Ustavno sodišče je na seji dne 14. 1. 1993 obravnavalo pobudo Karla Lončarja in drugih občanov iz Černelavcev in

Ustavno sodišče ne sprejme pobude in ne začne postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Murska Sobota o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na področju zazidalnega načrta Černelavci (Uradne objave pomurskih občin, št. 22/78 in 13/79).

Vlagatelji pobude so predlagali oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku tega sklepa navedenega občinskega odloka, njegovo razveljavitev in vzpostavitev lastninske pravice na nezazidanih zemljiščih.
Skupščina občine Murska Sobota je sprejela izpodbijani odlok in njegove spremembe ter dopolnitve še na podlagi 3. člena in drugih členov zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76), ki je prenehal veljati z uveljavitvijo zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89). Glede prejšnjih lastnikov zemljišč, ki so jim bila podružbljena z izpodbijanim odlokom o prenehanju lastninske pravice kakor tudi glede prejšnjih lastnikov drugih zemljišč, podružbljenih z odloki drugih občin o prenehanju lastninske pravice, sprejetih na podlagi zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, sedaj veljavni zakon o stavbnih zemljiščih v prvem odstavku 64. člena izrecno določa, da se določbe tega zakona uporabljajo tudi za prejšnje lastniške gradbenih oziroma stavbnih zemljišč, ki so postala družbena lastnina, če pravice uživanja oziroma uporabe zemljišča ali prednostne pravice uporabe zemljišča za graditev niso izgubili oziroma je niso uresničili na podlagi predpisov, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.
Z odločbo št. U-I-105/91-18 z dne 23. 4. 1992 pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije določbe 9. do 28. člena zakona o stavbnih zemljiščih razveljavilo kot nasprotne 33. in 69. členu ustave Republike Slovenije, obenem pa je odločilo, da ima njegova odločba pravni učinek po 414. členu ustave iz leta 1974 in učinek po 415. členu iste ustave na posamične pravne akte, ki so postali dokončni ali pravnomočni po 20. 2. 1991.
V zvezi s pravnimi učinki razveljavitve navedenih zakonskih določb je v obrazložitvi citirane odločbe ustavnega sodišča navedeno: "Ustavno sodišče lahko po 161. členu ustave zakon le razveljavi. Razveljavitev učinkuje za naprej. Ker razveljavitev učinkuje le za naprej, je sodišče odredilo uporabo 414. člena prejšnje ustave. V skladu s tem se občinski odloki o prenehanju lastninske pravice, izdani na podlagi razveljavljenih določb zakona, ne smejo več uporabljati, ker po objavi odločbe ustavnega sodišča niso več v skladu z zakonom in ustavo."
Ustavno sodišče ugotavlja, da navedene pravne posledice (prepoved uporabe) veljajo tudi za izpodbijani občinski odlok ter odloke drugih občin o prenehanju lastninske pravice, sprejete na podlagi prejšnjega zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, zato njihovo izrecno razveljavljanje ne bi bilo smiselno in ni potrebno. Odprava izpodbijanega odloka pa tudi ne pride v poštev, saj je bil vse do razveljavitve členov 9 do 28 zakona o stavbnih zemljiščih zakonit, po tej razveljavitvi pa tako in tako nikakršen odvzem pravice uporabe bivšim lastnikom ni več mogoč, ker bi bil nezakonit. Prav tako ne bi bila možna vrnitev lastninske pravice bivšim lastnikom z morebitno odpravo takih odlokov, saj jim lahko lastninsko pravico vrne oziroma ponovno vzpostavi le zakon.
Ta sklep je ustavno sodišče sprejelo na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave in 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).