Na podlagi 5. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 74/89), v zvezi s 1. in 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), 6. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16/77 in 42/86), 61. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85, 29/86 in 24/89) ter prvega odstavka 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se določajo dodatni ukrepi, ki jih morajo poleg ukrepov, določenih:
– z zakonom o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo, in na njegovi podlagi izdanih predpisov,
– z zakonom o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci ter na njegovi podlagi izdanih predpisov,
– z zakonom o gozdovih in na njegovi podlagi izdanih predpisov,
v letu 1993 izvajati lastniki in upravljalci gozdov ter dreves iglavcev, ki rastejo zunaj gozda (v nadaljnjem besedilu: lastniki in upravljalci), da bi preprečili škodljivo namnožitev podlubnikov.

Gozdnogospodarske organizacije morajo za vse gozdove do 28. februarja 1993 izdelati letni načrt varstva gozdov in spremljati njegovo izvajanje.
Z letnim načrtom varstva gozdov se določijo ukrepi:
– za preprečevanje širjenja podlubnikov;
– za nadzorovanje razvoja in preprečevalno zatiranje podlubnikov;
– za zatiranje podlubnikov in sanacijo njihovih žarišč. Glede na ugotovljeno ogroženost in odvisno od vsebine ukrepov se gozdovi po gozdnogospodarskih območjih razvrščajo v ogrožena, potencialno ogrožena in druga območja. Vsa območja se vrišejo na karte, ki so sestavni del letnih načrtov varstva gozdov.
Ogrožena območja obsegajo območja naslednjih katastrskih občin:
– v gozdnogospodarskem območju Tolmin: Vitovlje, Osek, Črniče, Lokve, Dol-Otlica, Breginj,
Bukovski vrh, Šentviška gora, Pečine, Ponikva, Idrijski log, Črni vrh, Godovič, Gorenja Kanomlja, Dole, Ledine, Vrsnik, Planina pri Cerknem;
– v gozdnogospodarskem območju Bled: Rateče-del, Podkoren-del., Kranjska gora-del, Gozd-del, Dovje-del, Hrušica, Plavški rovt-del, Planina-del, Prihodi, Jesenice, Podmežakla, Javorniški rovt-del, Blejska Dobrava, Koroška Bela-del, Potoki-del, Žirovnica-del, Zabreznica-del, Doslovče-del, Begunje-del, Srednja vas-del, Otok, Nova vas, Hraše, Radovljica, Predtrg, Mošnje, Brezje, Ljubno, Peračica, Zaloše, Dobrava pri Kropi, Podhom, Poljšica-del, Rečica-del, Bled, Želeče, Ribno, Zasip-del, Bohinjska Bela-del, Bohinjska. Češnjica-del, Bohinjska Srednja vas-del, Savica-del, Bohinjska Bistrica-del, Nomenj, Nemški rovt;
– v gozdnogospodarskem območju Kranj: Šenčur, Hrastje, Luže, Velesovo, Britof, Primskovo,
