Na podlagi 265. člena Statuta občine Lendava (Uradni objave Pomurja, št. 37/81, 29/83 in 9/86) ter 5. člena Odloka o pristojnostih zborov SO Lendava (Uradni objave Pomurja, št. 10/90) so zbori Skupščine občine Lendava na 12. skupni seji dne 28. 12. 1992 sprejeli
POSLOVNIK
Skupščine občine Lendava
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in delo Skupščine občine Lendava (v nadaljnjem besedilu: skupščina), zborov skupščine in delovnih teles skupščine.
2. člen
V delu skupščine in njenih organov sta slovenski in madžarski jezik enakopravna.
3. člen
Skupščina ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike: v sredini ima grb Republike Slovenije, okrog grba pa napis "Republika Slovenija -Skupščina občine Lendava – Lendva."
Kadar posluje skupščina v slovenskem in madžarskem jeziku, uporablja pečat, na katerem je besedilo iz drugega odstavka tega člena napisano v slovenskem in madžarskem jeziku.
Pečat se hrani v tajništvu skupščine.
II. KONSTITUIRANJE SKUPŠČINE
1. Sklic in potek prvih sej zborov
4. člen
Prvo sejo Zbora skliče dotedanji predsednik zbora in sicer najkasneje v 21 dneh po ugotovitvi izida volitev delegatov.
Če dotedanji predsednik zbora seje ne skliče v tem roku, jo mora sklicati dotedanji predsednik skupščine in sicer najkasneje v roku 7 dni po preteku roka.
Sklicatelj vodi sejo do izvolitve delovnega predsedstva.
5. člen
Po sprejemu dnevnega reda zbori imenujejo 3-člansko mandatno imunitetno komisijo (v nadaljnjem besedilu: komisijo).
Komisija se sestane takoj po. imenovanju in pregleda poročilo občinske volilne komisije ter priložena potrdila o izvolitvi delegatov kot tudi morebitne pritožbe v zvezi z volitvami, ki jih je zbor sprejel do seje, na kateri se verificirajo mandati.
Predsednik komisije poroča zboru o ugotovitvah komisije.
O poročilu zbor glasuje in odloča z večino glasov navzočih delegatov.
S sprejemom poročila komisije zbor verificira mandat izvoljenih delegatov.
6. člen
Če komisija oporeka kakšnemu mandatu, glasuje zbor v celoti o vseh nespornih mandatih, nato pa odloča o vsakemu spornemu mandatu posebej.
Delegat, katerega mandat je sporen, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata.
Ko zbor odloča o verifikaciji posameznega spornega mandata, lahko sklene, da je treba najprej opraviti poizvedbe. O verifikaciji spornega mandata mora dokončno odločiti najkasneje v roku enega meseca.
2. Sklic in potek prve skupne seje
7. člen
Prvo skupno sejo zborov skupščine skliče dotedanji predsednik skupščine in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva.
V primeru, da predsednik in podpredsednik nista bila izvoljena, predsednik delovnega predsedstva do izvolitve predsednika oziroma podpredsednika opravlja funkcijo predsednika skupščine.
3. Volitve predsednika in podpredsednika skupščine
8. člen
Skupščina izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika na skupni seji.
9. člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika skupščine lahko predlaga skupina 7 delegatov enega ali več zborov, organ upravljanja podjetja oziroma druge organizacije in skupnosti, zbor volilcev, svet KS, vse politične stranke, ki so dobile mandat v družbenopolitičnem zboru in skupščina madžarske narodne samoupravne skupnosti.
10. člen
Predlog za kandidata mora biti podan v pisni obliki ter mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek kandidata, rojstne podatke, podatke o izobrazbi ter naziv predlagatelja.
Predlogu mora biti priložena pisna izjava kandidata kandidature.
Predlagatelji podajo predloge kandidatov predsedniku občinske volilne komisije v roku 5 dni po uradni objavi rezultatov o izvolitvi delegatov.
Predsednik občinske volilne komisije posreduje vse zakonito vložene predloge sklicatelju skupščine, sklicatelj pa jih pošlje delegatom vseh zborov skupščine.
11. člen
Vsak kandidat lahko kandidira samo na eni listi kandidatov na volitvah v zborih skupščine. V primeru, da je posamezen kandidat določen za kandidata za več funkcij, ki med seboj niso združljive, se mora kandidat odločiti, od katere kandidature odstopa ter svojo odločitev posredovati sklicatelju skupščine oziroma sklicatelju posameznih zborov. Odločitev o odstopu pa lahko poda tudi na seji, vendar pa pred pričetkom glasovanja na ločeni seji.
Odstop od kandidature je možen tudi, če ne gre za dvojno kandidaturo.
12. člen
Volitve so tajne.
Volitve vodi delovno predsedstvo, volilni izid pa ugotovi občinska volilna komisija.
Volitve se izvedejo v skladu z določbami zakona o volitvah, kolikor ta poslovnik ne določa drugače.
Vrstni red kandidatov na glasovnici se določi z žrebom.
Na zahtevo kandidata se na glasovnici navede tudi pripadnost politični stranki.
Pred pričetkom glasovanja se kandidati predstavijo. Utemeljitev kandidature pa lahko podajo tudi predlagatelji.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata.
Če je en kandidat, se glasuje tako, da se obkroži beseda "ZA" ali beseda "PROTI".
13. člen
Za predsednika in podpredsednika skupščine je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov navzočih delegatov, vendar ne manj kot 1/3 glasov vseh delegatov.
Če noben kandidat ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov.
Če dobi več kandidatov enako in največje število glasov, se glasovanje ponovi med temi kandidati.
