Na podlagi prvega odstavka 107. in drugega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. januarja 1993 in o njem ponovno odločal na seji dne 23. februarja 1993.

Ta zakon določa ustanovitev, naloge, pristojnosti, pravice in obveznosti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Ustanovi se Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije.
Gospodarjenje po tem zakonu obsega upravljanje in razpolaganje.
Sklad opravlja naloge v imenu Republike Slovenije in za njen račun.

Sklad je pravna oseba in posluje v skladu s predpisi, ki veljajo za javne zavode, če ni z zakonom drugače določeno.

Sklad gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije v skladu s sprejeto razvojno politiko Republike Slovenije, predpisi in svojimi akti ter pri tem opravlja zlasti naslednje naloge:
– skrbi za racionalno rabo in okoljevarstveno vrednost kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov;
– izvaja promet s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi, ter jih daje v zakup v skladu s predpisi in svojimi akti oziroma zanje dodeljuje koncesije;
– vodi evidence o kmetijskih zemljiščih, kmetijah in gozdovih v lasti Republike Slovenije v skladu s predpisi;
– upravlja finančna sredstva, ki jih dobi z gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi;
– opravlja druge naloge, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove v lasti Republike Slovenije, določene v predpisih in aktih sklada.

Organ upravljanja sklada je svet sklada, ki ima predsednika in osem članov. V svetu sklada je pet predstavnikov ustanovitelja in trije predstavniki uporabnikov oziroma zakupnikov kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov sklada, ki jih imenuje in razrešuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije, ter en predstavnik delavcev sklada, ki ga imenujejo in razrešujejo delavci sklada.
Predsednika sveta sklada volijo člani sveta.
Svet sklada opravlja zlasti naslednje naloge:
– sprejema finančni načrt in program sklada s soglasjem Vlade Republike Slovenije;
– sprejema zaključni račun sklada s soglasjem Vlade Republike Slovenije;
– ima druge pravice in obveznosti, določene s statutom sklada.

Sklad vodi in zastopa direktor sklada. Direktor sklada mora imeti visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj. Direktorja imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije.

Sklad ima nadzorni odbor, ki šteje pet članov in jih imenuje Državni zbor Republike Slovenije.
Nadzorni odbor nadzira zakonitost dela in finančno poslovanje sklada. Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča o delovanju sklada Državnemu zboru Republike Slovenije.

Sklad ima statut, ki ga sprejme svet sklada s soglasjem Vlade Republike Slovenije. Statut sklada določa zlasti:
– organizacijo sklada;
– organe sklada in njihove pristojnosti ter način odločanja;
– naloge sklada;
– način poslovanja sklada in akte, ki to podrobneje urejajo;
– pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev s posebnimi pooblastili.

Sklad je za svoje delo odgovoren Vladi Republike Slovenije in ji o svojem delu poroča najmanj enkrat letno.
Delo sklada nadzirata ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo, ter ministrstvo, pristojno za finance.
Sklad vodi evidenco izdanih priznanic in o njihovi višini trimesečno poroča ministrstvu, pristojnemu za finance.

Sredstva za začetek delovanja sklada zagotovi Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
Sredstva, ki jih sklad pridobi z gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi, so prihodek sklada.
Sklad lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje tudi iz proračuna Republike Slovenije in iz drugih virov. Sredstva sklada so namenjena za:
– vlaganja za vzdrževanje in izboljšanje proizvodne sposobnosti kmetijskih zemljišč in kmetij ter za uresničevanje in razvoj vseh funkcij gozdov;
– nakup kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov;
– stroške poslovanja sklada.
Presežek prihodkov nad odhodki sklada je v skladu s finančnim načrtom in programom Sklada prihodek proračuna Republike Slovenije.

Sklad se organizira in začne delovati v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Priprave za začetek dela sklada opravi vršilec dolžnosti direktorja sklada, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije.
Do začetka dela sklada opravlja njegove naloge ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.
Do začetka dela organizacije, ki bo opravljala javno gozdarsko službo, opravljajo strokovno-tehnične in druge naloge v zvezi z gozdovi za sklad gozdnogospodarske organizacije.
Do začetka dela organizacije, ki bo opravljala kmetijsko-zemljiško javno službo, opravljajo strokovno-tehnične in druge naloge v zvezi s kmetijskimi zemljišči in kmetijami za sklad ustrezni organi v občinah kot pravnih naslednicah kmetijskih zemljiških skupnosti.

Za opravljanje operativnih del se ustanovijo območne izpostave, njihovo opravljanje pa se lahko poveri tudi drugim ustanovam oziroma skupnostim. Opredelitev operativnih del in obseg območij določi statut Sklada.

