Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 23. in 24. člena Statuta občine Postojna (Uradni list RS, št. 21/91) je Skupščina občine Postojna na 19. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. 3. 1992 sprejela
ODLOK
o spremembah zazidalnega načrta Goričca v Postojni
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme sprememba zazidalnega načrta Goričca v Postojni, ki ga je izdelala AREA Cerknica pod št. 91/X-155, v septembru 1991.
2. člen
Sprememba zazidalnega načrta temelji na usmeritvah družbenega plana občine Postojna za obdobje 1986-1990 ter dolgoročnega plana občine Postojna za obdobje 1986-2000.
Sprememba zazidalnega načrta vsebuje sestavine, ki prikazujejo pogoje za urbanistično oblikovanje, funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav ter rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, omrežja zvez in drugih posegov v prostor.
II. MEJE OBMOČJA
3. člen
Meja zazidalnega načrta poteka od skrajne severne začetne točke, kjer se stikata parceli avtoceste in železnice, proti jugu po zahodnem robu parcele 2249/4 do mejnega znamenja 137, od tu seka parcelo 2249/4 tako da zajame parceli 2449/3 in *271, nato pa se nadaljuje po robu parcele 2449/4 Ko Postojna proti jugu do katastrske meje med Ko Postojna in Ko Stara vas.
Meja se nadaljuje v Ko Stara vas po zahodnem robu parcele 794/2 do južne meje parcele 908/1, nato krene proti jugozahodu in seka parcele 907/1, 906/1, 911/4, 911/5, nadaljuje po jugozahodni meji parcele 911/5 proti severozahodu v parcelo 894, v kateri se obrne proti severu do poljske poti. Meja se nadaljuje po poljski poti proti zahodu do zahodne meje parcele 825, po kateri tudi krene pravokotno proti severu in seka parcelo 824/1 do ceste Pod Jelovico in se nadaljuje po tej cesti proti avtocesti do mostu za Staro vas.
Meja se nadaljuje po jugovzhodnem robu avtocestne parcele do začetne točke.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO
4. člen
Površine območja urejanja so namenjene stanovanjski gradnji in spremljajočemu programu ter manjše območje, ki je namenjeno proizvodnim dejavnostim. Na vsem območju je predvidena gradnja prometnih površin, komunalnih vodov in naprav za oskrbo objektov, spremljajočih centralnih, rekreativnih in zunanjih površin.
Površine obsegajo:
– obstoječe površine individualne izgradnje
– nove stanovanjske površine za organizirano individualno gradnjo
– površine javnega programa za VVE, trgovino osnovne preskrbe, banko, enoto pošte, gostinski lokal, servisni lokali, prostore za ljubiteljsko dejavnost, avtobusno postajališče
– novo proizvodno območje
– nezazidane zelene površine
– rekreacijske površine.
5. člen
V območju zazidalnega načrta ohranjamo vse zgrajene individualne stanovanjske objekte, proizvodni, skladiščni in začasni objekti se v celoti odstranijo.
Del obstoječih komunalnih vodov je potrebno prestaviti oziroma pokabliti ter seveda v veliki meri zgraditi nove komunalne objekte.
6. člen
Prostostoječi individualni stanovanjski objekti so:
S – prostostoječe stanovanjske hiše podolgovatega tlorisa, uvoz v garažo je praviloma na krajši stranici
9 x 16 m +- 10% dK+P+M
A – atrijske hiše so po tlorisni zasnovi v obliki črke L s praviloma enakima krakoma, uvoz v garažo je na krajši stranici objekta
8 x 16 m + 8 x 8 m +- 10% dK+P+M
M – medetažne hiše so lahko po osnovnem konceptu normalne stanovanjske v padajočem terenu s kletjo prilagojeno terenu, garaža je prizidana in višinsko prilagojena na zgornjem delu s streho, ki je podaljšek strešine na stanovanjskem delu
9 x 16 m + 4 x 6 m +- 10% K+P+M
Ma – medetažna hiša z garažo prizidano na spodnjem delu se analogno kot prej omenjena medetažna hiša prilagodi terenu vendar je streha nad garažnim delom lahko podaljšek strešine stanovanjskega dela ali pa terasa stanovanjskih prostorov
9 x 16 m + 4 x 6 m +- 10% K+P+M
Va – vrstne hiše so podolgovate z daljšo stranico ob cesti, uvozom v garažo s severne ali vzhodne strani in smer slemena sledi daljši stranici
10 x 14 m dK+P+M
Vb – vrstne hiše so podolgovate z daljšo stranice ob cesti, uvozom v garaže z južne strani in smer slemena sledi daljši stranici
10 x 14 m dK+P+M
Vc – vrstne hiše so ozke in podolgovate, kjer je krajša stranica vzporedna s cesto, garaža je v objektu z uvozom s severne strani in smer slemena je vzporedna s cesto
10 x 14 m dK+P+M
Vd – vrstne hiše so ozke in s krajšo stranico obrnjene ob cesto, garaža je v prizidanem delu z uvozom z južne strani, smer slemena je vzporedna s cesto.