V primeru, da tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebnega števila glasov, skupščina s sklepom določi rok za predlaganje novih kandidatov kot tudi datum ponovnih volitev.
Na ponovnih volitvah se na glasovnici najprej vpišejo dosedanji kandidati po vrstnem redu dobljenega števila glasov, nato pa novi kandidati po vrstnem redu, kakor ga določi žreb.
4. Volitve predsednika in podpredsednika zbora
14. člen
Zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora.
15. člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora združenega dela lahko predlaga 5 delegatov tega zbora in organ upravljanja podjetja oziroma druge organizacije in skupnosti.
Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora krajevnih skupnosti lahko predlaga skupina 5 delegatov tega zbora, zbor volilcev in svet KS.
Kandidata za predsednika in podpredsednika družbenopolitičnega zbora lahko predlaga skupina 5 delegatov in vse politične stranke, ki so dobile mandat v družbenopolitičnem zboru.
Kandidata za predsednika in podpredsednika vseh treh zborov lahko predlaga tudi skupščina madžarske narodne samoupravne skupnosti.
16. člen
Za kandidiranje in izvolitev predsednika in podpredsednika zbora se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo kandidiranje in izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine.
5. Imenovanje sekretarja skupščine
17. člen
Sekretarja skupščine imenujejo zbori na skupni seji na predlog predsedstva skupščine po predhodnem mnenju komisije SO za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja.
Glasovanje o imenovanju je javno, razen, če zbori sklenejo, da bo glasovanje tajno.
6. Izvolitev IS SO in imenovanje predstojnikov upravnih organov
18. člen
Skupščina izvoli na skupni seji predsednika, podpredsednika in 7 članov izvršnega sveta skupščine občine (v nadaljnjem besedilu IS). Skupščina s sklepom določi, katere funkcije se bodo opravljale poklicno oziroma nepoklicno.
19. člen
Postopek kandidiranja in izvolitve predsednika IS je smiselno enak kakor za kandidiranje in izvolitev predsednika skupščine, v kolikor s tem poslovnikom ta postopek ni drugače urejen.
20. člen
Kandidata za predsednika IS lahko predlaga 7 delegatov enega ali več zborov, organ upravljanja podjetja oziroma druge organizacije in skupnosti, zbor volilcev, svet KS, vse politične stranke, ki so dobile mandat v DPZ ter skupščina madžarske narodne samoupravne skupnosti.
21. člen
Podpredsednika in člane IS voli skupščina na predlog predsednika IS na skupni seji, s tajnim glasovanjem.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata.
22. člen
Če polovica kandidatov za člane IS ni dobila potrebnega števila glasov, izvršni svet ni izvoljen. V tem primeru skupščina s sklepom določi rok za predlaganje novih kandidatov za predsednika IS ter datum ponovnih volitev.
Če posamezni član IS ni izvoljen, predsednik IS predloži na eni od naslednjih sej nov predlog.
23. člen
Če predsednik izvršnega sveta ni izvoljen ali ni izvoljen izvršni svet, lahko občinska skupščina s sklepom določi, da do izvolitve izvršnega sveta nadaljuje z delom dotedanji izvršni svet.
24. člen
Predstojnike upravnih organov, ki so člani IS, imenuje skupščina na skupni seji na predlog predsednika IS.
Predstojnike upravnih organov, ki nišo člani IS, imenuje skupščina na skupni seji na predlog predsednika IS.
Glasovanje o imenovanju je javno, razen, če zbori sklenejo, da je glasovanje tajno, razen predstojnikov upravnih organov.
7. Slovesna izjava
25. člen
Pred prevzemom dolžnosti podajo funkcionarji, ki jih izvoli ali imenuje Skupščina ali njeni zbori, slovesno izjavo.
Slovesna izjava v slovenskem jeziku glasi: "Izjavljam, da bom ravnal po ustavi Republike Slovenije, zakonih in statutu občine, ter, da bom vestno in odgovorno opravljal-a svojo dolžnost."
Slovesna izjava v madžarskem jeziku glasi: "Kijelentem, hogy a Szloven Koztarsasag alkotmanya, a torvenyek es a kozseg statutuma szerint fogok eljarni, s hogy lelkiismeretesen es felelossegteljesen vegzem a kotelessegeimet."
8. Imenovanje komisije za volitve, imenovanja ter kadrovska vprašanja
26. člen
Na prvi skupni seji zbori imenujejo komisijo za volitve, imenovanja ter kadrovska vprašanja (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Sestava, komisije mora zagotoviti zastopanost stranki ki imajo mandat v družbenopolitičnem zboru.
V komisiji ima svojega predstavnika tudi madžarska narodnost: le-tega člana predlaga skupščina madžarske narodne samoupravne skupnosti.
9. Postopek razrešitve in odstopa
a) Razrešitev in odstop predsednika in podpredsednika SO oziroma zborov
27. člen
Postopek razrešitve predsednika in podpredsednika skupščine je enak postopku izvolitve.
Predlog za razrešitev mora biti pisen in obrazložen ter posredovan predsedniku skupščine.
Predsednik skupščine skliče najkasneje v 30 dneh skupno sejo, na kateri delegati najprej odločijo, ali naj se začne postopek za razrešitev predsednika in podpredsednika skupščine. Če je odločitev sprejeta, se začne postopek za razrešitev.
Glasovanje o razrešitvi je tajno.
28. člen
Za razrešitev predsednika in podpredsednika zbora se smiselno uporabljajo določbe postopka izvolitve.
Predlog za razrešitev mora biti pisen in obrazložen ter posredovan predsedniku zbora.
Predsednik zbora skliče najkasneje v 30 dneh sejo zborov na kateri zbor najprej odloči o uvedbi postopka za razrešitev. Če je odločitev sprejeta, se začne postopek za razrešitev.
Glasovanje o razrešitvi je tajno.
29. člen
Predsednik in podpredsednik skupščine, predsednik in podpredsednik zbora, lahko odstopijo.
O odstopu skupščina oziroma zbor ne glasuje, ampak sprejme le ugotovitveni sklep o odstopu ter o prenehanju mandata funkcionarju, ki je odstopil.
30. člen
V primeru razrešitve ali odstopa funkcionarjev lahko skupščina oziroma zbor določi osebo, ki bo do izvolitve novega funkcionarja nadomeščala funkcionarja, ki je bil razrešen oziroma funkcionarja, ki je odstopil.
31. člen
Vsak zbor lahko na predlog najmanj 7 delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice predsedniku oziroma podpredsedniku skupščine. Predlog za uvedbo postopka za glasovanje o zaupnici lahko poda 7 delegatov tudi na skupni seji. Predlog mora biti pisen in obrazložen.
O odločitvi zbora, da se začne postopek za glasovanje o zaupnici, predsednik zbora obvesti predsednika drugih dveh zborov in predsednika skupščine.
Predsednik skupščine skliče skupno sejo v roku 14 dni od sprejema sklepa o uvedbi postopka za glasovanje o zaupnici.
Glasovanje o zaupnici predsedniku oziroma podpredsedniku skupščine je tajno.
Zaupnica je izglasovana, če je ZA glasovala večina navzočih delegatov, vendar ne manj kot 1/3 vseh delegatov. Če zaupnica predsedniku oziroma podpredsedniku ni izglasovana, je ta dolžan odstopiti.
b) Razrešitev in odstop IS ter razrešitev drugih funkcionarjev skupščine
32. člen
Predlog za razrešitev predsednika izvršnega sveta, podpredsednika in članov izvršnega sveta lahko podajo predlagatelji, navedeni v 20. členu tega poslovnika, predlog za razrešitev podpredsednika in članov izvršnega sveta pa lahko poda tudi predsednik izvršnega sveta.
Predlog mora biti pisen in obrazložen. Predlog za razrešitev predsednika IS se posreduje predsedniku SO, predlog za razrešitev podpredsednika in članov IS pa predsedniku izvršnega sveta.
O predlogu za razrešitev predsednika IS odloči skupščina najkasneje v roku 30 dni od dneva vložitve predloga.
Če skupščina predlog za razrešitev sprejme, se začne postopek za glasovanje o razrešitvi.
O predlogu o razrešitvi podpredsednika in članov IS odloči skupščina najkasneje v roku 30 dni od dneva vložitve predloga. Predlogu za razrešitev mora biti priloženo mnenje predsednika IS.
Za glasovanje o razrešitvi se smiselno uporabljajo določbe o izvolitvi.
Razrešitev predsednika IS ali večine članov IS ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
33. člen
Vsak zbor skupščine lahko na predlog najmanj 7 članov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog za glasovanje o zaupnici IS lahko poda 7 delegatov tudi na skupni seji.
Predlog mora biti pisen in obrazložen.
Predsednik zbora obvesti o odločitvi zbora predsednika drugih dveh zborov ter predsednika skupščine.
Zbor glasuje o zaupnici izvršnemu svetu na skupni seji.
O sklicu skupne seje ter glasovanju se smiselno uporabljajo določila 31. člena tega poslovnika.
34. člen
Če IS meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike in izvrševati predpisa ali drugega splošnega akta skupščine, katerega sprejem se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predpis oziroma drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vprašanje zaupnice postavi v imenu IS predsednik IS.
35. člen
IS lahko kolektivno odstopi. Odstopi pa lahko samo predsednik, podpredsednik ali posamezen član.
Odstop predsednika ali večine članov IS ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Predsednik IS obvesti o svojem odstopu oziroma odstopu članov IS predsednika skupščine.
Predsednik skupščine uvrsti odstop iz tretjega odstavka tega člena na dnevni red skupne seje, ki jo skliče v roku 14 dni od sprejema obvestila o odstopu.
Predsednik IS, podpredsednik in člani IS imajo pravico, da svoj odstop obrazložijo.
Zbori o odstopu ne glasujejo, ampak sprejmejo le ugotovitveni sklep o odstopu ter prenehanju mandata.
36. člen
Če je IS razrešen ali kolektivno odstopi oziroma mu je izglasovana nezaupnica, opravlja svoje naloge do izvolitve novega izvršnega sveta.
37. člen
Razrešitev drugih funkcionarjev, ki jih volijo in imenujejo zbori, predlaga organ, ki je pooblaščen predlagati njihovo izvolitev oziroma imenovanje.
Določbe tega poslovnika, ki urejajo postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se smiselno uporabljajo tudi za razrešitev po 1. odstavku tega člena.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV
1. Pravice in dolžnosti delegatov
38. člen
Delegat ima pravico in dolžnost:
– udeleževati se sej zbora, skupne seje, skupnega zasedanja ter sej delovnih teles, katerih član je ter sodelovati pri delu in odločati. V primeru zadržanosti je dolžan obvestiti sekretarja zbora ali sekretarja skupščine;
– predlagati splošne akte in dajati predloge, mnenja, pripombe in amandmaje k splošnim aktom;
– postavljati delegatska vprašanja, predloge in pobude;
– predlagati obravnavo vprašanj iz pristojnosti skupščine ter vprašanj, ki se nanašajo na delo IS in upravnih organov, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov;
– varovati podatke zaupne narave;
– biti obveščen z gradivi, o katerih zbor oziroma skupščina razpravlja;
– zahtevati pravico do odmora oziroma čas za premislek;
– zahtevati pojasnila, obvestila, ki se nanašajo na delo funkcionarjev skupščine, IS, UO, strokovne službe skupščine in drugih javnih funkcionarjev;
– opravljati druge pravice in dolžnosti, določene s statutom občine, odlokom o pristojnostih občine s tem poslovnikom.