Klanec, Muje, Voglje, Trboje, Štefanja gora, Šenturška gora, Lahovče,' Sp. Brnik, Zg. Brnik, Cerklje, Zalog, Dobrava, Podreča, Mavčiče, Praše, Jama, Breg, Drulovka, Stražišče, Sp. Besnica, Rateče, Gosteče, Suha, Dorfarje, Sopotnica, Zminec, Škofja Loka, Stara Loka, Staniše, Ožbolt, Podobeno, Lučne, Gorenja vas, Hotavlje, Gorenja ravan, Stara Oselica, Trebija, Davča, Sp. Luža, Selca, Zvirče, Leše, Kovor, Luža, Bistrica; – v gozdnogospodarskem območju Ljubljana: Trojane, Učak, Ožbolt, Blagovica, Koreno, Krašnja, Prevoje, Sp. Koseze, Dobeno,'Loka, Mengeš, Radomlje, Dob, Rova, Studenec, Homec, Krtina, Trzin, Brdo, Brezovica, Ihan, Zlato polje, Rafolče, Lukovica, Moravče, Trojica, Vrhpolje, Drtija, Peče, Negastrn, Limbarska gora, Velika vas, Krašce, Črnuče, Palovče, Kamnik-del, Volčji potok, Tunjice, Podgorje, Križ, Mlaka, Klanec, Kaplja vas, Moste, Nasovče, Suhadole, Nevlje, Košiše, Stranje, Črna, Gozd, Županje njive, Bistričica, Godič, Mekinje, Tučna, Loče, Znojile, Podhruška, Hruševka, Šmartno, Pšajnovica Hribi, Zg. Tuhinj, Vače-del, Sava-del, Konj-levi del, Šmartno-del, Reka-Gozd-del, Konjščica-del, Jablanica-del, Dobovec-del, Knezdol-del, Čeče-del, Šentlambert-del, Loke-del, Podkum-del, Potoška vas-del, Kolovrat-del, Brezje-del, Hrastnik pri Trojanah-del, Turje-del, Ig-del, Tomišelj-del, Vrbljenje-del, Jezero-del, Kamnik pod Krimom-del, Gradišče-del, Pijava gorica-del, Osolnik-deli Turjak-del, Grosuplje-del, Stara vas-del, Žalna-del, Slivnica-del, Vrhe-del, Verd-del, Stara Vrhnika, Vel. Ligojna, Zaplana, Podlipa, Smrečje-del, Vrhnika, Ravnik-del, Laze-del, Grčarevec-del, Novi svet-del, Hotedršica-del, Gor. Logatec-del, Blekova vas-del, Dol. Logatec-del, Rovte-del, Vrh-del, Borovnica-del, Črni vrh, Setnik-del, Horjul, Vrzdenec, Šentjošt, Zahomec, Brezovica, Dobrova, Žlebe, Stanežiče, Rašica, Gameljne, Vešča, Skaručna;
– v gozdnogospodarskem območju Postojna: Unec-del, Slivnica-del, Gornje jezero-del, Dane-del,
Podcerkev-del, Kačja vas-del, Postojna-del, Bukovje-del, Matenja vas-del, Orehek-del, Selce-del, Slavina-del;
– v gozdnogospodarskem območju Kočevje: Lužarji, Osolnik, Vel. Poljane, Retje, Hrib, Stara cerkev, Mahovnik, Kočevje, Zagorica,, Polom, Koblarji, Mala gora, Željne, Onek, Livold, Mozelj;
– v gozdnogospodarskem območju Novo mesto: Ševnica-del, Dobrnič-del, Medvedje selo-del, Češnjevek-del, Velika Loka-del, Škovec-del, Črnomelj-del, Vranoviči-del, Loke-del, Zastava-del, Cerkvišče-del, Petrova vas-del, Talčji vrh-del, Dobliče-del, Golek-del, Primstek-del, Gradac-del, Zagradec-del, Sušica, Valična vas-del, Dob-del, Podbukovje-del;
– v gozdnogospodarskem območju Brežice: Bukošek, Sela, Bojsno, Globoko, Metni vrh, Šentjernej, Gradišče, Ostrog, Vrhpolje, Kostanjevica, Orehovec, Oštrc, Črneča vas, Planina, Bušeča vas, Kunšperk, Orešje, Sušica, Bizeljsko, Osredek, Podgorje, Pavlova vas, Silovec, Sromlje, Podsreda, Križe, Trebče;