10 x 14 m + 4 x 6 m dK+P+M
7. člen
Objekti javnega programa so:
VVZ 48 x 24 m + 24 x 16 m +10%* K+P+M
+ 32 x 24 m + 16 x 16 m
TRGOVINA 24x16 m +10%* K+P+M
BIFE 12x16 m +-10%* K+P+M
LOKALI 6 lamel
6x16 m +-10%* P+M
2 lameli (enota banke
in pošte)
7,5 x 16 m +-10%* P+M
* +-10% (v skupnem ne presega osnovnih gabaritov)
8. člen
Objekti za proizvodnjo so:
obrtne lamele 22 x 108 m2 = 2.376 m2
5 x 36 m2 = 180 m2
4 x 72 m2 = 288 m2
strnjene proizvodni niz ob avtocesti:
12 x 288 m2 = 3.456 m2
proizvodni objekti ob železnici: 5 x 288 m2 = 1.440 m2
-----------------------------------------------------------------------
Skupaj je namenjeno za pozidavo: 7.740 m2
9. člen
Na območju spremembe zazidalnega načrta je skladno z načrtom izgradnje zaklonišč ter občinskim odlokom o zakloniščih potrebno pri vsakem stanovanjskem objektu zgraditi družinsko zaklonišče, ki je praviloma dvonamensko.
Za javne objekte pa se zgradi večje dvonamensko skupinsko zaklonišče.
IV. POGOJI URBANISTIČNEGA OBLIKOVANJA IN ARHITEKTONSKEGA OBLIKOVANJA OBJEKTOV
10. člen
Povezave med posameznimi območji urejanja omogoča načrtovan sistem cest in peš poti, ki je funkcionalno prirejen urbanistični zasnovi, le-ta pa se prilagaja oblikovitosti prostora.
Urbanistična zasnova omogoča doseganje optimalnih kvalitet bivanja tako v pogledu prometne varnosti, osončenja, stika z naravo, zasebnosti, varovanja okolja ipd.
Vsi objekti javnega programa so integrirani v stanovanjsko okolje ter locirani v važnejših peš poteh in prometnih komunikacijah.
11. člen
Območje urejanja je določeno z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija, ki je prikazana v parcelacijskem načrtu, je obvezna. Lega in velikost objektov sta definirana v grafičnem delu zazidalnega načrta.
12. člen
Objekti morajo biti oblikovani kvalitetno in v skladu z razgibanim terenom, ki narekuje večje tolerance pri izbiri tipa objektov.
Grade se lahko samo objekti za namene, ki so predvideni v tem zazidalnem načrtu. Skupno je predvidena gradnja 205 novih stanovanjskih objektov.
Lociranje novih objektov na parcelo, oblikovanje objektov naj sledi tipologiji arhitekture okoliške pozidave oziroma obstoječim prostorskim zakonitostim. Situacija objektov, zunanje ureditve ter dostopi so podani v grafični prilogi.
13. člen
Objekti, ki so predvideni po teh spremembah zazidalnega načrta se lahko grade pod naslednjimi pogoji:
Individualni stanovanjski objekti
Vsi objekti imajo eno stranico izrazito daljšo in je krajša stranica ob cesti ali pa sledi terenu (plastnicam) ali pa cestnemu omrežju (križišča). Gradbene linije so razvidne v grafičnih prilogah. Objekti obsegajo pritličje in izkoriščeno podstrešje z izzidanim kolenčnim zidom do višine maximalno 1,50 m. Možna je podkletitev posameznih delov oziroma celotna tlorisna površina v primeru vkopavanja v teren. Streha je praviloma simetrična dvokapnica z naklonom med 24 in 30 stopinjami. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Na posameznih delih objekta se lahko smer slemena tudi pravokotno lomi glede na glavno os. Možno je osvetljevanje podstrešnega dela s frčadami ali strešnimi okni. Strešna kritina je v rdeči, temno sivi ali rjavi barvi, salonitna kritina ni dovoljena. Oblikovanje fasade sledi tipološko prilagojeni arhitekturi, kjer so okenske odprtine pokončne in širina oken ne presega višine. Garaže bodo praviloma v stanovanjskem objektu, razen pri medetažnih na padajočem terenu, kjer so zaradi lažjega uvoza prilagojeni terenu in dovozu.