2. Imunitetna pravica
39. člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat v skupščini ni kazensko odgovoren za mnenje, ki ga je izrazil v skupščini ali za glasovanje v skupščini.
Delegat ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja pristojnega zbora, razen, če je zaloten pri kazenskem dejanju za katerega je obvezen pripor. V tem primeru mora pristojni organ obvestiti predsednika zbora.
IV. NAČIN DELA SKUPŠČINE
40. člen
Zadeve, določene z odlokom o pristojnostih skupščine, zbori obravnavajo na ločeni seji, na skupnem zasedanju ali na skupni seji.
V skladu z odlokom o pristojnostih skupščine zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo zadeve tudi enakopravno s skupščino madžarske narodne samoupravne skupnosti na ločeni seji ali na skupnem zasedanju, v primeru obravnave spornih vprašanj pa – po opravljenem usklajevanju – tudi na skupni seji, če zbori skupščine in skupščina madžarske narodne samoupravne skupnosti tako sklenejo.
1. Sklic skupne seje in pošiljanje gradiva
41. člen
Skupne seje zborov sklicuje predsednik skupščine v skladu s programom dela ali na podlagi sklepa skupščine oziroma posameznega zbora.
42. člen
Skupno sejo vodi predsednik skupščine. Če je predsednik skupščine odsoten, vodi skupno sejo podpredsednik skupščine oziroma eden od predsednikov zborov, ki ga določi skupščina v primeru, da je tudi podpredsednik skupščine odsoten.
Vabilo in gradivo za sejo skupščine se pošlje delegatom najmanj 7 dni pred sejo. Če se gradivo za posamezne točke dnevnega reda izjemoma posreduje delegatom v krajšem roku, kot je to določeno v prejšnjem odstavku oziroma se gradiva delegatom predložijo na seji, mora predlagatelj obrazložiti razloge, zaradi katerih gradivo ni bilo posredovano pravočasno.
Delegatom z narodnostno mešanega območja se pošilja gradivo v slovenskem in madžarskem jeziku.
43. člen
Gradivo za sejo se pošlje vsem delegatom, članom IS, funkcionarjem, ki vodijo upravni organ, predsedniku skupščine madžarske narodne samoupravne skupnosti, sekretarju skupščine, sekretarjem zborov ter sredstvom javnega obveščanja.
Vabilo za skupno sejo se pošlje tudi drugim subjektom, za katere sklicatelj meni, da morajo sodelovati pri obravnavi gradiva.
Predsedstvo skupščine lahko odloči, komu se poleg navedenih v 1. in 2. odstavku tega člena, še posreduje gradivo za sejo.
2. Sklepčnost seje
44. člen
Seja je sklepčna, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora.
Sklepčnost mora biti zagotovljena, dokler seja ni sklenjena.
3. Potek seje
45. člen
Pred določitvijo dnevnega reda podajo sekretarji zborov poročilo o prisotnosti delegatov posameznega zbora.
Po obravnavi in določitvi dnevnega reda se posamezne zadeve obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu. Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, če to narekujejo razlogi za racionalni potek seje.
46. člen
Predlagatelj gradiva lahko pred razpravo poda uvodne obrazložitve. Predlagateljeva obrazložitev ne sme trajati več kot 10 minut.
47. člen
Pri delu skupščine sodelujejo s pravico odločanja le delegati.
Razen delegatov sodelujejo v razpravi predstavniki IS, predlagatelji gradiv, sekretar skupščine, sekretarji zborov, drugi udeleženci pa le, če delegati tako odločijo z glasovanjem.
48. člen
Predsednik daje delegatom in drugim udeležencem seje besedo po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi.
Razpravlja se le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Če se tudi po drugem opozorilu ne drži dnevnega reda, mu predsednik odvzame besedo: o eventuelnem ugovoru delegate, odloči zbor brez razprave.
Razprave so omejene na 5 minut, ponovne razprave o istem vprašanju pa na 3 minute. Izjemoma je lahko razprava daljša, če razpravljalec zato posebej prosi.
Delegat, ki ga podpre najmanj 10. delegatov na skupni seji oziroma najmanj 3 delegati na ločeni seji, ima pravico do 15 minutnega odmora za premislek. Predsednik je v tem primeru dolžan odrediti zahtevani odmor.
49. člen
Ko je lista razpravljalcev izčrpana oziroma se nihče več ne prijavi k besedi, predsednik ugotovi, da je razprava končana.
50. člen
Predsednik lahko med sejo prekine delo in določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsednik prekine delo, če seja ni sklepčna, v primeru iz 4. odstavka 48. člena, zaradi usklajevanja oziroma če to predlagajo delegati. Če je seja prekinjena zaradi nesklepčnosti, sklepčnost pa ni podana niti v nadaljevanju seje, predsednik sejo konča.
51. člen
Kadar skupščina o določenem vprašanju ne želi odločati, odloži obravnavo vprašanja na eno od naslednjih sej in preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Skupščina lahko odloži obravnavo in odločanje, če ugotovi, da je potrebno priskrbeti dodatne informacije in mnenja, ki lahko bistveno vplivajo na odločanje oziroma izjemoma tudi v drugih primerih.
Zbor o tem odloči z glasovanjem. Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik sklene sejo.
