Ustavno sodišče je na pobudo Terezije Školnik in Franca Stopajnika, obeh iz Zgornjega Leskovca, v postopku za oceno zakonitosti na seji dne 28. 1. 1993

Razveljavita se:
1. sklep skupščine krajevne skupnosti Leskovec o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa za obdobje 1991 – 1996 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3/91) in
2. sklep sveta krajevne skupnosti Leskovec o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje srednjeročnega programa za obdobje 1991 – 1996 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/91).
Razveljavitev učinkuje po poteku treh mesecev od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ta odločba ima pravne učinke po prvem in drugem odstavku 414. člena ustave iz leta 1974 po poteku roka iz prejšnjega odstavka.

Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-114/91-10 z dne 2. 7. 1992 sprejelo pobudi in začelo postopek za oceno zakonitosti v izreku navedenih sklepov.
Zakon o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85 in 48/86, v nadaljevanju zakon) v prvem odstavku 3. člena določa, da samoprispevek uvede pristojni organ krajevne skupnosti za območje krajevne skupnosti ali za del tega območja. Občani imajo ob enakih pogojih enake obveznosti glede plačevanja samoprispevka (prvi odstavek 4. člena). Zakon določa v 7. členu obvezne sestavine akta o razpisu referenduma. Med drugim mora biti naveden tudi skupni znesek, ki je potreben za izvršitev programa (3. točka prvega odstavka 7. člena). V aktu o uvedbi samoprispevka mora biti določen način odmere in plačevanja samoprispevka ter način, kako se uporabljajo sredstva, ki ostanejo po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden (8. člen).
Ustavno sodišče je ugotovilo, da sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka nima vseh z zakonom predpisanih sestavin. Sklep namreč ne določa skupnega zneska, potrebnega za izvršitev programa, temveč samo višino sredstev, ki bodo predvidoma zbrana s samoprispevkom, in je zato v neskladju s 3. točko prvega odstavka 7. člena zakona. Sklep v 2. točki prvega odstavka 4. člena zavezuje k plačevanju samoprispevka občane, ki imajo dohodek od opravljanja kmetijske dejavnosti, in sicer po stopnji 2% mesečno od katastrskega dohodka (enaka določba je tudi v sklepu o uvedbi samoprispevka). Ker se katastrski dohodek obračunava letno, to dejansko pomeni 24% katastrskega dohodka, kar je v nasprotju z zakonskim načelom, po katerem imajo občani ob enakih pogojih enake obveznosti glede plačevanja samoprispevka, saj zavezanci iz katastrskega dohodka plačujejo sorazmerno veliko večji delež kot pa ostali zavezanci.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je izpodbijani sklep o uvedbi samoprispevka sprejel svet krajevne skupnosti, čeprav je za to na podlagi 47. člena statuta krajevne skupnosti Leskovec pristojna skupščina krajevne skupnosti. Zato je tak sklep v neskladju s prvim odstavkom 3. člena zakona. Sklep o uvedbi samoprispevka tudi ne vsebuje določb o načinu, kako se bodo uporabila sredstva, ki ostanejo po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden, in je zato v neskladju z določbo 8. člena zakona.
Ustavno sodišče je na podlagi prvega odstavka 161. člena ustave v izreku te odločbe navedena sklepa razveljavilo z določitvijo trimesečnega odložilnega roka. To pomeni, da razveljavljena sklepa prenehata veljati šele po poteku tega roka. V tem času ima krajevna skupnost možnost, da stori vse potrebno bodisi za zakonito nadaljevanje izvajanja samoprispevka bodisi za njegovo prenehanje.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 161. člena ustave in 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji v naslednji sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm.