ali drugega podobnega prostora, začasno uporabiti javno prometno površino tako, da postavi označbo "Pozor, dovoz blaga!" Po odstranitvi blaga mora označbo takoj odstraniti.
Blago, ki je dostavljeno naročniku in odloženo na javno prometno površino, mora biti odstranjeno brez odlašanja in hitro. Javno površino mora uporabnik neposredno po odstranitvi blaga temeljito očistiti.
Izjemoma lahko občinski upravni organ, pristojen za promet, s soglasjem upravnega organa pristojnega za urejanje prostora, izda dovoljenje za uporabo javne prometne površine za sezonsko opravljanje dejavnosti ali storitev.
30. člen
Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno parkirati tovorne in bivalne prikolice, plovila, neregistrirana, poškodovana ali dotrajana vozila, več kot tri dni, če sicer z znakom parkiranje ni prepovedano, oziroma če se s tem ne ovira drugih uporabnikov.
Za parkiranje bivalnih prikolic in plovil se določijo posebna varovana parkirišča.
Dotrajana in razpadajoča prometna sredstva tudi ni dovoljeno puščati na parkiriščih ampak jih mora lastnik ali voznik brž, ko je mogoče, vendar najkasneje v treh dneh po nastali neuporabnosti, odstraniti na za to določena mesta.
Kolikor lastnik ali imetnik pravice uporabe predmetov ne ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, odstranitev na stroške lastnika oziroma imetnika pravice uporabe odredi občinska straža, inšpekcija cest ali policija, odstranitev pa opravi za. to pooblaščena pravna oseba.
31. člen
Javne prometne površine se lahko z dovoljenjem upravnega organa, pristojnega za promet, s soglasjem upravnega organa pristojnega za urejanje prostora in soglasjem sekretariata za notranje zadeve, uporablja za postavljanje kioskov, prodajnih stojnic, gostinskih vrtov, telefonskih govorilnic, uličnih avtomatov, panojev, gradbišč in začasnih deponij materiala in podobno.
Občinski upravni organ pristojen za promet, sklene z uporabnikom iz 1. odstavka tega člena pogodbo o plačilu uporabnine. Višino uporabnine iz tega člena določi izvršni svet.
32. člen
Če inšpekcija cest ali komunalni nadzornik ugotovi, da se uporablja cesta (razen magistralne in regionalne ceste), posebna prometna površina ali druga javna prometna površina za postavljanje kioskov, prodajnih stojnic, gostinskih vrtov, telefonskih govorilnic, uličnih avtomatov, panojev, gradbišč in začasnih deponij materiala, ali podobno, brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem pristojnega organa, odredi takojšnjo odstranitev na stroške kršitelja.
Izvršitev odredbe inšpekcije cest ali komunalnega nadzornika opravi pooblaščen vzdrževalec javne prometne površine ali druga pooblaščena pravna oseba.
33. člen
Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na javni prometni površini se lahko opravljajo samo z ustreznim dovoljenjem pristojnega upravnega organa ter tako, da je pri tem zgotovljena varna vožnja vozil in varnost drugih udeležencev v cestnem prometu.
Vsa dela na javni prometni površini opravlja pooblaščen vzdrževalec javne prometne površine, na stroške naročnika. Le izjemoma lahko opravlja to delo tudi druga, za to pooblaščena organizacija, obrtnik ali podjetnik, na predlog vzdrževalca javne prometne površine.
O izrednih intervencijah na komunalnem omrežju mora njihov upravljalec obvestiti pristojni upravni organ in policijo.
34. člen
Naročnik del iz prejšnjega člena tega odloka mora plan del prijaviti pooblaščenemu vzdrževalcu javne prometne površine najmanj 15 dni pred pričetkom del. Ta mora interese prijavljavcev uskladiti.
35. člen
Če se na javni površini izvaja izgradnja ali rekonstrukcija komunalne naprave, je potrebno istočasno obnoviti vse komunalne naprave.
36. člen
Delo na javni prometni površini mora biti vidno označeno in zavarovano s predpisanimi prometnimi znaki, tako da je zagotovljen varen promet.
Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoči, v megli oziroma slabi vidljivosti predpisano razsvetljeno.
Kadar je potrebno zaradi gradnje ali drugega ostalega dela zasesti pločnik, kolesarsko stezo ali del vozišča tako, da se postavi oder, mora izvajalec del speljati pod odrom prehod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala in vode, biti mora razsvetljen ter urejen za varno hojo.
Takoj, ko preneha razlog posebne uporabe javne prometne površine, mora izvajalec del odstraniti prometne znake, branike in ostalo opremo, ker jo je postavil pred ali med izvajanjem del na javni prometni površini.
Prometne znake in druge ovire je izvajalec del dolžan odstranjevati dnevno tako, da jih postavi pred pričetkom dela in odstrani po dnevnem zaključku del, če to dopušča narava dela.
Prometne znake na javnih prometnih površinah sme postavljati le pooblaščen vzdrževalec javne prometne površine po potrjeni skici ureditve prometa.
37. člen
Postavitev, dopolnitev, sprememba ali odstranitev prometne signalizacije in talnih obeležb se opravi na osnovi odločbe za promet pristojnega upravnega organa.
X. ODSTRANJEVANJE NEPRAVILNO PARKIRANIH IN POKVARJENIH VOZIL
38. člen
Če ugotovi policija, občinska straža ali inšpekcija cest da je zapuščeno, pokvarjeno ali poškodovano vozilo, ki je ustavljeno na cesti ali na zemljišču ob cesti, več kot tri dni, odredi z ustno odločbo odstranitev vozila na stroške lastnika.
Če gre za osebno vozilo, se lahko odredi odstranitev vozila takoj po preteku časa, ki je nujno potreben, da je lastnik oziroma voznik sam poskrbel za odstranitev vozila na dovoljeno mesto, vendar ne več kot 24 ur.
39. člen
Če je za varnost športne ali druge prireditve na cesti, posebni prometni površini ali na drugi javni prometni površini potrebno s prireditvenega prostora odstraniti parkirana vozila, se to opravi na stroške organizatorja prireditve.
40. člen
Če najde policist ali občinski stražnik na javni prometni površini vozilo parkirano tako, da pomeni to neposredno nevarnost ali oviro za promet, odredi, da se odstrani z javne prometne površine na za hrambo in varovanje vozil določeno parkirno površino, na stroške lastnika oziroma voznika.
Šteje se, da parkirano vozilo pomeni nevarnost ali oviro za promet, če je parkirano:
– na mestu, kjer je parkiranje s prometno signalizacijo prepovedano,
– tako, da predstavlja oviro pri odvozu snega, odstranjevanju posledic elementarnih ali drugih nezgod,
– ob dovozih ali odvozih z gradbišč in delovišč,
– na pločniku, kolesarski stezi ali prehodu za pešce, če so zaradi tega pešci ali kolesarji ovirani in se morajo umikati na vozišče,
– pred uvozom ali na dohodu v stavbo, garažo, dvorišče, prostore za zbiralnike odpadkov oziroma smeti,
– na ali pred komunalnimi napravami (hidranti, jaški, kontejnerji za odpadke itd.) v pasažah ali hišnem prehodu,
– kjer je predviden odvoz označen z znakom.
– na javnih prometnih površinah iz 6. člena tega odloka.
Če je oviran pri normalnem koriščenju svoje pravice posameznik, lahko zahteva odvoz tako nepravilno parkiranega vozila preko pristojnih služb policije in občinske straže.
41. člen
Odstranitev nepravilno parkiranih, zapuščenih ali pokvarjenih vozil opravi od izvršnega sveta pooblaščena pravna oseba, ki je registrirana za tako dejavnost ter zagotavlja strokovnost dela in primeren prostor za parkiranje in hrambo odstranjenih vozil.
42. člen
Če lastnik ali voznik odpeljanega vozila ne poravna stroškov v treh dneh po nastanku, jih pooblaščeni pravni osebi, ki je opravila odvoz, povrne proračun. Proračun od povzročitelja izterja stroške, vključno z zamudnimi obrestmi in stroški izterjave.
