Na podlagi 4. člena Odloka o pristojnostih in načinu dela Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 1-54/ 90) in drugega odstavka 39. člena Zakona 6 urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) je Skupščina občine Lenart na seji Družbenopolitičnega zbora, Zbora krajevnih skupnosti in Zbora združenega dela dne 24. decembra 1992 sprejela

Sprejme se zazidalni načrt za območje stanovanjsko-obrtne cone v Lenartu, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem pod številko 84-1/91, november 1992.

Zazidalni načrt vsebuje:

    A. Tehnično poročilo
    B. Grafične priloge
    1. Izsek iz dolgoročnega plana občine Lenart za obdobje od leta 1986 do
leta 2000
    – dopolnjen 1989                                                 M1: 5000
    – urbanistična zasnova
    – usmeritve glede načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti
    2. Izsek iz družbenega plana občine Lenart
    za obdobje 1986-1990                                             M1: 1000
    – programska zasnova za območje stanovanjsko obrtne cone v naselju Lenart
(območje 0-1 in S-6)
    – namenska raba površin
    3. Inventarizacija z mejo območja obdelave                       M1: 1000
    4. Uradna katastrska kopija z mejo območja obdelave              M1: 1000
    5. Zazidalna situacija z zasnovo ureditve zelenih površin        M1: 1000
    6. Funkcionalno oblikovalski pogoji                              M1: 1000
    7. Situacija z višinskimi in horizontalnimi podatki              M1: 1000
    7. 1-6 označba profilov                                      M1: 1000/100
    8. Situacija prometnega režima                                   M1: 1000
    9. Situacija komunalnih naprav                                   M1: 1000
    9. 1-8 kanalizacija – podolžni profili                       M1: 1000/100
    10. Odprti odvodniki in prispevna območja                        M1: 5000
    10. 1-5 odprti odvodniki in podolžni profili                 M1: 1000/100
    11. Položaj, velikost in namembnost novih gradbenih parcel v odnosu do
obstoječih parcel                                                    M1: 1000
    12. Tehnični elementi za zakoličenje objektov                    M1: 1000
    13. Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel            M1: 1000
    14. Tehnični elementi za zakoličenje komunalnih naprav           M1: 1000

Parcelna meja poteka po robu zunanjih parcel št. 1037, 1033, 1032, 1089, 1088, 1087, 1086, 1085, 1084, 1083, 1082, 1081, 1080, prečka parc. št. 1079, poteka dalje po parcelnih mejah 1078, 4/2, 6, 5, prečka parcelo 7 in poteka dalje po parcelnih mejah 13, 14, 9, 10, 11, 194, 190/1, 190/2, prečka parcelo št. 811, poteka po parceli 185/5, prečka parcelo 185/4 in 182/2, prečka parcelo 812, prečka parcelo 181/1 in poteka ob njenem severnem robu, dalje poteka ob severnem robu parcele št. 181/3, nato ob zahodnem robu parcele št. 65/2, 65/1, 70/2, 54, 56 in 59, dalje poteka po severnem robu parcele št. 45 in 24, nato prečka parcelo št. 1057 in poteka po zahodnem robu parcele št. 1059, 1053, prečka parcelo št. 1049 in prečka parcelo št. 1045, nato poteka po zahodnem robu parcele 1045 in 1039 in prečka parcelo 1038.

Urbanistična dokumentacija, ki določa pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja, prikazuje:
– prostorsko organizacijo (razporeditev objektov in odprtih prostorov),
– namensko rabo površin,
– velikost objektov in odprtih prostorov,
– funkcionalne površine objektov,
– javne in poljavne utrjene površine in njihovo ureditev,
– ureditev zelenih površin.

Funkcija:
Obravnavano območje je namenjeno pozidavi z individualnimi stanovanjskimi objekti in s kombiniranimi objekti za stanovanje in obrt.

Organizacija v prostoru:
Zahodni del obravnavanega območja ob Partizanski cesti je bolj pod vplivom hrupa.
Objekti so zaradi tega postavljeni tako, da so ob Partizanski cesti locirani obrtno-stanovanjski, v notranjosti pa samo stanovanjski objekti.
Obrtno-stanovanjski objekti so postavljeni tako, da je obrtna delavnica obrnjena proti cesti, stanovanje pa od ceste v notranjost. Dovozi niso direktni iz Partizanske ceste, ampak iz vzporedne ceste v notranjosti.