– v gozdnogospodarskem območju Celje: Zaplanina, Ločica, Jeronim, Tešova, Dobrovlje, Letuš, Podvrh, Črni vrh, Marija reka, Pongrac, Braslovče, Šmatevž, Kasaze, Ojstriška vas, Podvin, Polzela, Založe, Zalog, Železno, Velika Pirešica, Gorica, Leveč, Gotovlje, Dobrič, Andraž, Ponikva, Studence, Črnova, Arclin, Brezova, Košnica, Lisce, Medlog, Škofja vas, Šmiklavž, Tremarje, Trnovlje, Zagrad, Dobrna, Homec, Lemberg, Lipa, Podgorje, Strmec, Tomaž, Verpete, Višnja vas, Vojnik, Veliki Lipoglav, Tepanje, Sp. Grušovje, Koble, Licenca, Jernej, Zg. Laže, Zbelovška gora, Konjiška vas, Slov. Konjice, Slemene, Bezina, Škalce, Preloge, Križevec, Radana vas, Zreče, Gorenje, Loška gora, Stenica, Ljubnica, Vitanje, Brezen, Rogaška Slatina, Ješovec, Tinsko, Sodna vas, Sopote, Podčetrtek, Dekmanca, Vodruž, Tratna, Kameno, Dramlje, Olešče, Debro, Slivno, Rečica, Šmihel, Sv. Rupert, Laziše, Lahomšek, Rifen-gozd, Jurklošter,' Mrzlo Polje, Marijina vas;
– v gozdnogospodarskem območju Nazarje: Mozirje, Prihova, Ljubija, Zg. Podbrežje, Radegunda, Šmihel, Lepa njiva, Brezje, Pusto polje, Florjan, Topolšica, Ravne, Plešivec, Skale, Gaberke, Cirkovce, Bevče, Kavče, Velenje, Laze, Ložnica, Hrastoveč, Skorno pri Šoštanju, Gorenje, Paska vas, Rečica, Šmartno ob Paki, Veliki vrh, Lokovica, Podkraj, Šoštanj, Primož, Savina, Šentjanž, Homec, Gornji grad, Florjan, Homec;
– v gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec: Pernice, Branik, Podlipje, Brezbvec, Suhi vrh, Radelca, Vas, Remšnik, Kozji vrh, Sp. Vižinga, Radlje ob Dravi, Dobrava, Sp. Muta, Zg. Muta, Zg. Gortina, Dravče, Vuzenica, Šentvid, Vuhred, Orlica, Libeliče, Črneška gora, Črneče, Dravograd, Grad, Vič, Goriški vrh, Ojstrica, Duh na Ojstrici, Vrata, Trbonje, Danijel pri Trbonjah, Otiški vrh 1, Dobrova, Selovec, Pameče, Vrhe, Sele, Stari trg, Legen, Šmartno pri Sl. Gradcu, Podgorje, Veluna, Graška gora, Vodriš, Šmiklavš, Dobrava, Gornji Dolič, Šentvid nad Valdekom, Završe, Kozjak, Dolga Brada, Stražišče, Brdinje, Ravne, Farna vas, Lokovica, Prevalje, Zagrad, Navrški vrh, Preski vrh, Kotlje, Podgora, Uršlja gora 1, Srednji Dolič;
– v gozdnogospodarskem območju Maribor:
Gaj, Morski jarek, Šober, Bresternica, Kamnica, Rošpoh, Žavcerjev vrh, Rače-del, Podova-del, Vurberk,
Ruše, Lobnica, Smolnik, Bistrica pri Rušah, Rdeči breg, Lehen-del, Javnek-del, Ožbalt, Kot, Božje, Koritno, Brezje, Oplotnica, Zlogana gora, Okoška vas, Zg. Grušovje, Sesterže, Podlože, Lešje, Ptujska gora, Poklece, Stogovci, Bolečka vas, Zg. Pristava, Jurovci, Janški vrh, Dolena, Rodni vrh;
– v gozdnogospodarskem območju Murska Sobota: Hodoš, Šalovci, Čepinci, Dolič, Trdkova, Matjaševci,
Martinje, Boreča, Otovci, Sulinci, Stanjevci, Mačkovci, Pečarovci, Grad, Vidonci, Vadarci, Bodonci, Kruplivnik, Gerlinci, Korovci, Cankova, Domajinci, G. Črnci, Motvarjevci, Kobilje, Bučečovci, Berkovci, Logarovci, Ključarovci, Godemarci, Sp. Ščavnica-del, Zg. Ivanjci-del, Stavešinci-del, Očeslavci-del, Sp. Ivanjci-del, Grabonoš-del, Selišči-del, Radenci-del, Janžev vrh-del, Boračeva-del, Črešnjevci-del, Lomanoše-del, Apače-del, Črnci-del, Nasova-del, Plitvica-del, Negova-del, Kunova-del, Radvenci del, Segovci;