4. Odločanje
52. člen
Glasovanje je javno, razen, če z odlokom o sestavi zborov in volitvah v skupščine ali s tem poslovnikom ni drugače določeno, ali če skupščina sklene, da je glasovanje tajno.
Glasuje se tako, da predsednik pozove delegate, naj se z dvigom roke izjasnijo kdo je "ZA" predlog in kdo je "PROTI" predlogu.
Posamično se izjavljajo delegati, če tako odloči skupščina na predlog predsednika ali delegata. Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat izjavi "ZA" ali "PROTI".
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Po končanem glasovanju predsednik ugotovi izid glasovanja in na podlagi tega razglasi ali je predlog, o katerem se je glasovalo, sprejet ali zavrnjen.
53. člen
Skupščina lahko takoj po opravljenem glasovanju ugotovi na predlog predsednika ali posameznega delegata, da glasovanje ni veljavno, ker izid glasovanja ni jasen. V tem primeru se glasovanje ponovi.
5. Vzdrževanje reda
54. člen
Za red na seji skrbi predsednik.
Predsednik sme zaradi kršitve reda na seji izreči delegatom naslednje ukrepe: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
55. člen
Predsednik izreče opomin delegatu, ki s svojim govorjenjem, čeprav mu predsednik ni dal besede, seganjem v besedo govorniku ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že opomnjen.
Ukrep odstranitve s seje se izreče delegatu, ki noče upoštevati predsednika, ki mu je vzel besedo, ali kako drugače ovira in preprečuje delo na seji. O tem ukrepu odloči zbor.
Delegat, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti sejni prostor in ne sme več biti navzoč na tej seji.
Predsednik lahko izreče ukrep odstranitve s seje vsem drugim udeležencem, ki kršijo red na seji.
Če se z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, predsednik prekine sejo.
6. Zapisnik
56. člen
O delu seje se piše skrajšani zapisnik, celoten potek seje pa se snema na magnetofonski trak.
57. člen
Skrajšani zapisnik obsega vse glavne podatke o delu na seji, zlasti pa naslednje: podatke o času in kraju seje, imena navzočih in manjkajočih delegatov, kdo je vodil sejo, dnevni red seje, kdo je podal uvodno obrazložitev gradiva, imena vseh, ki so sodelovali v razpravi in kratek povzetek bistvenejših razprav, izid glasovanja o sprejetih sklepih, sprejete sklepe ter delegatska vprašanja, predloge in pobude, če so bile podane.
Delegat, ki je na seji izrazil posebno mnenje, lahko zahteva, da se bistveni del njegove izjave vpiše v zapisnik.
Skrajšani zapisnik podpišeta predsednik in sekretar.
58. člen
Skrajšani zapisnik se trajno hranijo: za tekoče mandatno obdobje se hranijo v tajništvu skupščine, nato pa v arhivu upravnih organov občine.
59. člen
Posnetek seje na magnetofonskem traku se hrani 5 let.
Magnetofonskemu posnetku seje morajo biti priloženi osnovni podatki o seji, označbe posameznih točk dnevnega reda, tako kot so bile na seji obravnavane ter imena razpravljalcev.
Delegat je upravičen poslušati magnetofonski trak v tajništvu skupščine, druge osebe pa Te, če tako odloči predsedstvo skupščine.
Za javno uporabo izjav delegatov, vzetih z magnetofonskega traku, se mora magnetogram predhodno v tistem delu avtorizirati.
Presnemavanje magnetofonskih posnetkov sej ni dovoljeno.
7. Seje zborov
60. člen
Sejo zbora skliče in vodi predsednik zbora. Določbe tega poslovnika o skupni seji se smiselno uporabljajo tudi za ločene seje zborov.
8. Skupno zasedanje zborov
61. člen
Zadeve iz enakopravne pristojnosti lahko zbori obravnavajo na skupnem zasedanju.
Skupno zasedanje vodi eden izmed predsednikov zborov. Vrstni red vodenja skupnega zasedanja določijo predsedniki zborov.
Določbe tega poslovnika o skupni seji se smiselno uporabljajo tudi za ločene seje zborov.
9. Skupno zasedanje zborov in skupščine madžarske narodne skupnosti
62. člen
Zadeve iz enakopravne pristojnosti zborov in skupščine madžarske narodne skupnosti se lahko obravnavajo na skupnem zasedanju zborov SO in skupščine madžarske narodne samoupravne skupnosti.
Po predhodnem dogovoru predsedstva SO in predsedstva skupščine madžarske narodne samoupravne skupnosti skupno zasedanje iz 1. odstavka tega člena vodi predsednik skupščine ob sodelovanju predsednika skupščine madžarske narodne skupnosti.
Določbe tega poslovnika o skupni seji se smiselno "uporabljajo tudi za skupno zasedanje zborov skupščine in skupščine madžarske narodne skupnosti.
V. AKTI SKUPŠČINE OZIROMA ZBOROV IN POSTOPKI NJIHOVEGA SPREJEMANJA
1. Splošne določbe
63. člen
Skupščina sprejema statut, poslovnik, planske akte, odloke, odločbe, dogovore, sporazume, pravilnike, sklepe, smernice, priporočila, poročila in obvezne razlage svojih predpisov.
64. člen
Odloke in druge akte, ki jih zbori sprejemajo enakopravno ali jih sprejemata samo dva zbora, podpisuje predsednik skupščine.
Določba iz 1. odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za sprejem aktov, ki jih enakopravno sprejema skupščina madžarske narodne samoupravne skupnosti.
Odloke in druge akte, ki jih samostojno sprejema posamezen zbor podpisuje predsednik zbora.
65. člen
Statut, poslovnik in odloke sprejema skupščina po dvofaznem postopku, izjemoma pa tudi po enofaznem, to je po skrajšanem postopku.
Odločbe, sklepe, stališča, priporočila in obvezne razlage sprejema skupščina po enofaznem postopku.
66. člen
Statut občine, poslovnik skupščine, odloki, odločbe, morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati, drugi akti skupščine pa, če tako določajo posebni predpisi ali če tako sklenejo zbori.
Odlok in drugi akt začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, če ni v samem odloku oziroma aktu drugače določeno.
Akti, ki se ne objavijo, veljajo z dnem sprejema oziroma z dnem, ki je določen v samem aktu.
2. Postopek za izdajo odloka
67. člen
Pobudo za izdajo odloka lahko poda vsakdo. Pobuda mora biti obrazložena in posredovana skupščini.
Pred obnovo pobude zahteva skupščina mnenje izvršnega sveta.
Če izvršni svet meni, da bi bilo treba pobudo sprejeti, predlaga skupščini, da jo sprejme. Če pa IS meni, da pobuda ni utemeljena, predlaga skupščini, da jo zavrne.
O odločitvi skupščina obvesti pobudnika.
Če skupščina sprejme pobudo za izdajo odloka, določi predlagatelja odloka.
68. člen
Odlok lahko predlaga vsak delegat, skupina delegatov, izvršni svet, upravni organi, delovna telesa skupščine in zborov, zbor ter politične stranke (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj).
Odlok, ki se nanaša na posebne pravice pripadnikov madžarske narodnosti, lahko predlaga tudi vsak delegat skupščine madžarske narodne samoupravne skupnosti, izvršni svet ter skupščina madžarske narodne samoupravne skupnosti.
a) Osnutek odlokov
69. člen
Osnutek odloka vsebuje rešitve v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen. Osnutek odloka se pošlje predsedstvu skupščine.
Osnutek odloka mora vsebovati pravni temelj za izdajo in vsebino, ki v obliki členov pravno formulira rešitve z morebitnimi variantnimi rešitvami.
Obrazložitev odloka mora vsebovati zlasti razloge, ki utemeljujejo potrebo po izdaji odloka ali po spremembah in dopolnitvah veljavnega odloka, podatke o finančnih sredstvih, ki bodo potrebna za izvajanje odloka in iz katerih virov bodo finančna sredstva zagotovljena, kakšne nove materialne obveznosti bodo nastale za občane, podjetja, organizacije in skupnosti in kakšne nove naloge bodo naložene posameznim subjektom.
70. člen
Zbori obravnavajo osnutek odloka tako, da delegati v razpravi podajo svoja stališča, mnenja, pripombe in predloge.
O osnutku odloka predhodno razpravlja tudi delovno telo skupščine, če se vsebina odloka nanaša na njegovo delovno področje, delovno telo skupščine posreduje svoja mnenja in predloge k obravnavanemu odloku še pred sejo skupščine.
Predlagatelj osnutka odloka mora biti povabljen na sejo zborov, na kateri se osnutek obravnava in ima pravico in dolžnost sodelovati v razpravi ter dajati pojasnila.
Izvršni svet sodeluje pri obravnavi osnutka odloka, tudi če sam ni predlagatelj.
71. člen
Sprejeti osnutek odloka pošlje predsednik zbora predlagatelju skupaj s pripombami, mnenji in predlogi.
Če zbor ugotovi, da pripombe k osnutku odloka bistveno vplivajo na njegovo vsebino, s sklepom naloži predlagatelju, da pripravi novo besedilo osnutka odloka, če pa zbor meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
b) Predlog odloka in amandmaji
72. člen
Predlog odloka pripravi predlagatelj in ga pošlje predsedstvu.
Predlog odloka mora biti predložen v obliki, v kateri se odloki sprejemajo in mora biti obrazložen.
Obrazložitev mora predvsem navajati, v čem se posamezne določbe predloga odloka razlikujejo od določb v osnutku in zakaj se je predlagatelj odločil za rešitve, vsebovane v predlogu odloka.
73. člen
Predlog za dopolnitev in spremembo predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti predložen pisno, najmanj 3 dni pred sejo in mora biti obrazložen. Izjemoma lahko predlagatelji podajo amandma tudi ustno na seji. V tem primeru zbor najprej razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmajev in z glasovanjem odloči ali bo obravnaval predloženi amandma.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po tem poslovniku pravico predlagati odlok.
74. člen
Predlagatelj odloka da svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka. Izvršni svet poda mnenje o amandmaju, tudi če ni predlagatelj odloka.
Amandma lahko poda tudi sam predlagatelj vse dokler ni končana obravnava predloga odloka.
75. člen
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji zbora do konca obravnave amandma spremeniti ali dopolniti oziroma ga umakniti.
76. člen
O vsakem amandmaju k posameznim členom predloga odloka se glasuje posebej.
O amandmajih se glasuje po vrstnem redu, kot so bili vloženi.
c) Sprejem odloka
77. člen
Po končani obravnavi in odločitvi o amandmajih (sprejemu oziroma zavrnitvi amandmajev) zbori glasujejo o predlogu odloka skupaj s sprejetimi amandmaji.
Odlok oziroma drugi akti skupščine so sprejeti, če so jih pristojni zbori izglasovali v enakem besedilu.
d) Uskladitev spornih vprašanj
78. člen
Če odlok ali drug akt ni sprejet v enakem besedilu oziroma če ni sprejet v enem ali dveh zborih, zbori ustanovijo skupno komisijo za uskladitev spornih vprašanj.