Vertikalni gabariti P+M, maksimalno K+P+N.
Objekti javnega programa
Po svojih vertikalnih gabaritih in arhitektonskem oblikovanju bistveno ne odstopajo od stanovanjskih objektov. Pretežno so to višji pritlični objekti z izkoriščenim podstrešjem. Strehe so simetrične dvokapnice z naklonom med 24 in 30 stopinjami, kjer sleme sledi tlorisni zasnovi. Kritina je v temnordeči oziroma temno rjavi barvi. Salonitna kritina ni dovoljena. K projektom za javne in obrtne objekte je potrebno priključiti načrt barvanja fasad.
Glede na osnovne funkcije objektov so dovoljena tudi manjša gabaritna odstopanja.
Lamele trgovine in lokalov so z vmesnima prehodoma združena v en objekt z enovito oblikovanim ostrešjem in izzidanimi požarnimi zidovi.
Vse lamele objektov na ploščadi omogočajo na nivoju le te ploščadi prehode pod enotno streho. Nivo ploščadi ter vhodov v te objekte na nivoju pritličja je ca 60 cm nad vzhodno ležečim parkiriščem.
Objekti proizvodne dejavnosti
V osnovnem konceptu je prikazana možnost izgradnje objektov v tlorisni zasnovi, kvadratnem tlorisu ali podolgovatem tlorisu. Osnovni gabariti ne smejo odstopati od prikazov v grafičnih prilogah in se prilagajajo tehnološkim zakonitostim. Višina objektov je za proizvodni del pritlična, za poslovni in servisni del pa je lahko poleg pritličja tudi nadstropje. Naklon streh je prilagojen stanovanjskim objektom, medtem ko sleme sledi tlorisni zasnovi.
14. člen
Dopustna je gradnja prizidkov na dvoriščni strani (ne ob cesti), kolikor to dopušča velikost zemljišča in je zagotovljeno razmerje med celotnim zemljiščem in bruto etažno površino vseh objektov na pripadajočem zemljišču 40:60, ter soglasjem mejašev.
15. člen
Nadomestni objekti so mogoči samo na istem funkcionalnem zemljišču in se izvajajo pod pogoji, ki veljajo za novopredvidene objekte po določilih tega odloka.
16. člen
Dovoljeno je postavljanje ograj in opornih zidov tako, da ne presegajo parcelne meje, ob cesti pa je možno ograje postaviti na mejo funkcionalnega zemljišča.
Ograje parcel so izvedene iz:
– parapetnih kamnitih ali betonskih zidov do višine 50 cm
– žive meje, same ali v kombinaciji s parapetnim zidom
– kovinske ograje enostavnih oblik v kombinaciji z živo mejo ali parapetnim zidom
– lesene ograje do višine 1 m.
Ograje iz bodeče žice ali pločevine niso dovoljene.
Oporni zidovi ne smejo presegati višino 1 m, v nasprotnem se gradnja izvaja stopničasto. Vmesne grede širine minimalno 1 m se hortikulturno urede.
17. člen
Zunanja ureditev mora biti obdelana s projekti zunanje ureditve kot sestavni del investicijske tehnične dokumentacije za objekt. Gradbeno dovoljenje za zunanjo ureditev in objekt je eno. V sklopu projekta zunanje ureditve je tudi načrt hortikulture in načrt cestne opreme in peš površin (klopi, koši za smeti, drogovi za zastave, oglasne deske, cestna razsvetljava, itd).
V. ETAPNOST IZVAJANJA IN ZAČASNA NAMEMBNOST
18. člen
Območje spremembe zazidalnega načrta je funkcionalno razdeljeno na posamezna območja. Etape spremembe zazidalnega načrta so skoraj identične posameznim območjem.
Zemljišča ostanejo v obstoječi rabi do pričetka izgradnje posamezne etape.