– v kraškem gozdnogospodarskem območju Sežana: Senožeče-del, Laže, Hrpelje, Obrov. Potencialno ogrožena območja obsegajo območja naslednjih katastrskih občin:
– v gozdnogospodarskem območju Tolmin: Vrtovin, Stomaž, Soča-levi del, Bovec, Sedlo, Prapetno brdo, Lome, Zadlog, Spodnja Kanomlja, Srednja Kanomlja, Cekovnikj Vojsko, Jelični vrh, Cerkno, Labinje pri Cerknem, Gorje pri Cerknem, Dolenji Novaki, Gorenji Novaki, Zakriž, Sebrelje, Idrijske Krnice;
– v gozdnogospodarskem območju Bled: Rateče-del, Podkoren-del, Kranjska gora-del, Gozd-del, Dovje-del, Plavški rovt-del, Planina-del, Javorniški rovt-del, Koroška Bela-del, Potoki-del, Žirovnica-del, Zabreznica-del, Višelnica II-del, Begunje-del, Srednja vas-del, Kamna gorica-del, Kropa-del, Češnjica pri Kropi-del, Lancovo-del, Selo-del, Spodnje Gorje-del, Višelnica I-del, Zgornje Gorje-del, Poljšica-del, Rečica-del, Zasip-del, Bohinjska Bela-del, Gorjuše-del, Bohinjska Češnjica-del, Bohinjska Srednja vas-del, Studor-del;
– v gozdnogospodarskem območju Kranj: Češnjevek, Olševek, Visoko, Grad, Pšata, Šmartno,
Žabnica, Planica, Bitnje, Jošt, Zg. Besnica, Nemilje, Stari dvor, Pevno, Križna gora, Puštal, Visoko, Dolenčice, Dolenja dobrava, Leskovica, Podjelovo brdo, Sorica, Dražgoše, Studeno, Lenart, Sv. Ana, Sv. Katarina;
– v gozdnogospodarskem območju Ljubljana: Lipoglav, Volavlje, Vače-del, Sava-del, Konj-levi del,
Šmartno-del, Reka-Gozd-del, Konjščica-del, Jablanica-del, Dobovec-del, Knezdol-del, Čeče-del, Šentlambert-del, Loke-del, Podkum-del, Potpška vas-del, Kolovrat-del, Brezje-del, Hrastnik pri Trojanah-del, Turje-del, Ig-del, Tomišelj-del, Vrbljene-del, Jezero-del, Kamnik pod Krimom-del, Gradišče-del, Pijava gorica-del, Osolnik-del, Turjak-del, Grosuplje-del, Stara vas-del, Žalna-del, Slivnica-del, Vrhe-del, Log, Smrečje-del, Verd-del, Gor. Logatec-del, Dol. Logatec-del, Laze-del, Grčarevec-del, Blekova vas-del, Hrušice, Novi svet-del, Ravnik-del, Hotedršica-del, Žiberše, Rovte-del, Petkovec, Medvedje brdo, Vrh, Ledinica, Žirovski vrh, Vrstnik, Žiri, Breg, Zabočevo, Borovnica-del, Setnik-del, Babna gora, Glince, Šujica, Vič, Preska, Bukovica, Šmartno, Smlednik, Hraše;
– v gozdnogospodarskem območju Postojna: Jurjeva dolina, Snežnik, Unec-del, Slivnica-del, Gornje jezero-del, Begunje, Cerknica, Babno polje, Dane-del, Podcerkev-del, Nadlesk, Lož, Poljane, Kačja vas-del, Postojna-del, Bukovje-del, Landol, Šmihel, Strane, Matenja vas-del, Orehek-del, Rakitnik, Suhi vrh, Selce-del, Slavina-del, Jurišče, Trnje:
– v gozdnogospodarskem območju Kočevje: Ulaka, Turjak, Velike Lašče, Podpoljane, Sv. Gregor, Žimarice, Sodražica, Vinice, Dolenja vas, Rakitnica, Draga, Grčarice, Podtabor in Stari log;