43. člen
Ceno za odvoz nepravilno parkiranih, zapuščenih in pokvarjenih vozil določi pooblaščena pravna oseba iz prejšnjega člena tega odloka po predhodnem soglasju Izvršnega sveta Skupščine občine Celje.
Občinski stražnik ali policist lahko napačno parkirano vozilo blokira s posebnimi lisicami, da ga lastnik oziroma voznik ne more uporabljati do identifikacije kršilca oziroma poravnave mandatne kazni ali prevzema plačilnega naloga.
44. člen
Če lastnik oziroma voznik vozila odstrani vozilo potem, ko je pooblaščena uradna oseba že pozvala pooblaščeno pravno osebo za odvoz vozil, da odstrani vozilo, mora voznik, lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, plačati 50% določene višine stroškov odvoza. Šteje se, da vozilo ni odstranjeno, dokler vlečno vozilo ni odpeljalo s kraja prekrška.
Javne prometne površine, s katerih se redno odvažajo nepravilno parkirana vozila so označene z ustrezno prometno signalizacijo.
XI. ŠPORTNE IN DRUGE PRIREDITVE NA JAVNIH PROMETNIH POVRŠINAH
45. člen
Za športne in druge prireditve na ali ob cesti (razen na magistralni in regionalni cesti), posebni prometni površini ali drugi javni prometni površini, zaradi katere je potrebno omejiti, preusmeriti oziroma prepovedati promet, izda na predlog organizatorja prireditve ali na predlog pooblaščenega vzdrževalca posebne prometne površine ali druge javne prometne površine upravni organ pristojen za promet dovoljenje za začasno omejitev, preusmeritev oziroma prepoved prometa.
Organizator prireditve iz 1. odstavka tega člena je dolžan podati vlogo za omejitev, preusmeritev oziroma prepoved prometa 20 dni pred pričetkom prireditve in predložiti prometno tehnično dokumentacijo s skico začasne prometne ureditve in z besedilom za objavo v sredstvih javnega obveščanja, ki vsebuje čas trajanja in razlog spremenjene prometne ureditve.
K vlogi mora organizator prireditve priložiti predlog preusmeritve prometa in mnenje upravljalca prometne površine, na kateri namerava organizirati prireditev.
46. člen
Organizator prireditve oziroma izvajalec del na javni prometni površini mora po pridobitvi dovoljenja javnost seznaniti s spremenjenimi prometnimi razmerami in časom trajanja spremenjenih razmer na lastne stroške na krajevno običajen način.
47. člen
Pristojni organ sam ali na predlog pooblaščenega vzdrževalca javne prometne površine oziroma izvajalca rekonstrukcijskih ali obnovitvenih del odredi splošno prepoved promet ali prepoved prometa za posamezne vrste vozil na vsej, na delu ali na posameznih odsekih ceste (razen magistralne in regionalne ceste), posebne prometne površine ali druge javne prometne površine (v nadaljevanju tega člena: prometna površina) na območju občine Celje
– če je prometna površina ali objekt na njej oziroma ob njej v takem stanju, da promet ni mogoč ali je mogoč samo za posamezne vrste vozil,
– če bi promet posameznih vrst vozil škodoval prometni površini ali objektom na njej oziroma ob njej ter drugim javnim interesom,
– če se rekonstrukcija, obnovitvena in redna vzdrževalna dela na prometni površini ne dajo izvesti, ne da bi se ustavil promet,
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na varnost prometa.
Splošna prepoved prometa na prometnih površinah iz prvega odstavka tega člena sme biti samo začasna in ne sme trajati dalj, kot je nujno potrebno, da se razlogi za omejitev ali prepoved odpravijo.
XII. ZIMSKA SLUŽBA
48. člen
Zimska služba obsega naslednja dela oziroma ukrepe:
1. pluženje in odstranjevanje snega s cest, ulic, trgov, javnih parkirnih prostorov in drugih javnih prometnih površin
2. odstranjevanje snega s pločnikov ter posipavanje le-teh ob poledici
3. odvoz snega s cest, pločnikov in javnih parkirišč
4. posipavanje javnih prometnih površin ob poledici
5. odstranjevanje ledenih sveč s cestne oziroma ulične strani zgradb
6. namestitev snegolovov na strehah, s katerih se lahko usuje plaz na javne prometne površine
7. namestitev in redno vzdrževanje žlebov in odtočnih cevi na cestni strani zgradb
8. sestavo letnih načrtov o izvedbi in financiranju zimske službe
9. dežurstvo izvajalcev zimske službe.
49. člen
Dela iz 1, 3. in 4. točke prvega odstavka 48. člena tega odloka opravlja po posebni pogodbi organizacija ali posameznik.
Naloge iz 2., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 48. člena tega odloka so dolžni izvrševati lastniki stavb.
50. člen
Sredstva za financiranje zimske službe zagotavlja občina Celje v vsakoletnem občinskem proračunu.
Občinski upravni organ, pristojen za promet, mora pripraviti letni plan zimske službe, v katerem mora biti določen minimalni obseg del zimske službe v I, II. in III. prioriteti, ki je potrebna za prometno varnost.
51. člen
Ponudbe komunalnih delovnih organizacij, podjetnikov ali zasebnikov o izvajanju zimske službe morajo biti zbrane najkasneje do 15. oktobra vsakega leta. Pogodbe z izvajalci zimske službe, ki jih sklene Izvršni svet Skupščine občine Celje, morajo biti sklenjene do 30. oktobra vsakega leta.
S pogodbo o izvajanju zimske službe mora biti zlasti dogovorjeno kolikšen bo obseg ter pogoji pod katerimi mora biti to delo opravljeno, posebno pa mora biti določen čas opravljanja zimske službe.
52. člen
Pogodbena stranka iz 51. člena tega odloka dela opravlja prioritetno, in sicer:
– v prvi prioriteti se opravlja zimska služba v mestnem središču, glavnih dostopnih cestah do mestnega središča, na cestah, kjer poteka avtobusni promet ter na vseh parkiriščih v mestu in ob mestnem jedru. Z deli se prične takoj ko zapade 7 cm snega in še sneži. Zimska služba na teh cestah se opravlja ob vsakem času, tudi ponoči in ob praznikih,
– v drugi prioriteti so druge ulice in ceste, z deli se prične, ko zapade 15 cm snega, na teh površinah se zimska služba opravlja samo podnevi in delavnikih,
– v tretjo prioriteto spadajo vse druge ceste, delo pa se opravlja po posebnem naročilu.
Enako prioriteto imajo ceste tudi pri posipu proti poledici.
S pluženjem snega se prične takoj, ko ga zapade:
– 7 cm snega na cestah I. prioritete iz plana zimske službe
– 15 cm snega na cestah II. prioritete iz plana zimske službe in po urniku iz plana zimske službe.
Z odvozom snega pričeti takoj, ko dobi nalog od upravnega organa pristojnega za promet občine Celje. Odvoženi sneg se lahko odlaga le na za to določena mesta.
Pri pluženju in posipavanju cest v občini Celje imajo prednost, tiste ceste, po katerih potekajo proge javnega potniškega prometa in avtobusna postajališča ob teh progah.
53. člen
Ceste mora izvajalec zimske službe posipati proti poledici takoj, ko je glede na vremenske razmere mogoče, pričakovati poledenitev.
Posipni material mora izvajalec zimske službe pomesti s cest v ožjem mestnem območju in ga odpeljati takoj, ko se stali sneg in ko preneha nevarnost poledice.
54. člen
Skozi vse leto mora izvajalec vzdrževanja cest čistiti jarke ob cestah ter vse cestne požiralnike, ki so potrebni za odvodnjavanje.
55. člen
Lastniki oziroma najemniki stanovanjskih hiš, ter lastniki oziroma najemniki lokalov, pravne osebe, so dolžni:
1. čistiti sneg s pločnikov in javnih hodnikov,
2. odstranjevati s strehe in žlebov ledene sveče,
3. posipavati pločnike in javne hodnike ob poledici v dolžini zgradb, ki jih imajo v posesti (najemu), oziroma ki jih upravljajo.
