Na podlagi 9., 17. in 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81), 4. člena Odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s pristojnostmi zborov in volitvami funkcionarjev občinske skupščine ter Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija (Uradni list RS, št. 16/90, 26/90, 33/90, 4/91 in 10/91) so zbor Združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor občine Idrija na skupni seji dne 28. 1. 1993 sprejeli

Območje Zgornje Idrijce in Belce s pritoki in okolico se zaradi posebnih geoloških, geomorfoloških, hidroloških in botaničnih posebnosti ter visoke stopnje naravne ohranjenosti, razglasi za Krajinski park Zgornja Idrijca.
Krajinski park Zgornja Idrijca, strokovne osnove za razglasitev, ki jih je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica, so sestavni del tega odloka, in jih hrani za kulturo pristojni občinski upravni organ.

Krajinski park Zgornja Idrijca vključuje naslednje mejne parcele ter oddelke gozdnogospodarskih enot:
K. o. Idrija mesto: 974, 2650, 2250, 2248, 2247, 2498, 2497, 2499, 2500, 2501, 2502, 2503, 2541.
K. o. Čekovnik: Oddelek 27/1 mejni kamen št. 536 do mejnega kamna št. 544. Glavna preseka "T" mejni kamen št. 36 do mejnega kamna št. 1.
Oddelek 29/1 mejni kamen št. 122 do Fežnarja mejni kamen 173 in naprej ob meji.
Oddelek 30/1 in 33/1 do mejnega kamna št. 237, kjer se navezuje na mejni kamen št. 61 in teče do mejnega kamna št. 45. Nadaljuje ob meji oddelka 34/1 do mejnega kamna št. 33. V nadaljevanju zajema parcele k. o. Čekovnik z naslednjimi številkami: 835, 833, 831, 824, 823, 814/1, 811, 786, 778, 779, 762, 763, 759, 752, 753/2, 753/1 in na mejni kamen 343, oddelek 36/1 k. o. Vojsko. Nadaljuje potek do mejnega kamna 322. Zaključi mejo oddelka 36/1 po glavni preseki "G" med mejnima kamnoma št. 4 in 1. Nad oddelkom 37/1 poteka med mejnima kamnoma št. 47 do št. 26 ter nad oddelkom 38/1 in mejnima kamnoma št. 26 in 19. Nadalje poteka po mejnih parcelah k.o. Vojsko: 506, 495, 497 do mejnega kamna št. 81. Nadalje povezuje mejne kamne št. 81 in 66 ter naprej do mejnega kamna št. 50. Povezuje mejni kamen št. 50 in mejni kamen št. 20 nad oddelkom l/II. Od mejnega kamna št. 19 naprej poteka nad mejo oddelka 2/II do mejnega kamna št. 13, ko začenja oddelek 3/II. Poteka do mejnega kamna št. 7 na meji z oddelkom 4/II ter do mejnega kamna št. 1 na meji oddelka 5/II. Obkroža oddelek 5/II od mejnega kamna št. 85 do mejnega kamna št. 51. V nadaljnjem poteku zajema parcele k. o. Vojsko in sicer: 803, 804, 805, 815, 819, 821, 822, 832. 834. 837/1, 837/2, 838, 849, 876, 703, 16, 47, 48, ter se pri mejnem kamnu št. 41 ponovno navezuje na mejo oddelka 5/II. Od tod poteka ob meji oddelka do mejnega kamna št. 30 na meji oddelka 6/II. Nadaljuje ob meji oddelka 14/II št. 13. Meja se nadaljuje do mejnega kamna št. 1 na začetku presek št. 23 in 24 ter se spušča po Suhem potoku do mejnega kamna št. 1 preseke "F" in odtod naprej po meji oddelka 65/II do Zelenega roba do kamna št. 1 ter nato po posestni meji GGE Idrija II do mejnega kamna št. 18/24. Meja nato poteka do mejnega kamna št. 28 oddelka 64/II ter še naprej do mejnega kamna št. 1 glavne preseke "G", nadaljuje ob meji oddelka 66/2 in preko mejnega kamna št. 31 poteka do mejnega kamna št. 55 na meji oddelka 67/II. Nadaljuje ob tej meji do mejnega kamna št. 82. Povezuje ta mejni kamen z mejnim kamnom št. 188 med mejama oddelkov 68 in 69/II. Po stranski preseki št. 20 povezuje mejne kamne št. 188, 68, 23 do mejnega kamna št. 1. Ponovno doseže glavno preseko "F" in od mejnega kamna št. 135 poteka nad oddelkom 41/II do mejnega kamna št. 149 nato nad oddelkom 42/II do mejnega kamna št. 175, oddelka 44/II do mejnega kamna 202, oddelka 45/II do mejnega kamna 223. Nadaljuje nad oddelkom 45/II po mejnih kamnih od št. 78 do 66 na meji oddelka 46/II. Nad tem oddelkom poteka meja do mejnega kamna št. 58, naprej pa zajema parcele št. 740 in 739/2 k. o. Zadlog. Pri mejnem kamnu št. 50 nadaljuje mejo do mejnega kamna št. 48. Naprej poteka nad oddelkom 47/II do mejnega kamna št. 39 na meji z oddelkom 48 ter še naprej do mejnega kamna št. 35 na meji z oddelkom 49/II. Oddelek 48/II vključuje stransko poseko št. 13 od mejnega kamna št. 27 do mejnega kamna št. 1 oziroma mejnega kamna št. 6. Povezuje mejna kamna št. 6 in 7 pod oddelkom 49/2. Mejni kamen št. 7 povezuje s parcelami k. o. Idrijski log in sicer naslednje parc. št. 594/5, 548, 547/1, 528/2, 528/1 in pri mejnem kamnu št. 202 doseže zgornjo mejo oddelka 43/1 in poteka po njej do mejnega kamna št. 1 glavne preseke "Y" na meji z oddelkom 42/1. Nadaljuje nad oddelkom 43/1 po preseki "Y" do mejnega kamna št. 32 in 34. Po stranski preseki – cesti (Podroteja – Koševnik) poteka med mejnimi kamni št. 13 do št. 8 in naprej po stranski poseki med oddelkoma 42 in 41/1 do mejnega kamna št. 1. Meja tu seka parc. št 2597 k.o. Idrija zajema pare št. 2588 ter 2603, ki jo po brvi ob Mejci seka, ter zajema še pare št. 969 v Mejci.