Vsak zbor imenuje v skupno komisijo 3 delegate. Pri delu komisije sodeluje (brez pravice odločanja) predstavnik IS in predstavnik predlagatelja, v kolikor ni IS predlagatelj.
79. člen
Skupna komisija obravnava sporna vprašanja in z večino glasov oblikuje sporazumni predlog v pisni obliki in ga predloži zborom v odločanje.
Zbor, ki je predlog odloka ali drugega akta sprejel v enakem besedilu kot je sporazumni predlog skupne komisije, o tem ponovno ne odloča.
80. člen
Če skupna komisija sporazumnega predloga ne oblikuje ali če vsi zbori ne sprejmejo sporazumnega predloga komisije, se predlog odloži z dnevnega reda.
Če pa izvršni svet ali eden izmed zborov oceni, da je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje, nujna in bi zaradi tega nastala občutna škoda, odločajo pristojni zbori o spornem vprašanju na skupni seji.
81. člen
Ko odlok oziroma drugi akt enakopravno ž vsemi tremi zbori obravnava skupščina madžarske narodne skupnosti, se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na reševanje spornih vprašanj med zbori skupščine, kolikor ni v tem členu drugače določeno.
V skupno komisijo imenujeta skupščina oziroma posamezen zbor – če je zadeva v pristojnosti samo enega zbora – in skupščina madžarske narodne samoupravne skupnosti po 3 člane.
e) Sprejem odloka po skrajšanem postopku
82. člen
Predlagatelj odloka oziroma drugega akta lahko predlaga, da se posamezne faze skrajša tako, da se obravnava le predlog odloka.
V obrazložitvi predloga za sprejem odloka po skrajšanem postopku mora predlagatelj navesti utemeljene razloge za skrajšanje postopka.
Zbori o predlogu za skrajšanje postopka razpravljajo in odločajo s sklepom.
Če predlogov za obravnavo odloka po skrajšanem postopku zbori ne sprejmejo se odlok obravnava kot osnutek.
Na predlog predlagatelja ali predsednika zbora oziroma skupščine lahko zbori sprejmejo po skrajšanem postopku tudi odlok ali drugi akt, ko na osnutek ni bilo pripomb in bi predlog odloka bil enak osnutku.
f) Javna razprava
83. člen
Kadar zbori dajo akt skupščine v javno razpravo, s sklepom določijo:
– besedilo osnutka akta z obrazložitvijo,
– nosilce in način organiziranja javne razprave,
– rok za javno razpravo,
– način zbiranja mnenj, predlogov in pripomb iz javne razprave.
g) Obvezna razlaga odloka
84. člen
Predlog za obvezno razlago odloka lahko podajo tisti, ki imajo pravico predlagati odlok.
85. člen
Predlog za obvezno razlago odloka obravnava statutarno-pravna komisija.
Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da je predlog za obvezno razlago utemeljen, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga pristojnim zborom v sprejem.
Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da predlog za obvezno razlago ni utemeljen, obvesti o tem predlagatelja s pojasnilom za tako ugotovitev; v primeru, da predlagatelj vztraja pri predlogu za obvezno razlago odloka, odločitev sprejmejo zbori.
VI. PROGRAM DELA SKUPŠČINE
86. člen
Skupščina sprejme program dela, v katerem določi:
– naloge in zadeve, ki jih je potrebno obravnavati v obdobju, za katero se sprejme program,
– predlagatelje gradiv,
– pristojnost zborov,
– časovno opredelitev obravnave posameznih zadev.
Predloge za vključitev posameznih nalog in zadev v programu skupščine poda izvršni svet, upravni organ, delegati in politične stranke.
VII. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE IN ZBOROV
87. člen
Skupščina in zbori lahko ustanovijo komisijo, odbore in druga delovna telesa (v nadaljnjem besedilu: delovno telo), ki so lahko stalna ali občasna.
Z ustanovitvenim aktom se določi število, sestava in pristojnosti delovnega telesa.
88. člen
Delovno telo ima predsednika in določeno število članov.
Delovno telo imenuje skupščina oziroma zbor izmed delegatov ter strokovnih delavcev.
Predsednik in člani delovnega telesa so lahko razrešeni pred potekom časa, za katerega so bili imenovani.
89. člen
Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa, daje pobude za obravnavo zadev, za katere je pristojno, sklicuje in vodi seje.
Delovno telo dela na sejah. Seja je sklepčna, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Sklep delovnega telesa je sprejet z večino glasov navzočih članov delovnega telesa.
90. člen
Delovno telo lahko zahteva od IS ali upravnega organa, da njegovi predstavniki sodelujejo na sejah delovnega telesa, kadar obravnava predlog IS oziroma razpravlja o zadevah iz delovnega področja upravnega organa.
91. člen
Strokovna opravila za delovna telesa opravljajo strokovna služba skupščine in upravni organi.
VIII. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE
92. člen
Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Predsedstvo skupščine:
– skrbi za usklajeno delo skupščine, zborov in delovnih teles;
– predlaga program dela skupščine in skrbi za uresničevanje programa;
– predlaga poslovnik skupščine in skrbi za njegovo izvajanje in ga razlaga;
– predlaga dnevni red;
– skrbi za sodelovanje s klubi delegatov;
– skrbi za sodelovanje skupščine občine s skupščino RS ter skupščinami drugih občin in z mesti v sosednji R Madžarski;
– daje sekretarju navodila za izvajanje nalog in potreb skupščine in njenih zborov;
– opravlja druge naloge, povezane z delom skupščine in njenih zborov.
V delu predsedstva sodelujeta predsednik izvršnega sveta ter sekretar skupščine.
