Na podlagi 6. točke sklepa o obveznosti poročanja o poslih s tujino (Uradni list RS, št. 60/92) in 23. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja guverner Banke Slovenije

I. Splošno
1. O poslih s tujino poročajo rezidenti Republike Slovenije neposredno ali posredno preko banke, pooblaščene za opravljanje plačilnega prometa s tujino in Republiške carinske uprave.
2. Rezidenti poročajo:
a) o vseh transakcijah z nerezidenti;
b) o stanju imetij v tujini in o stanju terjatev do nerezidentov;
c) o stanju imetij nerezidentov v Republiki Sloveniji in o stanju obveznosti do nerezidentov.
Transakcije (šifrant v prilogi, ki je sestavni del tega navodila), o katerih so rezidenti dolžni poročati so npr.:
– nakup in prodaja blaga nerezidentom;
– izvoz in uvoz storitev;
– prihodki od kapitala (obresti, dobiček);
– prihodki od dela;
– darila, pomoči;
– neposredne naložbe;
– nakupi in prodaje vrednostnih papirjev;
– krediti,
– nakup in prodaja tuje gotovine in čekov.
3. Rezidenti Republike Slovenije za izvajanje tega navodila so:
– fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in tuje fizične osebe, ki imajo veljavno delovno vizo za 6 ali več mesecev;
– pravne osebe in zasebniki s sedežem v Republiki Sloveniji in tuje pravne osebe, ki na ozemlju Republike Slovenije s stalno dejavnostjo pridobivajo dohodek;
– diplomatska, konzularna ter druga predstavništva Republike Slovenije, ki so financirana iz proračuna in slovenski državljani, ki so zaposleni pri njih in njihovi družinski člani;
– registrirana predstavništva tujih podjetij in poslovne enote, ki opravljajo na ozemlju Republike Slovenije stalno dejavnost, za tisti del dejavnosti, ki jo opravljajo v Republiki Sloveniji.
II Posredno poročanje Banki Slovenije
4. O transakcijah, ki se plačujejo preko računov bank, pooblaščenih za opravljanje plačilnega prometa s tujino, poročajo banke, v skladu z navodilom o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 63/92).
Rezidenti (pravne osebe, zasebniki in fizične osebe) so dolžni zagotavljati točnost podatkov na obrazcih plačilnega prometa s tujino, ki jih je Banka Slovenije predpisala z navodilom o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino.
Banka je dolžna preveriti podatke v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka in jih posredovati Banki Slovenije.
5. O izvozu in uvozu blaga iz oziroma v Republiko Slovenijo, poroča Republiška carinska uprava, ki je izvršila carinjenje blaga.
III. Neposredno poročanje Banki Slovenije
6. S tem navodilom sta predpisana vsebina in oblika obrazcev za neposredno poročanje. Obrazci morajo biti izdelani v najmanj dveh izvodih od tega eden za Banko Slovenije.
7. Poročila so dolžni pošiljati samo tisti rezidenti, ki neposredno nastopajo v poslih do tujine, ne glede na ostale sodelujoče v poslu.
8. Kolikor v poročevalskem obdobju ni bilo transakcij, ki bi vplivale na spremembo stanja, morajo o tem obvezniki poročanja obvestiti Banko Slovenije (lahko obvestilo po telefaxu, telexu...).
9. Obveznik poročanja vpiše v poročilo za poročevalsko obdobje vsa tista plačila, ki jih je prikazal v svojih knjigovodskih listinah v tem obdobju, ne glede na to, ali se knjiženje ujema z izpiski tuje banke (če gre za račun v tujini).
Na zahtevo Banke Slovenije je obveznik poročanja dolžan dokazati točnost podatkov z zaključnim računom ali periodičnim obračunom.

10. Mesečno so dolžni rezidenti do 20. v mesecu za pretekli mesec poročati (ločeno za vsak račun posebej) o:
a) prometu in stanju na računu v tujini (10. točka sklepa o pogojih, pod katerimi imajo lahko domače pravne osebe in zasebniki račune v tujini – Uradni list RS, št. 60/92);
b) prometu in stanju na kontokorentnem računu vzpostavljenem s tujo osebo (30. člen zakona o deviznem poslovanju in kontokorentni računi za vodenje prometa po denarnih karticah tujih izdajateljev);
c) prometu in stanju na kontokorentnem računu v okviru izvajanja pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji (31. člen zakona o deviznem poslovanju);
č) danih plačilih za opravljene storitve tujcev v tolarski gotovini na blagajni podjetja in o izplačilih dnevnic za službene poti v tujino v tolarjih;
d) prodanem blagu v konsignaciji in prostih carinskih prodajalnah.
Obveznik poročanja izdela poročilo v originalnih valutah, razen za točko d., za katero mora izdelati poročilo v valuti obračuna.
Obveznik poročanja je dolžan izdelati poročila po točkah č. in d. samo, če znesek prometa v poročevalskem obdobju presega protivrednost 1000 DEM. Za manjše zneske skupnega prometa poročila ni potrebno izdelati.
V poročilih a, b, in c se mora računsko ujemati stanje in promet za posamezno valuto (začetno stanje + povečanje dobroimetja – zmanjšanje dobroimetja = končno stanje).
11. OBRAZEC C: mesečno poročilo o transakcijah – navodilo za izpolnjevanje:
a) V polje "tuji partner" podjetje vpiše naziv tuje banke, pri kateri je račun, oziroma naziv tujega partnerja, s katerim je vzpostavljen kontokorentni račun.
b) V polje "vrsta poročila" podjetje vpiše ustrezno šifro iz šifranta vrst poročil.
c) V polje "evidenčna/registrska številka" vpiše obveznik poročanja registrsko številko dovoljenja Banke Slovenije za račun v tujini v skladu s 2., 3., 4. in 5. točko sklepa o obveznosti poročanja o poslih s tujino (URADNI LIST RS, št. 60/92, v nadaljevanju sklep), oziroma registrsko številko odločbe pristojnega organa za ekonomske odnose s tujino v skladu z 9. točko sklepa.
Če se poročilo nanaša na vodenje računov oziroma konto-korentov po 6., 7. in 8. točki sklepa, pa se v to polje vpiše evidenčna številka iz vpisa v evidenco pri Banki Slovenije.
Če rezident poroča o transakcijah iz točk 10.č. in 10.d. tega navodila podatka ni potrebno izpolniti.
č) V polje "valuta" obveznik vpiše šifro valute, v kateri je voden račun. Obveznik za poročanje je v okviru enega računa dolžan posebej izkazovati stanje in transakcije v originalni valuti, v kateri je bil odobren/obremenjen račun.
d) Začetno stanje pomeni stanje na računu v začetku poročevalskega obdobja v originalni valuti in se mora ujemati s končnim stanjem predhodnega poročevalskega obdobja za isti račun in valuto. Stanje na računu je praviloma pozitivno (podjetje ima terjatev do tujine).