Pločnike ob javnih cestah oziroma ulicah, ki mejijo na nezazidano zemljišče ali vrtove, so dolžni čistiti posestniki teh zemljišč.
56. člen
S čiščenjem pločnikov in javnih hodnikov se mora pričeti takoj, ko zapade 7 cm snega in še sneži. Strojno delo se opravlja ob vsakem času, ročno čiščenje pa le podnevi. Takoj po čiščenju snega je potrebno te površine tudi posipati proti poledici.
V dnevnem času, praviloma samo v delavnikih se tudi čistijo prehodi za pešce ter avtobusna postajališča, prehodi za pešce se očistijo od 1 do 2 m, glede na frekvenco pešcev, kar mora biti določeno v planu zimske službe.
Pločniki in javni hodniki morajo biti v planu zimske službe opredeljeni tako, da je na njih mogoč promet. Če zapade sneg ponoči, ga je potrebno odstraniti s pločnikov najkasneje do 7. ure zjutraj oziroma najkasneje v 6. urah po končanem sneženju.
Ob poledici je potrebno pločnike in javne hodnike posuti proti poledici. Ni dovoljeno posipati pločnikov oziroma javnih hodnikov s smetmi ali pepelom.
57. člen
Zgradbe, s katerih se lahko na cesto usuje sneg, morajo imeti na strehi pritrjene snegolove. Poškodovane žlebove in odtočne cevi na cestni strani zgradb morajo lastniki oziroma upravniki redno vzdrževati in jih takoj popraviti.
58. člen
Pri čiščenju snega s pločnikov in javnih hodnikov ali streh ni dovoljeno snega metati na cesto, tako, da se ovira normalni promet.
XIII. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
59. člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je strokovno svetovalni organ občinske skupščine na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu.
60. člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu šteje 9 (devet) članov, ki jih imenuje izvršni svet za dobo 4 let iz predstavnikov organizacij, katerih dejavnost je pomembna za varnost v prometu ter strokovnjakov s področja prometa.
Svet ima predsednika, podpredsednika, tajnika in člane. Tajnik opravlja strokovna in upravno-tehnična opravila za Svet.
Člani sveta so po poteku mandata lahko ponovno imenovani.
61. člen
Naloge sveta za preventivo in vzgojo v prometu so zlasti:
– proučevanje in obravnavanje problematike s področja varnosti prometa,
– dajanje mnenj in pripomb ter predlogov in pobud za izboljšanje varnosti v prometu,
– pospeševanje prometne vzgoje in etike udeležencev v prometu,
– sodelovanje pri delu organov in organizacij, ki se ukvarjajo z načrtovanjem, urejanjem, vzgojo in preventivo v smislu uveljavljanja prometne varnosti,
– izdaja in razširja prometno vzgojno literaturo ter razvija in pospešuje varnost v prometu s pomočjo sredstev javnega obveščanja,
– razvija in pospešuje organizacijo in aktivnosti šolske prometne službe,
– nudi strokovno pomoč organom, organizacijam in zavodom, ki se ukvarjajo z varnostjo v prometu ter koordinira njihove aktivnosti,
– opravlja druge naloge s področja preventive in vzgoje v prometu,
– obravnava in daje pripombe in predloge na osnutke prostorskih izvedbenih načrtov, ki vsebujejo prometno infrastrukturo.
62. člen
Skupščina in njen izvršni svet zagotavljata materialne pogoje za uspešno izvajanje ovrednotenega programa dela Sveta za preventivo in vzgojo v prometu.
63. člen
Tajniška opravila svetu nudi Občinski sekretariat za notranje zadeve, računovodske pa občinski proračun.
XIV. ŠOLSKA PROMETNA SLUŽBA
64. člen
Za večjo prometno varnost otrok lahko organizirajo šole v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu šolsko prometno službo.