– v gozdnogospodarskem območju Novo mesto: Ponikve-del, Korita-del, Štefan-del, Dolga njiva-del,
Veliki gaber-del, Zagorica-del, Stehanja vas-del, Tanča gora-del, Butoraj-del, Podzemelj-del, Dobravice-del, Ždinja vas, Straža-del, Smolenja vas-del, Gotna vas-del, Težka voda-del, Gradišče-del, Krka-del;
– v gozdnogospodarskem območju Brežice: Svibno, Kal, Dole, Vetrnik, Pilštajn, Mrčna sela,
Golobinjek, Dobrova, Šentvid pri Planini, Stojanski vrh, Globočice, Čatež, Cerina, Koritno, Velika dolina, Nova vas, Trebelno. Selo-Mirna, Straža, Jelševec, Laknice, Malkovec;
– v gozdnogospodarskem območju Celje: Vransko, Prekopa, Miklavž, Matke, Liboje, Zabukovca, Klane, Zavrh, Čreskova, Socka, Novake, Loka, Male Dole, Brezovica, Rupe, Rožni vrh, Šmartno, Jungrt, Ostrožno, Sp. Hudinja, Teharje Bukovžlak, Pečovje, Zvodno, Kompole, Svetina, Svetina, Sp. Dolič, Paka-del, Hudinja-del, Gorenje pri Zrečah, Stranice, Žiče, Bodrež, Platinovec, Vrh, Marija Dobje, Vodule, Pletovarje, Slatina, Žagaj, Dobrinaf, Loka pri Žusmu, Trobni dol, Lokave, Paneče;
– v gozdnogospodarskem območju Nazarje: Rečica trg, Kokarje, Šmartno ob Dreti, Bele vode,
Zavodnje, Šentvid, Paški kozjak (Lipje), Gavče, Krnica, Raduha, Radmirje, Šmiklavž, Bočna, Lenart;
– v gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec: Mlake, Sp. Gortina, Šentjanž nad Dravčami, Primož na Pohorju, Planina, Libeliška gora, Velka, Gradišče, Sp. Razbor, Šentilj pod Turjakom, Belšak, Zelen Breg, Suhi vrh, Tolsti vrh, Koroški Selovec, Uršlja gora 2, Podpeca, Koprivna, Javorje;
– v gozdnogospodarskem območju Maribor: Kalše, Ogljenšak, Gabernik, Ritoznoj, Bukovec, Zg.
Polskava, Šentovec, Pokoše, Sp. Polskava, Črešnjevec, Vrhloga, Laporje, Pretrež, Ložnica, Vrhole pri Konjicah, Cigonjca, Žabjek, Gladomes, Zg. Bistrica, Kovača vas, Zg. Ložnica, Brezno, Podvelka, Janževski vrh, Orlica, Lehen-del, Zg. Kapla, Brezni vrh, Remšnik, Radelca, Kozji vrh, Javnek-del, Dobrava, Bohova, Miklavž, Rogoza, Skoke, Loka na Dravskem polju, Starše, Marjeta na Dravskem polju, Prepolje, Podova-del, Gorica, Dogoše, Slivnica, Zlatoličje, Ješenca, Rače-del, Hotinja vas, Orehova vas, Zg. Dravsko polje, Završka vas, Zimica, Jablance, Zg. Korena, Sp. Korena, Žikarce, Morje, Fram, Kopivnik, Hočko Pohorje, Slivniško Pohorje, Radizelj, Planica, Čreta, Ranče, Vrhov dol, Laznica, Limbuš, Hrastje, Pekel, Gradišče, Sp. Vurmac, Boč, Janževa gora, Gorečja vas, Sp. Selnica, Jelovec, Zg. Slemen, Veliki Boč, Sp. Boč, Zg. Selnica, Cogetinci, Brengova, Cerkvenjak, Benedikt, Sp. Žirovnica, Osek, Zg. Porčič, Sp. Porčič, Gradišče, Sp. Gasteraj, Zg. Žerjavci, Lenart, Selce, Rožengrunt;