Kadar predsedstvo razpravlja o zadevah o katerih enakopravno odloča tudi skupščina madžarske narodne samoupravne skupnosti oziroma se zadeve nanašajo na uresničevanje posebnih pravic pripadnikov madžarske narodne skupnosti, sodeluje v delu predsedstva tudi predstavnik skupščine madžarske narodne samoupravne skupnosti.
93. člen
Seje predsedstva sklicuje in vodi predsednik skupščine, pri delu pa mu pomaga sekretar skupščine.
Na sejo predsedstva se povabijo tudi posamezni člani izvršnega sveta ali predstojniki upravnega organa, kadar predsedstvo obravnava vprašanja iz njihovega delovnega področja.
Sejam predsedstva prisostvujejo tudi sekretarji zborov, kadar predsedstvo razpravlja o poteku sej zborov.
IX. JAVNOST DELA
94. člen
Skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles.
95. člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico, da so navzoči na sejah zborov in na sejah delovnih teles ter da obveščajo javnost o njihovem delu.
Na sejah zborov so lahko prisotni tudi predstavniki strank in drugi občani, vendar nimajo pravice razpravljati.
Skupščina, zbor ali delovno telo lahko sklene, da bo določeno zadevo obravnavala brez navzočnosti javnosti, če zato obstojajo utemeljeni razlogi.
96. člen
Vabila in gradiva za seje zborov se pošiljajo sredstvom javnega obveščanja, vsem ostalim zainteresiranim pa je gradivo na razpolago pri sekretarju skupščine.
97. člen
Če je gradivo, ki je na dnevnem redu seje opredeljeno v skladu s predpisi kot zaupno gradivo, predsednik opozori navzoče na stopnjo zaupnosti in način ravnanja z gradivom ter izključi javnost.
X. SODELOVANJE IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV PRI DELU SKUPŠČINE
98. člen
Skupščina, njeni zbori in delovna telesa obveščajo IS o svojih sejah, dnevnih redih in sprejetih sklepih in mu pošiljajo gradivo.
99. člen
Člani IS imajo pravico, da se udeležujejo vseh sej zborov skupščine in njihovih delovnih teles in pojasnjujejo svoja stališča o posameznih zadevah, ki so na dnevnem redu teh sej.
100. člen
V skupščini predstavlja izvršni svet predsednik IS; za svoje predstavnike na sejah skupščine lahko določi izvršni svet člane IS in funkcionarje, ki vodijo upravne organe.
101. člen
Skupščina oziroma posamezni zbor lahko obravnavajo vsa vprašanja, ki se nanašajo na delo IS, zlasti na izvajanje politike in izvrševanja odlokov in drugih aktov skupščine, kot tudi na usmeritev in uskladitev dela upravnih organov, za kar je izvršni svet odgovoren.
Pri obravnavi lahko zbor sprejme stališče o delu IS in o njegovi odgovornosti; sprejme sklepe, s katerimi se določijo obveznosti IS in mu da smernice v zvezi z izvajanjem politike in z izvrševanjem odlokov in drugih aktov skupščine, postavi vprašanje zaupnice IS.
102. člen
Predstojniki, ki vodijo delo upravnega organa imajo pravico in dolžnost sodelovati na sejah zborov, kadar se razpravlja o gradivu z njihovega področja dela.
103. člen
Vsak zbor lahko da predlog za ugotovitev odgovornosti predstojnika upravnega organa, če le-ta ne ravna v skladu s predpisi ter po smernicah skupščine.
Predlog za ugotovitev odgovornosti mora biti pisen in obrazložen in se mora opirati na dejstva, na podlagi katerih je možno odgovornost ugotoviti.
V postopku za ugotovitev odgovornosti se mora omogočiti predstojniku, čigar odgovornost se ugotavlja, da se izreče o dejstvih, zaradi katerih se postavlja vprašanje odgovornosti.
Skupščina lahko predstojnika, ki vodi upravni organ odstrani z dolžnosti, dokler traja postopek za ugotovitev odgovornosti.
Ob predlogu za ugotovitev odgovornosti sprejme skupščina sklep, s katerim ugotovi obstoj odgovornosti in izreče ukrep odstavitve, ali sklep, s katerim ugotovi, da ni razlogov za odgovornost.
XI. POSEBNE DOLOČBE O DELU SKUPŠČINE V IZREDNIH RAZMERAH, NEPOSREDNI VOJNI NEVARNOSTI, V VOJNI TER DRUGIH NEVARNOSTIH
104. člen
Skupščina tudi v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni nadaljuje z delom.
V razmerah iz prvega odstavka tega člena deluje skupščina po določbah tega poslovnika, v kolikor ni v tem poglavju ali drugem predpisu oziroma obrambnem in varnostnem načrtu drugače določeno.
105. člen
Skupna seja oziroma seja zborov se lahko skliče v krajšem roku, kot to določa ta poslovnik.
Seja se lahko skliče z javnim vabilom (po radiu, tisku) ali način, kot ga določi predsedstvo skupščine.
106. člen
Če predsedstvo ugotovi, da obstojajo okoliščine, zaradi katerih se zbori skupščine ne morejo sestati, ukrepa v skladu z določbami zakona.
V primeru, da se tudi predsedstvo skupščine zaradi vojnih razmer ne more sestati, sprejema ukrepe iz njegove pristojnosti predsednik skupščine. Te ukrepe mora predložiti v potrditev predsedstvu skupščine takoj, ko se to lahko sestane.
XII. KONČNE DOLOČBE
107. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika neha veljati poslovnik skupščine občine, objavljen v Informacijah št. 6/87 ter začasni poslovnik skupščine, sprejet 21. maja 1990.
108. člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 021-3/92-1
Lendava, dne 28. decembra 1992.
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Ciril Pucko l. r.