+---+----------------------------+---------------+--------------+
|1. |etapa Pod Jelovico |30.016 m2 |20 hiš |
+---+----------------------------+---------------+--------------+
|2. |etapa Vrtača |60.432 m2 |obj.centr.dej.|
+---+----------------------------+---------------+--------------+
| | | |5 hiš |
+---+----------------------------+---------------+--------------+
|3. |etapa Vrtača |34.896 m2 |obj.proiz.dej.|
+---+----------------------------+---------------+--------------+
|4. |etapa Kostanjev | | |
+---+----------------------------+---------------+--------------+
| |drevored |8.560 m2 |9 hiš |
+---+----------------------------+---------------+--------------+
|5. |etapa Za vasjo |27.440 m2 |9 hiš |
+---+----------------------------+---------------+--------------+
|6. |etapa V Bregu |23.184 m2 |16 hiš |
+---+----------------------------+---------------+--------------+
|7. |etapa Strma ulica |16.272 m2 |13 hiš |
+---+----------------------------+---------------+--------------+
|8. |etapa Rožna jasa |20.608 m2 |15 hiš + 6 D |
+---+----------------------------+---------------+--------------+
|9. |etapa Livada |29.328 m2 |35 hiš |
+---+----------------------------+---------------+--------------+
|10.|etapa Brezov drevored |25.712 m2 |35 hiš |
+---+----------------------------+---------------+--------------+
|11.|etapa Sončna jasa |29.024 m2 |12 hiš + 12 D |
+---+----------------------------+---------------+--------------+
|12.|etapa Kraška ulica |44.640 m2 |24 hiš + 5 D |
+---+----------------------------+---------------+--------------+
| |izven območja pozidave |30.656 m2 | |
+---+----------------------------+---------------+--------------+
VI. PROMETNA UREDITEV
19. člen
Komunikacije sledijo osnovnemu konceptu pozidave s ciljem, da ustvarijo čim varnejše razmere za gibanje pešcev in motornih vozil. Z načrtovanim prometnim omrežjem omogočamo relativno dobro povezavo čez novo zazidalno območje od obstoječega naselja Kremenca do naselja v izgradnji Ovčjih staj, ter planirano navezavo na Rakitnik.
Glavni komunikacijski križ tvorita Kostanjev in Brezov drevored, ki se tudi oblikujeta kot drevoreda.
20. člen
Urediti je potrebno promet na območju zazidalnega načrta kakor je razvidno iz grafičnih prilog in sicer:
– tranzitni promet
– motorni promet
– servisni promet
– intervencijski promet
– mirujoči promet
– peš promet.
VII. POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA
21. člen
Vsi objekti v območju sprememb zazidalnega načrta Goričca v Postojni morajo biti priključeni na vodovodno, hidrantno, kanalizacijsko in elektro omrežje in imeti morajo možnost priključitve na telefonsko omrežje.
Pogoji izvedbe sekundarnih vodov in priključkov za objekte bodo podani s soglasji pristojnih služb in upravljalcev posameznih naprav k PGD.
Vse prestavitve komunalnih vodov morajo biti izvedene skladno s soglasji pristojnih komunalnih organizacij. Stroški prestavitve bremenijo investitorje.
VIII. VARSTVO BIVALNEGA OKOLJA
22. člen
Varstvo zraka
Pri objektih, ki imajo možnost dozidave obrtne delavnice, je potrebno paziti pri izbiri obrtne dejavnosti, oziroma pred izdajo ustreznih dovoljenj preveriti možnosti prekomernega onesnaževanja zraka.
Tudi v proizvodnem območju – Vrtača proizvodne dejavnosti ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja skladno o Odlokom o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak (emisije) (Uradni list SRS, št. 19/88).
23. člen
Varstvo voda
Pri novi pozidavi je planirana izgradnja kanalizacijskega kolektorja s priključkom na čistilno napravo. Obstoječe objekte znotraj območja bo potrebno ob priključitvi novih navezati na kanalizacijski sistem.
Meteorne vode z utrjenih površin (parkirišč in ploščadi) je potrebno pred iztokom očistiti s peskolovci, ki so opremljeni z lovilci olja. Pri izgradnji transformatorskih postaj je potrebno izvesti oljne jame.
Pri obrtnih prizidanih delavnicah mora biti obrtna dejavnost čista in nemoteča. Pogoje za posamezno obrtno delavnico pa definira sanitarna inšpekcija.
V območju spremembe zazidalnega načrta je obvezen odvoz smeti. Zbirna mesta tipskih smetnjakov je locirati ob stanovanjskih cestah. Lokacije zabojnikov pri javnih zgradbah so vrisane v podlogah. Vse individualne stanovanjske hiše morajo imeti ob uvozu na zemljišče prostor za smetnjake. Ostali javni objekti pa bodo imeli kontejnerje za smeti na parkiriščih, kar je razvidno iz grafične priloge.