– v gozdnogospodarskem območju Murska Sobota: Budinci, Kruplivnik, Domanjševci, Križevci, Peskovci, Adrijanci, Lucova, G. Petrovci, Ženavlje, Neradnovci, Kuzma, Motovilci, Ropoča, Krašči, Gerlinci, Fikšinci, Pertoča, Večeslavci, Dol, Slaveči, Gor. Slaveči, Sotina, Ocinje, Serdica, Nuskova, Kramarovci, Rogašovci, Jurij, Kovačevci, Radovci, Poznanovci, Prosečka vas, Dankovci, Moščanci, Kuštanovci, Košarovci, Panovci, Kukeč, Kančevci, Ivanovci, Fokovci, Selo, Vučja Gomila, Bukovnica, Čikečka vas, Pordašinci, Prosenjakovci, Središče, Ivanjševci, Lončarovci, Berkovci, Ratkovci, Križevci, Iljaševci, Bolehnečici, Drakovci, Moravci, Bučkovci, Kuršinci, Sp. Ščavnica-del, Zg. Ivanjci-del, Stavešinci-del, Očeslavci-del, Sp. Ivanjci-del, Grabonoš-del, Selišči-del, Radenci-del, Janžev vrh-del, Boračeva-del, Črešnjevci-del, Lomanoše-del, Apače-del, Črnci-del, Nasova-del, Plitvica-del, Negova-del, Kunova-del, Lastomerci-del, Ivanjševci-del, Radvenci-del, Plitvički vrh, Grabe, Police, Orehovski vrh, Orehovci, Slaptinci, Podgorje;
– v kraškem gozdnogospodarskem območju Sežana: Štanjel, Voglje, Povir, Dol. Ležeče, Škofije, Rodik,
Slivje, Slope, Volče, Kal, Senožeče-del, Podgrad, Markovščina, Gradišče, Golac.
Vsi gozdovi y katastrskih občinah, ki niso naštete v četrtem in petem odstavku tega člena, so uvrščeni v druga območja.

Lastniki in upravljalci morajo zaradi preprečitve namnožitve podlubnikov v svojih gozdovih do 15. marca 1993 sanirati žarišča podlubnikov in s podlubniki napadena posamezna drevesa, (v nadaljnjem besedilu: lubadarke), do 15. aprila 1993 pa urediti sečišča iglavcev in pospraviti sečne ostanke iglavcev na način, ki je določen s pravilnikom o gozdnem redu (Uradni list SRS, št. 31/86 in 20/89) in z uredbo o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 31/86 in 18/89).
Lastnik oziroma upravljalec lahko brez predhodne označitve dreves poseka in izdela posamezne lubadarke ter izvede zatiralne ukrepe brez uporabe insekticidov, mora pa o opravljenem delu v 14 dneh obvestiti gozdnogospodarsko organizacijo (revirnega gozdarja).
Gozdnogospodarska organizacija lastniku oziroma upravljalcu za ugotovljena žarišča določi, da jih mora v 10 dneh sanirati ali posekati in izdelati posamezne lubadarke ter pri tem izvesti vse predpisane zatiralne ukrepe. Lastnik oziroma upravljalec mora biti pisno obveščen o določenih ukrepih in datumu, do katerega jih mora opraviti.
Lastnik oziroma upravljalec mora najpozneje do 31. marca 1993 sanirati slučajne pripadke iglavcev (žledolome, snegolome, vetrolome in podobno). Ta določba ne velja za tista drevesa, ki so načrtno pripravljena za lovna oziroma kontrolna drevesa. Če lastnik oziroma upravljalec slučajnih pripadkov iglavcev ne more sanirati do 31. marca 1993, mora o tem do 10. marca 1993 obvestiti gozdnogospodarsko organizacijo, ki zagotovi izvedbo del na. njegov račun.
Če zaradi prevelikega obsega slučajnih pripadkov ni mogoče njihove sanacije izvesti do 31. marca 1993, določi gozdarski inšpektor izjemne ukrepe in roke za njihovo izvedbo.