Kadar je po kontokorentu uvoz večji od izvoza, je stanje negativno (podjetje ima obveznost do tujine).
e) Šifra države: obveznik vpiše šifro države, v/iz katere je bila transakcija opravljena, ne glede na to, v kateri državi je devizni račun ali partner, s katerim podjetje vodi kontokorentni račun (primer plačilo z računa, ki je v državi A v državo B).
Če se obrazec nanaša na vrsto poročila iz 10.č. točke tega navodila, ostane kolona "povečanje dobroimetja" prazna, v šifro države pa je potrebno vpisati državo, za katero je bila izplačana dnevnica oziroma državo, iz katere je tuji strokovnjak.
f) Opis transakcije in šifra transakcije: obveznik poročanja opiše transakcijo, ki spreminja stanje na računu. Pri tem uporabi šifrant, objavljen v navodilu o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino, dopolnjen s šiframi, ki se v plačilnem prometu ne pojavijo in so sestavni del tega navodila. Če obveznik poročanja ne pozna pravilne šifre transakcije, vpiše samo tekst, ki najbolj ustreza vsebini transakcije. V tem primeru bo ustrezno šifro vnesla Banka Slovenije.
g) "Skupaj" je kontrolni seštevek povečanja oziroma zmanjšanja dobroimetja.
h) Končno stanje pomeni stanje na računu/kontokorentu na zadnji dan poročevalskega obdobja. Podjetje mora izpolniti poročilo vsak mesec, za vsak račun oziroma vsako valuto posebej.
12. V primeru konverzije s prenosi sredstev med istovrstnimi računi ali samo prenosa sredstev z računa na račun, mora rezident vpisati šifro 565 (priliv) – 165 (odliv); kadar se prenašajo sredstva z računa v tujini na račun doma ali obratno šifro 530 (priliv) – 130 (odliv) in kadar se s plačilom izravnava stanje na kontokorentnem računu šifro 532 (priliv) – 132 (odliv).
13. Kolikor pride pri poslu dolgoročne proizvodne kooperacije do spremembe vrste izvoza oziroma uvoza iz rednega na dolgoročno proizvodno kooperacijo in obratno, mora rezident o spremembi na obrazcu C in kvartalnem poročilu posebej poročati Banki Slovenije.
14. V primeru, ko v okviru ene pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji na strani izvoza oziroma uvoza nastopa več rezidentov, mora enotno poročilo po dogovoru pošiljati Banki Slovenije eden izmed rezidentov.
15. To navodilo začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za poročanje o transakcijah, izvršenih od 1. 1. 1993 dalje.

    Priloga 1
 
    ŠIFRANT VRST POROČIL:
    4 RAČUNI PRI TUJIH BANKAH
    41 storitve v mednarodnem blagovnem in potniškem prometu
    42 zavarovalništvo
    43 investicijska dela
    44 krediti odobreni od tujih finančnih organizacij
    45 predstavništva
    49 ostalo (računi v republikah bivše Jugoslavije)
    8 KONTOKORENTI
    81 transportne in PTT storitve
    82 dolgoročna proizvodna kooperacija
    84 zavarovalništvo
    85 kreditne kartice
    9 RAZNO
    91 plačilo stroškov v SIT na blagajni podjetja (lahko se pojavijo
transakcije:
    – dnevnice za službene poti v tujino, izplačane v SIT – osnova 340
    – honorar izplačan tujim izvajalcem na blagajni podjetja v tolarski
gotovini
    – ustrezna šifra osnove iz šifranta)
    95 prodaja blaga iz konsignacije in prostih carinskih prodajaln (lahko se
pojavijo transakcije:
    – prodaja tujega blaga iz konsignacije domačim osebam – osnova 096
    – prodaja tujega blaga iz konsignacije in PCP tujim osebam – osnova 097
    – prodaja domačega blaga v PCP – osnova 098
    ŠIFRANT OSNOV PRILIVA/ODLIVA
    (šifre, ki niso zajete v navodilu za opravljanje plačilnega prometa s
tujino):
    096 prodaja tujega blaga iz konsignacije domačim osebam.
    097 prodaja tujega blaga iz konsignacije in PCP tujim osebam
    098 prodaja domačega blaga v PCP