Vertikalni gabariti vseh predvidenih objektov so P + M.
Horizontalni gabariti:
Stanovanjski objekti 8 x 12 m,
obrtne delavnice 8 x 15 m z možnostjo širitve za 2 m.
Oblikovanje:
Predlagamo uporabo načrta, ki ga je izdelal Inženiring biro Maribor pod št. 800451. Ta maksimalno upošteva značilnosti krajine:
– strmo streho dvokapnico (45°),
– opečno kritino,
– fasadne odprtine manjše,
– leseni detajli na fasadah.
Zelene površine:
– deponirati plodna tla po navodilih iz tekstualnega dela elaborata,
– ohraniti razgiban teren,
– ohraniti čim več obstoječe vegetacije,
– arhitekturo prilagoditi stavbni dediščini,
– zagotoviti enotno ureditev predvrtov kot del javnih površin,
– potoke obsaditi in z ureditvijo struge zagotoviti razvojne procese,
– ograje napraviti iz žive meje, lahko kombinirane z žično ograjo,
– določitev rastlinskih vrst, število in izbiro opreme zagotoviti v projektni dokumentaciji.

Vse prometnice, ki smo jih označili s črkami od "A" do "I", predstavljajo interni cestni sistem, ki je namenjen izključno potrebam bodoče (delno tudi obstoječe) zazidave, intervence, dostave in komunalne službe.

Cesta "A" se kot dvosmerna in "slepa" ulica priključuje na Partizansko cesto v obliki polnega križišča ter je namenjena dostopom bodoče stanovanjsko-obrtne cone (5 objektov).
Vozišče je široko min. 5,50 m in ima ob zahodni strani predviden hodnik za pešce (rezervat) v širini min. 1,50 m, ob vzhodni strani pa ustrezna parkirna mesta za potrebe opravljanja bodoče obrtne dejavnosti.
Cesta "B" se odcepi kot "slepa" od Cmureške ceste ter pomeni interni (dvosmerni) dostop do stanovanjskih objektov. Širina vozišča je min. 5,50 m s formiranim obračališčem.
Posebnih hodnikov oziroma rezervata ob vozišču nismo predvideli, ker to ni potrebno. Celoten gabarit je 6 m.
Ceste "C", "D" in "E" so prav tako "slepe" interne dostopne poti z minimalno širino vozišča 5,50 m brez posebnih hodnikov. Celoten gabarit je 6 m.
Cesti "D" in "E" se priključujeta na cesto "C", le-ta pa na Cmureško cesto.
Naslednjo (daljšo) potezo predstavlja cesta "F", ki se na južni strani priključuje na Cmureško cesto ter preko nje na Partizansko cesto (R 346), na severni strani pa na regionalno cesto (R 346) Lenart-Trate z enim direktnim priključkom (skrajni severni rob) ter posredno preko ceste "H", kot prečne povezave.
Cesta "F" je dvosmerna prometnica z voziščem minimalne širine 5,50 m ter enostranskim hodnikom za pešce (rezervatom) v širini 1,50 m na zahodni strani.
Tudi ta poteza omogoča dostop za bodočo obrtno-stanovanjsko cono, ki je locirana med regionalno cesto in obravnavano cesto "F". Opisani cestni sistem pomeni popolni način in možnost dostave ter napajanja ter je iz tega razloga zagotovljena (omogočena) vožnja v vse smeri.
V prometnem smislu predstavlja primarni sistem regionalna cesta Lenart-Trate (R 346), na katero se vse ostale prometno podrejeno priključujejo.
Kot sekundarni sistem lahko definiramo cesto "F" in Cmureško cesto, ki sta prednostni napram ostalim internim cestam.
Situativna in višinska opredelitev je razvidna iz grafičnih prilog, kakor tudi prometni režim, ki je opisan v prejšnjem odstavku.

Za oskrbo naselja s pitno vodo se mora zgraditi sekundarna vodovodna mreža, ki se naveže na obstoječi sistem. Celotno vodovodno omrežje mora biti zgrajeno v skladu s sklepom o pogojih in načinu dobave in odjemu vode na območju mesta Maribor in občine Lenart (MUV 24/87) ter v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantn6 omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 84/83).

Za izgradnjo potrebnega kanalizacijskega omrežja se mora najprej zgraditi kanal 1.0 po projektu kanalizacije Lenart – sever št. 500171/1, ki ga je izdelal Inženiring biro Maribor. Nanj se navezujeta kanala 2.0, ki ga sestavljajo BC Ø 30 in kanal 3.0 iz BC Ø 30 do jaška 9 v Cmureški cesti, od koder se nadaljuje kanal BC Ø 40. Kanalizacija bo mešanega tipa in bo odvajala le sušni odtok.
Površinske vode se odvajajo v odprtih odvodnikih, ki morajo imeti predvideni hidravlični profil. Močvirna območja se morajo drenirati.
Urediti se mora močvirni predel in črno odlagališče odpadkov ob cesti "F".
Pri gradnji kanalskega omrežja se morajo zagotoviti minimalni horizontalni (3 m) in vertikalni (0.5 m) odmiki med vodovodom in kanalizacijo.
Če tega ne moremo zagotoviti, se mora vodovodna cev primerno zaščititi (glineni naboj, cevna obloga).
Manipulacijske površine je potrebno odvodnjavati v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
Odvod fekalnih odplak iz predvidenih objektov mora biti speljan do izgradnje čistilne naprave v predvideni kanal preko ustrezno dimenzioniranih troprekatnih vodotesnih greznic.

Območje se napaja z električno energijo iz TP Lenart 6 in TP Lenart 3. TP Lenart 6 se mora za potrebe novogradnje rekonstruirati in povečati oskrbovalno moč.
Individualna gradnja se napaja preko nizkonapetostnega omrežja z dvema prostostoječima omaricama.
Po območju poteka elektroenergetski koridor, v katerem je 20 KV DV. V ta koridor se mora prestaviti 35 KV DV in se transformirati v 20 KV DV.

Ogrevanje je urejeno individualno na trda ali tekoča goriva.
V primeru ogrevanja na trda goriva mora biti premog visokokaloričen z dovoljeno vsebnostjo žvepla.
V primeru ogrevanja s tekočimi gorivi, mora biti rezervoar za hrambo kurilnega olja dvoplaščen, vkopan ali polvkopan ali enoplaščen, nameščen v oljenepropustnem lovilnem bazenu (prostornina za ca. 10% večja od prostornine rezervoarja), odmanjknjen najmanj 2m od zgradbe. Če ni možnosti, da bi bil rezervoar nameščen zunaj zgradbe, se lahko namesti v zgradbo, kjer je kurilna naprava, ob upoštevanju pogojev, tč. 3.63 Pravilnika o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67).

Za potrebe predvidenih stanovanjskih in obrtnih objektov obstoječa telefonska centrala ne zadošča, zato jo je potrebno rekonstruirati in povečati njene zmogljivosti. Za rekonstrukcijo obstoječe telefonske centrale je potrebno naročiti elaborat možnih priključkov pri pristojni službi, ki bo zanje tudi skrbela in bo odgovorna.

Odvoz smeti se izvaja v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 2/86, dopolnjen v Uradnem listu SRS, št. 39/87).
Vsaka hiša ima plastične zbiralnike za različne vrste odpadkov.
V naselju se morajo nameščati kesoni za zbiranje večjih odpadkov, da se prepreči odlaganje na črnih odlagališčih.
Urediti in odstraniti se mora črno odlagališče ob cesti

Do izgradnje predvidenih objektov in naprav se zemljišča uporabljajo v dosedanje namene.

Dejavnost v obrtnih objektih je lahko takšna, da je v skladu z zakoni o varstvu pred požarom, o varstvu pred hrupom, o varstvu zraka in drugimi emisijami.
Vsak investitor si mora pridobiti predhodno mnenje pristojne organizacije (Zavod za zdravstveno varstvo) o predvideni dejavnosti.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskega nadzorstva občin Maribor, Pesnica, Ruše, Lenart in Slovenska Bistrica – Urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.