Gozdni lesni sortimenti iglavcev v lubju iz zimske sečnje morajo biti obeljeni oziroma predelani najpozneje do 15. aprila 1993.
Če lastnik oziroma upravljalec ne izvede ukrepov po tem členu v določenem roku, njihovo izvedbo po izteku tega roka zagotovi gozdnogospodarska organizacija na njegov račun.
Lastnik oziroma upravljalec ne sme preprečevati izvajanja preprečevalno-zatiralnih ukrepov.

Minister za kmetijstvo in gozdarstvo, imenuje komisijo, ki strokovno operativno vodi izvajanje ukrepov, določenih s to uredbo.
Občina v sodelovanju z gozdnogospodarsko organizacijo, na območju katere se nahajajo ogrožena ali potencialno ogrožena območja gozdov, imenuje komisijo, ki usmerja in spremlja izvajanje ukrepov za preprečevanje in zatiranje podlubnikov na svojem območju. Občinska komisija vsakih 14 dni obvešča komisijo iz prejšnjega odstavka o izvedenih ukrepih in razvoju podlubnikov.

Dodatni ukrepi, ki se izvajajo na ogroženem območju:
1. gozdnogospodarska organizacija mora zagotoviti, da bo lastnikom oziroma upravljalcem gozdov na razpolago strokovna pomoč za izvajanje preprečevalnih in zatiralnih ukrepov;
2. gozdnogospodarska. organizacija mora skladno z izdelanim načrtom varstva gozdov do rojenja podlubnikov zagotoviti postavitev in izdelavo lovnih ter kontrolnih dreves in lovnih pasti v vseh gozdovih ne glede na lastništvo in o tem obvestiti lastnike oziroma upravljalce gozdov;
3. redna sečnja iglavcev se mora na ožjih delih ogroženih območij, ki so še posebej ogroženi in so kot taki prikazani v kartografskem delu načrta varstva gozdov, po 28. februarju 1993 odložiti do. 15. septembra 1993. Izjema so le sečnje za neodložljivo lastno uporabo lesa;
4. lastnik oziroma upravljalec gozda mora biti obveščen, da je njegov gozd uvrščen v ožji del ogroženega območja;
5. lastnikom gozdov v ogroženem območju se za sečnjo in izdelavo lubadark, ugotovljenih po 28. februarju 1993, prizna razlika med stroški, ki nastanejo pri sečnji in izdelavi lubadark, in stroški sečnje ter izdelave s podlubniki nenapadenih dreves oziroma gozdnih lesnih sortimentov. Obračun razlike stroškov mesečno pripravlja gozdnogospodarska organizacija.

Dodatni ukrepi, ki se izvajajo na potencialno ogroženem območju:
1. obvezno se izvajajo vsi ukrepi iz 1., 2. in 5. točke 5. člena te uredbe;
2. redne sečnje iglavcev se lahko izvajajo šele potem, ko lastnik, gozdnogospodarska organizacija ali upravljalec, ki želi sekati, izvede vse potrebne ukrepe za sanacijo žarišč podlubnika oziroma posamičnih lubadark in vse sanitarne sečnje.

V ogroženem in potencialno ogroženem območju je pri sanaciji žarišč podlubnikov in izdelavi lovnih in kontrolnih dreves dovoljena uporaba insekticidov, pripravljenih na osnovi aktivnih komponent cipermetrina, dekametrina ipd.
Uporaba insekticidov, pripravljenih na osnovi lindana, je v gozdu prepovedana. Izjemoma se lahko taki insekticidi uporabljajo na skladiščih za strojno lupljenje iglavcev.
Lastnik oziroma upravljalec gozda lahko uporablja insekticide le, če je zagotovljeno strokovno vodstvo gozdnogospodarske organizacije.
Gozdnogospodarska organizacija mora o uporabi insekticidov voditi evidenco v skladu z zakonom o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo.