Pri vzpostavitvi in vodenju evidence iz tretje alinee 4. člena tega zakona sklad uporablja podatke o:
– lastnini in drugih stvarnih pravicah po stanju v zemljiški knjigi;
– legi iz mapne kopije oziroma digitaliziranega zapisa načrta;
– površini, katastrski kulturi in katastrskem razredu iz računalniške podatkovne baze zemljiškega katastra za območje Republike Slovenije;
– enotni matični številki občana, imenu in priimku ter stalnem prebivališču lastnikov oziroma uporabnikov kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov iz centralnega registra prebivalstva in drugih evidenc;
– podjetjih, organizacijah in skupnostih, obratovalnicah in zasebnikih iz ustreznih registrov, vodenih za območje Republike Slovenije, in drugih registrov;
– knjižni vrednosti kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov iz zaključnih računov upravljalcev kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov za leto 1992.
Enotna evidenca iz prejšnjega odstavka se vzpostavi s prevzemom podatkov za celotno območje Republike Slovenije neposredno iz ustrezno računalniško podprtih baz v skupnem računalniškem centru na Republiškem zavodu za informatiko in iz drugih virov.
Geodetske uprave omogočijo prevzem podatkov iz druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena kot prednostno nalogo.
Sklad uporablja podatke iz prvega odstavka tega člena brez povračila stroškov njihovega prevzema, razen za nedigitalizirane mapne kopije.

Kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, ki niso postali last Republike Slovenije oziroma občin po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92) oziroma po zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92), ter kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona last Republike Slovenije oziroma občin in se po stanju ob uveljavitvi tega zakona prenesejo na sklad oziroma na občino.
V sklad oziroma na občino se na način, v rokih in po postopkih, določenih s tem zakonom, prenesejo tudi kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi, ki so postali last Republike Slovenije oziroma občin po drugih predpisih. Ta kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi se prenesejo na sklad oziroma na občino po stanju na dan uveljavitve teh predpisov.
Za kmetijska zemljišča in gozdove po 74. členu zakona o zadrugah, 5. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in po tem členu, se štejejo tudi nezazidana stavbna zemljišča, za katera ni veljavnega prostorsko izvedbenega načrta oziroma ni izvršen odkup oziroma prenos v sklad stavbnih zemljišč. Del teh kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je na dan uveljavitve tega zakona v upravljanju občin, postane z dnem uveljavitve tega zakona last občine, na območju katere leži, preostala kmetijska zemljišča in gozdovi pa z dnem uveljavitve tega zakona postanejo last Republike Slovenije.
Lastnina občine so po 5. členu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in po prvem odstavku tega člena kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi, ki ležijo na območju občine in so bili 6. aprila 1941 v lasti občine.
Sklad oziroma občina je pravni naslednik upravljalcev kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini iz prvega in drugega odstavka tega člena v delu, ki se nanaša na prenesena kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove.

Vsi prihodki od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije oziroma občin, so od 1. januarja 1993 dalje prihodek sklada oziroma občin. Sklad oziroma občina prizna stroške gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi od 1. januarja 1993 do dejanskega prenosa kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na sklad oziroma na občino.

Upravljalci prenesejo kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove iz prejšnjega člena na sklad oziroma občino in predložijo skladu oziroma občini bilanco po stanju 31. decembra 1992 skupaj z urejeno dokumentacijo za ta kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Stroški prenosa bremenijo sklad oziroma občino.
Če upravljalci ne prenesejo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na sklad oziroma občino v roku, poskrbi za izvedbo prenosa sklad oziroma občina.
Za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov po tem členu se smiselno uporablja navodilo o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad (Uradni list SRS, št. 15/79).
Za opravila v zvezi s prenosom kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov po tem členu se ne plačujejo takse in ne davek od prometa z nepremičninami.
Vpisi v zemljiško knjigo v zvezi s prenosom kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov po tem členu veljajo za nujne.
Pri izvajanju programa geodetskih del imajo prednost izmere v zvezi s prenosom kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov po tem členu.
Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo po prvem odstavku tega člena, izda minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

Prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov iz prvega in drugega odstavka 14. člena tega zakona ne vpliva na pravice upravljalcev, da nadaljujejo z uporabo in upravljanjem kmetijskih zemljišč in gozdov, če jih obdelujejo oziroma izkoriščajo sami kot dober gospodar, do izdaje pravnomočne odločbe o denacionalizaciji oziroma do podelitve koncesije ali sklenitve zakupne pogodbe v skladu z zakonom. Po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji imajo upravljalci kmetijskih zemljišč in gozdov, zajetih v tej odločbi, pravice in obveznosti po zakonu o denacionalizaciji.
Upravljalci iz prejšnjega odstavka oziroma dejanski uporabniki in zakupniki sklenejo s skladom oziroma občino zakupno oziroma drugo ustrezno pogodbo oziroma jim sklad oziroma občina dodeli koncesijo.
Zakupno razmerje se vzpostavi oziroma koncesija podeli najmanj za čas, ki ustreza amortizacijski dobi vlaganj v zemljišča oziroma trajne nasade.
Ob plačilu zakupnine ali odškodnine za podeljeno koncesijo se pri upravljalcih iz prvega odstavka tega člena upošteva kupnina za odplačno pridobljena zemljišča tako, da se do poravnave te kupnine, kupnina in zakupnina ali odškodnina pobotata.
Sklad določi višino zakupnine oziroma odškodnine za koncesijo, amortizacijsko dobo vlaganj v zemljišča in trajne nasade po tretjem odstavku tega člena ter pogoje in merila za vračunavanje kupnine v zakupnino oziroma odškodnino iz prejšnjega odstavka v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov iz prvega in drugega odstavka 14. člena tega zakona ne vpliva na najemna, zakupna in druga njim podobna razmerja, ki so bila do uveljavitve tega zakona oziroma predpisov iz drugega odstavka 14. člena tega zakona ustanovljena z odplačnimi pravnimi posli, če pravni posel ali zakon ne določa drugače.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko najemna, zakupna in tem podobna razmerja, katerih trajanje je določeno oziroma dogovorjeno za dobo več kot 10 let, trajajo največ še 10 let po uveljavitvi tega zakona, pri trajnih nasadih pa do izteka dobe, za katero je sklenjena zakupna pogodba oziroma do izteka rodnosti nasada, razen če se sklad oziroma občina in najemnik oziroma zakupnik ne sporazumeta drugače.
Razmerja iz prejšnjega odstavka zaradi prenosa ni mogoče odpovedati pred potekom pogodbenega roka, dokler ima najemnik oziroma zakupnik, ki je fizična oseba, kmetijska zemljišča, kmetijo oziroma gozd v najemu oziroma zakupu kot glavni vir preživljanja sebe in svoje družine.

Ne glede na določbe 17. in 18. člena tega zakona se za kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove, ki se vrnejo prejšnjim lastnikom, uporabljajo določbe predpisov o denacionalizaciji.

Sklad je zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov prejšnjim lastnikom v skladu s predpisi o denacionalizaciji.
Sklad ne sme odtujiti kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov iz prejšnjega odstavka in tudi ne kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov agrarnih ter njim podobnih skupnosti. Z njimi mora gospodariti tako, da je možna njihova vrnitev prejšnjim lastnikom v skladu s posebnimi predpisi.
Agrarne in njim podobne skupnosti imajo prednost pri dodelitvi koncesije ali sklenitvi najemne pogodbe za uporabo teh zemljišč, razen v primerih iz 17. in 18. člena tega zakona.
Finančna sredstva sklada so tudi priznanice. Priznanice se lahko izdajo le v primerih iz tretjega odstavka 27. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št.
27/92-I), ko denacionalizacijski upravičenec ne zahteva vrnitve kmetijskih zemljišč v naravi, temveč zahteva odškodnino. Če denacionalizacijski upravičenec zamenja priznanico za obveznico Slovenskega odškodninskega sklada, se sredstva za obveznosti iz obveznice Slovenskemu odškodninskemu skladu zagotovijo iz sredstev sklada.
Kadar denacionalizacijskim upravičencem ni mogoče vrniti kmetijskih zemljišč v naravi, lahko Sklad za plačilo kupnine sprejme tudi obveznico Slovenskega odškodninskega sklada.
Sklad v Slovenski odškodninski sklad izplača finančna sredstva iz četrtega odstavka tega člena na podlagi pravnomočnih denacionalizacijskih odločb oziroma utemeljene zahteve Slovenskega odškodninskega sklada.
Poleg sredstev iz četrtega odstavka tega člena sklad vplačuje v Slovenski odškodninski sklad v skladu s posebnim zakonom 10 odstotkov priliva sredstev iz naslova kupnin in zakupnin za kmetijska zemljišča in gozdove, in 10 odstotkov od prihodkov sklada od gospodarjenja z državnimi gozdovi v lasti Republike Slovenije.
Obveznost Sklada iz prejšnjega odstavka preneha, ko so pokrite vse obveznosti do upravičencev iz naslova nacionaliziranih zemljišč.

Do izvršitve denacionalizacijskih odločb je član sveta sklada en predstavnik denacionalizacijskih upravičencev namesto enega predstavnika uporabnikov oziroma zakupnikov.
Pri izvrševanju denacionalizacijskih odločb sklad sodeluje s Slovenskim odškodninskim skladom, z organi, ki vodijo denacionalizacijske postopke, z denacionalizacijskimi upravičenci in z uporabniki, zakupniki oziroma koncesionarji na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in gozdovih v lasti Republike Slovenije.

Po izvršitvi denacionalizacijskih odločb se v skladu z zakonom določijo kmetijska zemljišča in gozdovi, ki preidejo v last lokalnih skupnosti.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.