Šolsko prometno službo izvajajo mladi prometniki, ki nadzirajo promet učencev pešcev in učencev kolesarjev ob prihodu in odhodu iz šole, jim po potrebi pomagajo ter jih seznanjajo, kako pravilno ravnati v prometu.
Mladi prometniki morajo pri opravljanju službe nositi modro kapo, ovratno oranžnorumeno ruto z modrim robom, bele prometne narokavnike, bel prometni pas s prekoramnikom in prometni loparček, v dežju in ob zmanjšani vidljivosti pa še pelerino s kapuco oranžnorumene barve z modro obrobo in svetlobno odsevnimi všitki, tako da so dobro vidni.
XV. VARSTVO OKOLJA
65. člen
Vozilo na motorni pogon, ki se je ustavilo zaradi kakršnihkoli razlogov, sme imeti motor med postankom v teku največ dve minuti. Če je postanek daljši, mora voznik motor ugasniti.
66. člen
Ogrevanje strojev motornih vozil pred pričetkom vožnje ali zaradi segrevanja kabin je na območju mesta in naselij v občini Celje prepovedano.
Pri uporabi vozil je lastnik vozila oziroma imetnik pravice uporabe dolžan preprečiti nepotreben ropot (vožnja brez glušnikov ali s pregorelimi izpušniki) in nedovoljene emisije izpušnih plinov.
67. člen
Prepovedano je iz vozil izpuščati, metati ali odlagati na ali ob javne prometne površine, kanalizacijo, dvorišča in druge površine goriva, maziva, dele vozil in druge snovi ali predmete, ki lahko škodujejo ljudem, živalim, rastlinam ali kakorkoli drugače onesnažujejo okolje.
Prepovedano je pranje vozil pri javnih izlivkah (javne vodne pipe) in odprtih vodotokih.
Pri izvajanju zimske službe je prepovedano uporabljati posipne materiale proti poledici v količinah, ki presegajo predpisane količinske normative.
XVI. PRISTOJNOSTI ORGANOV ZA IZVRŠEVANJE TEGA ODLOKA
68. člen
Izvršni svet občinske skupščine:
1. predpiše pogoje in ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati pri prekopavanju cest in drugih delih na javnih promet, površinah
2. določi prednostne in stranske ceste
3. določi enosmerne ceste
4. omeji hitrost vožnje skozi naselje
5. uredi promet pešcev in promet s kolesi, kolesi z motorjem in vpreženimi vozili
6. uredi gonjenje in vodenje živine
7. ukrepa v drugih zadevah lokalnega prometa v naseljih.
69. člen
Upravni organ za notranje zadeve pred registracijo vozila oziroma podaljšanjem njene veljavnosti preveri, če ima lastnik vozila kakšne neporavnane obveznosti iz naslova kršitev prometnih pravil.
Obvestila o neporavnanih obveznostih dobi od sodišč, sodnikov za prekrške, občinske straže in policije.
70. člen
Občinski upravni organ, pristojen za promet:
1. določi parkirne površine, način parkiranja, prepoved parkiranja in ustavljanja po določenih cestah in ob trgovskih in gostinskih lokalih,
2. odredi postavitev in vzdrževanje varovalnih ograj na nevarnih krajih, kjer so ogroženi pešci,
3. odredi posebne tehnične in druge ukrepe za varnost otrok in slabotnih na prehodu čez vozišče v bližini zdravstvenega in vzgojnovarstvenega zavoda ter šole
4. odredi odstranitev, zamenjavo ali postavitev prometne signalizacije, če to zahtevajo prometne in varnostne razmere,
5. odredi ukrepe za umirjanje prometa.
Upravni organ, pristojen za promet, mora, če to narekuje varnost prometa, z odločbo odrediti znižanje ograje ali žive meje na 70 cm višine, če je to potrebno zaradi preglednosti križišča ali ovinka. Tak ukrep lahko odredi v okviru preglednega trikotnika.
Če lastnik ne izvede z odločbo naloženega ukrepa v danem roku, inšpektor pristojen za promet naloži upravljalcu javne prometne površine, da izvede ukrep na stroške lastnika.