V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo izredna sredstva za:
1. nakup potrebnih materialnih sredstev za obvladovanje podlubnikov v zasebnih gozdovih in gozdovih, za katere obstoji obveznost vračanja po predpisih o denacionalizaciji;
2. poravnavo razlike stroškov med običajnimi stroški sečnje in izdelave ter stroški sečnje in izdelave lubadark, ki nastanejo v zasebnih gozdovih pri sečnji in izdelavi lubadark, ugotovljenih po 28. februarju 1993 v ogroženem in potencialno ogroženem območju;
3. poravnavo negativne razlike med stroški poseka iz izdelave lubadark ter doseženo prodajno vrednostjo lesa v gozdovih, za katere obstoji obveznost vračanja po predpisih o denacionalizaciji;
4. izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov;
5. opremljanje in usposabljanje delavcev in lastnikov gozdov za izvajanje preprečevalno-zatiralnih ukrepov v zasebnih gozdovih;
6. plačilo poseka in izdelave lubadark v primerih, ko lastnik oziroma upravljalec gozda ne izvede ukrepov do določenega roka;
7. financiranje obveščanja lastnikov in javnosti;
8. polaganje in izdelavo kontrolnih ter lovnih dreves v zasebnih gozdovih.
Podrobnejša navodila za uveljavljanje sredstev iz prvega odstavka tega člena izda minister za kmetijstvo in gozdarstvo.

Račun za opravljena dela iz četrtega in sedmega odstavka 3. člena te uredbe izstavi lastniku gozda Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo na podlagi obračuna, ki ga pripravi gozdnogospodarska organizacija, ki je namesto lastnika opravila potrebna dela. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo poskrbi tudi za izterjavo plačila računa, če ga lastnik gozda ne plača v 15 dneh.
Pridobljena sredstva so prihodek proračuna Republike Slovenije.
V soglasju z lastnikom gozda lahko gozdnogospodarska organizacija zagotovi izvedbo ukrepov v zvezi s sanacijo lubadark, vključno s prodajo gozdnih lesnih sortimentov, ob kateri se obračunajo vsi stroški in obremenitve. Brez soglasja lastnika gozdnogospodarska organizacija posekanega lesa ne sme odpeljati. Morebitna negativna razlika med vrednostjo lesa in stroški ukrepov gre v breme lastnika gozda.

Uresničevanje določb te uredbe nadzirajo gozdarski inšpektorji.

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za prekršek kaznuje gozdnogospodarska organizacija oziroma lastnik oziroma upravljalec – pravna oseba če:
1. do 28. februarja 1993 ne izdela načrtov za varstvo gozdov v ogroženih in potencialno ogroženih območjih (prvi odstavek 2. člena);
2. v določenem roku ne izvede predpisanih oziroma določenih ukrepov za zatiranje podlubnikov (prvi in tretji odstavek 3. člena);
3. do 31. marca 1993 ne sanira slučajnih pripadkov iglavcev oziroma do 10. marca 1993 ne sporoči gozdnogospodarski organizaciji, da jih ne bo mogel sam sanirati (četrti odstavek 3. člena);
4. ne obeli oziroma predela gozdnih lesnih sortimentov iglavcev v lubju iz zimske sečnje do 15. aprila 1993 (šesti odstavek 3. člena);
5. pravočasno ne postavi in izdela kontrolnih ter lovnih dreves in ne postavi lovnih pasti (2. točka 5. člena);
6. ne odloži redne sečnje iglavcev v območju, kjer bi morala biti sečnja odložena (3. točka 5. člena);
7. izvaja sečnjo iglavcev, preden so izvedeni vsi ukrepi za sanacijo žarišč podlubnikov (2. točka 6. člena);
8. v gozdu uporablja insekticide na osnovi lindana (drugi odstavek 7. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se za prekršek kaznuje lastnik oziroma upravljalec gozda posameznik, če stori katero izmed dejanj iz 2., 3., 4., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 11. člena te uredbe, ali če:
1. preprečuje izvajanje preprečevalno-zatiralnih ukrepov (osmi odstavek 3. Člena);
2. uporablja insekticide brez strokovnega vodstva (tretji odstavek 7. člena).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.