Prostori za smetnjake kakor tudi za kontejnerje morajo biti tlakovani tako, da omogočajo lahko in temeljito čiščenje, normalen dostop komunalne službe v vseh letnih časih ter so tudi v nočnem času relativno dobro osvetljeni.
Pri odpiranju gradbenih jam se v odprta brezna ne sme odlagati odpaden material, ki je topen v vodi in lahko onesnaži podtalnico.
24. člen
Varstvo pred hrupom
Na najbolj kritičnih območjih hrupa je uporabljena zvezna obrtna zazidava. Poleg tega pa je ob avtocesti protihrupna pregrada. Po izgradnji naselja s spremenjenim stanjem je nujno izvesti za severni del ob železnici kontrolne meritve, ki bodo pokazale potrebo po dodatni protihrupni pregradi in njeni višini.
Brezov drevored je glavna napajalna komunikacija z avtobusnim prometom, zato je potrebno smiselno izbrati vrste vozil z manjšimi emisijami (skladno s kriteriji ES).
Za stanovanjske objekte ob železniški progi in avtocesti je potrebno v lokacijskem dovoljenju opredeliti protihrupno zaščito s hortikulturnimi ali drugimi ukrepi (izpostavljeni stanovanjski objekti morajo imeti trojno zasteklitev in na hrupnem delu nimajo občutljivih prostorov in balkonov, lož in teras).
Za vse dopolnilne dejavnosti v naselju pa velja, da ne smejo presegati maximalnih ravni hrupa, in sicer za celotno območje velja: konstantna raven hrupa je 55 dB. Območje ob zbirni cesti je maximalna dovoljena raven hrupa s konicami podnevi 60 dB in ponoči 55 dB.
Območje ob železnici in avtocesti je maximalna dovoljena raven podnevi in ponoči 70 dB.
Ožje območje ob vzgojno varstveni enoti pa je dovoljena maximalna raven hrupa 50 dB.
25. člen
Varstvo pred požarom
Pogoji protipožarne zaščite so podani v pogojih Protipožarne inšpekcije.
Z relativno nizko gostoto poselitve so zagotovljeni zadostni odmiki med objekti ter omogočeni dostopi intervencijskih vozil.
IX. OBVEZNOSTI IZVAJALCEV IN INVESTITORJEV
26. člen
Investitorji in izvajalci so pri projektiranju in pri sami gradnji objektov dolžni upoštevati veljavne gradbeno-tehnične, prometne, sanitarno-higienske, varnostne in druge predpise.
Pred pričetkom gradnje so dolžni investitorji poravnati vse zakonske obveznosti.
Pri izvajanju izkopov infrastrukturnih objektov je potreben arheološki spremljevalni nadzor.
Glede na pričakovane razmere v tleh (talna voda, brezna) bo potrebno za posamezne skupine objektov ter zahtevnejše objekte izvršiti predhodne geomehanske raziskave temeljnih tal.
Investitorji so dolžni izvesti priključke in urediti okolico v skladu s projekti zunanje, ureditve istočasno z objekti.
Za vse objekte v ZN morajo investitorji za vsak objekt pridobiti soglasje ŽG Ljubljana.
K projektom za javne in obrtne objekte, načrt barvanja, zunanja ureditev s priključki, vključno hortikulturo je obvezno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti ustrezno strokovno mnenje o usklajenosti navedenih projektov z določili spremembe zazidalnega načrta Goričca v Postojni in tega odloka.
Investitorji objektov so dolžni skrbeti za ureditev in vzdrževanje zelenic, nasadov, stopnišč, dovozov, ploščadi ter za druge ureditve ob objektih. Javne zelenice je dolžna vzdrževati krajevna skupnost, enako javno urejene površine.
Ureditev pripadajočega zemljišča je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.
X. KONČNE DOLOČBE
27. člen
Sprememba zazidalnega načrta Goričca v Postojni je ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Postojna, Zavodu za urbanistično načrtovanje občine Postojna, pri Medobčinskem inšpektoratu občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna ter na Krajevni skupnosti Postojna.
28. člen
Imena ulic v spremembi zazidalnega načrta Goričca so samo operativna v okviru grafičnih prilog in teksta odloka in nikogar ne obvezujejo, da jih prevzame.
29. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Goričca pri Postojni (Uradne objave, št. 21/80).
30. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna.
31. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-1/90-11
Postojna, dne 13. marca 1992.
Predsednik
Skupščine občine Postojna
Igor Bratina, dipl. jur. l. r.