71. člen
Zadeve s področja upravno tehničnega urejanja prometa opravlja upravni organ pristojen za promet. Pred odločitvijo mora pridobiti mnenje policije in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
72. člen
Krajevne skupnosti spremljajo prometno ureditev na svojem območju in predlagajo izvršnemu svetit občinske skupščine oziroma občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za promet:
– ureditev prometa pešcev in kolesarjev
– ureditev dostavnega prometa
– ureditev prometa pred šolami in vzgojnovarstvenimi ustanovami, domovi za ostarele in zdravstvenimi zavodi
– določitev lokacij za avtobusna na postajališča
– ureditev prometa pred izhodi iz stanovanjskih, proizvodnih ali neproizvodnih objektov
– ureditev parkirnih površin.
– druge ukrepe, ki zadevajo ureditev prometa in prometno varnost udeležencev v prometu.
73. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo organi policije, (varnost cestnega prometa), upravni organi za inšpekcijo cest (vzdrževanje in varstvo javnih prometnih površin, zimska služba) ter občinska straža (ustavljanje, parkiranje in odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil).
XVII. KAZENSKE DOLOČBE
74. člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 30.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če ne zagotovi oskrbovanja samo z dvorišča ali drugega podobnega prostora, čeprav je bilo uradno ugotovljeno, da so za to podani pogoji,
2. če ne poskrbi, da bi vozniki tovorna motorna vozila, priklopnike, tovorne prikolice in avtobuse parkirali na urejenih parkiriščih njenega funkcionalnega zemljišča ali na posebej določenih parkiriščih za tovorna vozila in avtobuse,
3. če se ne odzove na poziv za odpravljanje izrednih razmer v prometu.
Z denarno kaznijo do 10.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki samostojno opravlja prevozniško dejavnost.
75. člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 25.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če postavi neprometne znake ali transparente v nasprotju s 4. členom tega odloka,
2. avto šola, ki ne poskrbi, da bi njeni inštruktorji poučevali kandidate za voznike motornih vozil v skladu z določbami 25. in 26. člena tega odloka,
3. vzdrževalec javnih in posebnih prometnih površin, če ne vzdržuje prometne signalizacije,
4. če ne poskrbi, da vozniki njenih vozil v mestu ali naselju spoštujejo določbe iz poglavja varstva okolja,
5. če ne odstrani snega s pločnikov do 7. ure zjutraj ali po potrebi ne očisti snega s pločnika večkrat dnevno,
6. če ne odstrani ledenih sveč s streh ali žlebov ali pred odstranitvijo ne postavi znaka za nevarnost,
7. če ne posipa pločnikov ob poledici,
8. če meče sneg na vozišča in pločnike, s katerih je bil sneg že odpeljan, ali na cestne požiralnike ali na vodne hidrante,
9. če ne namesti snegolovov na cestni strani zgradb, s katerih se lahko usuje snežni plaz na cesto ali pločnik,
10. če ne popravi sproti žlebov ali odtočnih cevi na cestni strani zgradbe,
11. če odvaža sneg na mesta, ki niso za to določena.
Z denarno kaznijo do 10.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim delom po prvem odstavku tega člena.
76. člen
Z denarno kaznijo 5.000 SIT se kaznuje za prekršek, kdor:
1. na javni prometni površini brez predhodnega dovoljenja, ali v večjem obsegu, kot mu je dovoljeno, opravlja trgovsko, gostinsko ali kako drugo storitveno dejavnost,
2. lastnik ali imetnik pravice uporabe bivalne prikolice, plovila, neregistriranega, poškodovanega ali dotrajanega in za varen promet neuporabnega vozila, če le-teh ne parkira na za to določenih posebnih površinah,
3. če brez dovoljenja uporabi javno ali posebno prometno površino (prvi odstavek 32. člena),
4. če opravlja dela na ali ob javni prometni površini, pa ne upošteva vseh predpisanih varnostnih ukrepov,
5. odgovorni delavec upravnega organa, pristojnega za promet, ki je seznanjen z nevarnostmi zaradi neurejene prometne signalizacije, pa iz subjektivnih razlogov ne odredi vzdrževalcu ustreznih ukrepov,
6.. kdor vozi motorno vozilo ali delovni stroj brez potrebnega dovoljenja po za promet zaprtem območju,
7. kdor parkira v mestu ali v naselju v nasprotju s 15. členom tega odloka,
8. voznik, ki parkira tovorno vozilo, priklopnik, prikolico ali avtobus, v nasprotju s 16. členom tega odloka,
9. voznik,, ki pusti motor vozila, v teku zato, da segreva motor ali kabino oziroma pusti motor delovati na zaustavljenem vozilu več kot dve minuti,
10. ravna v nasprotju s 55. in 56. členom tega odloka,
11. če pri parkiranju ne poravna parkirnine, ne ustavi časa začetka parkiranja na parkirni uri,
12. ne vzdržuje žive meje ob javni prometni površini tako, kot določala odlok.
13. če ne priglasi del na javni prometni površini.
77. člen
Z denarno kaznijo 2.000 SIT se kaznuje, kdor: 1. naroči dostavo blaga in se pri tem ne ravna po 30. čl. odloka
2. naklada ali razklada v nasprotju s 14. členom tega odloka,
3. vozi po javni prometni površini, čeprav je to s prometnim znakom ali talno označbo prepovedano,
4. voznik, ki vozi vozilo po za promet zaprtem območju pa nima pri sebi potrebnega, dovoljenja, ali vozi v nasprotju z izdanim dovoljenjem (smer in čas vožnje), ali nima vidno označene predpisane označbe za vetrobranskim steklom,
5. vozi po javnih prometnih površinah z vozilom, za katero je promet po taki površini prepovedan,
6. ne upošteva znakov, ki jih daje mladi prometnik, in s tem lahko koga ogrozi ali spravi v nevarnost,
7. ne upošteva odredb, danih na osnovi 11.. člen a tega odloka,
8. pri parkiranju ne upošteva prometnih znakov in talnih obeležb,
9. voznik avtobusa, ki vozi v javnem potniškem prometu, pa ne ustavi na postajališču, čeprav vidi, da čakajo potniki,
10. inštruktor, ki poučuje kandidata za voznika motornih vozil v nasprotju s 25. in 26, členom tega odloka,
11. nima dobro vidno nameščene parkirne ure za vetrobranskim steklom vozila.
78. člen
Z denarno kaznijo 500 SIT se kaznuje, kdor:
1. hodi ali vozi kolo oziroma kolo z motorjem po zelenicah ali drugih javnih površinah, ki niso temu namenjene,
2. hodi, vozi kolo ali kolo z motorjem po cestišču, čeprav ima možnost hoje po pločnikih oziroma vožnje po za kolo in kolo z motorjem namenjenih površinah,
3. pusti kolo ali kolo z motorjem tako, da lahko povzroči škodo ali ovira mimoidoče (28. člen).
79. člen
Prisilna izterjava kazni se opravi po določbah Zakona o davkih občanov, če je kaznovana fizična oseba, ter po predpisih, ki veljajo za prisilno izterjavo neporavnanih obveznosti pravnih oseb, če je kaznovana pravna oseba.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
80. člen
Posebne pogoje urejanja prometa in parkiranja iz 7. člena tega odloka predpiše izvršni svet v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Posebni pogoji se nanašajo na kontrolo parkiranja, ustavljanja in prevoza motornih vozil, na urejanje prometnih sestavin tržnega- reda na osrednji celjski tržnici ter na načela parkiranja za obiskovalce mesta, stanovalce in zaposlene.
81. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Celje z vsemi spremembami in dopolnitvami (Uradni list SRS, št. 2/86, 18/86 in 13/88), Odlok o ustanovitvi in delovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (Uradni list SRS št. 45/71) in Odlok o zimski službi na območju občine Celje (Uradni Vestnik Celje, št. 24/68 in Uradni list SRS, št. 28/80).
82. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01200-3/92-7
Celje, dne 29. decembra 1992.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Anton Rojec, dipl. jur. l. r.