Znotraj krajinskega parka se razglasijo naravni rezervati, naravni in kulturni spomeniki (arheološki, tehniški, NOB).
Na območju krajinskega parka se nahajajo: A – Naravni rezervat Bukov vrh na državnem zemljišču v uporabi SGG Tolmin (oddelek 64 GGE Idrija II)
B – Naravni spomeniki: Bedrova grapa (odd. 17 GGE Idrija II) Divje jezero (odd. 42/k GGE Idrija I) Jama nad Kobilo (odd. 28/d GGE Idrija I) Kramaršca (odd. 38/d GGE Idrija I in 11/d GGE Idrija II)
Suha Idrijca (odd. 8/a, 9/a. 10/b GGE Idrija II) in Vrtači pod Petelinovim vrhom (odd. 63/d GGE Idrija na državnem zemljišču v uporabi SGG Tolmin. C – Kulturni spomeniki:
Drviše (Mrzla rupa – Vojsko) – arheološki (odd. 17 GGE Idrija II)
Klavže na Belci-Brusove klavže – tehniški (odd. 41/c GGE Idrija II)
Klavže na Belci-Putrihove klavže – tehniški (odd. 39/c GGE Idrija II)
Klavže na Idrijci-Idrijske klavže – tehniški (odd. 9/c GGE Idrija II)
Območje partizanske bolnice Pavla – NOB (odd. 31/c GGE Idrija II)
Spomenik SVPB Pavla – Hudo polje – NOB (odd. 36/b GGE Idrija II)
na državnem zemljišču v uporabi SGG Tolmin.

Na celotnem območju Krajinskega parka Zgornja Idrijca ni dovoljeno:
– izvajanje obsežnejših zemeljskih del (poglabljanje, izravnavanje, odkopavanje, lomljenje in gospodarsko izkoriščanje rudnin)
– izvajanje večjih regulacij in večjih gradbenih del v strugah vodotokov s posledico večje spremembe vodnega režima ali spremembe struge
– gradnja javnih cest, ki niso neobhodne za razvoj oziroma ohranitev poseljenosti območja parka
– novogradnje objektov, možne so le: nadomestitve, adaptacije in prenove, gradnja novih objektov v okviru obstoječih domačij in gradnja sekundarnih bivališč v že določenih območjih
– nabiranje rastlin ali njihovih delov v komercialne namene
– loviti in nabirati živali razen ribolova in lovskega gospodarjenja
– prekomerno povzročanje hrupa,
– prepovedano je onesnaževanje vseh vrst.
Pri posameznih varovalnih območjih pa veljajo poleg navedenih prepovedi še varstveni režimi, ki prepovedujejo:
A. NARAVNI REZERVAT 1. "Bukov vrh" (inv. št. 8)
– prepovedani so vsi posegi in gibanja znotraj rezervata, izjema je le znanstveno raziskovanje rezervata,
B. NARAVNI SPOMENIKI:
1. "Bedrova grapa" (inv. št. 2)
– gradbena déla vseh vrst,
– postavljanje ali polaganje površinskih kablov,
– jemati kamninske vzorce, opravljati vrtanja in druge posege,
– povzročati vibracije in eksplozije,
– postavljanje vsakovrstnih reklam in napisov,
– zakrivanje ali kvarjenje vedut,
– športne dejavnosti, ki imajo na naravno dediščino škodljiv vpliv,
– zasipavati geološke profile in golice,
– kakorkoli onesnaževati vodo,
– omejevati dostop do vode,
– posegati v obrežno vegetacijo
– odvzemati prod, pesek ali mivko z obrežja, prodišča ali dna struge,
– vsako poseganje na rastišču,
– spreminjanje kulture rastišča,
– trgati cvetje, izkopavati, nabirati, sekati, poškodovati ali lomiti rastline,
– nabirati semena in plodove rastlin, ki so pod posebnim varstvom,
– spreminjati rastlinsko strukturo in mikroklimatske značilnosti biotopa ter vnašanje alohtonih vrst,
– krmljenje divjadi,
– pašništvo,
– gibanje izven obstoječih poti,
2. "Divje jezero" (inv. št. 10)
poleg prepovedi pri "Bebrovi grapi" veljajo še prepovedi:
– vsakršno poseganje, ki bi spremenilo življenjske pogoje živalim,
– loviti, nabirati, preganjati in uničevati živali,
– spreminjati sestavo biocenoze z naseljevanjem vrst
– približevati se gnezdiščem, jih uničevati, poškodovati, osvetljevati, kakor tudi prostore, kjer se živali hranijo, zadržujejo in razmnožujejo,
– kakršnokoli zakrivanje ali zapiranje vhoda v jamo,
– poseganje v estetsko podobo neposredne okolice jame,
– spreminjanje vegetacijske združbe v neposredni okolici jame,
– obiskovanje jame razen v raziskovalne namene,
– gradnja poti,
– loviti in nabirati jamske živali,
3. "Jama nad Kobilo" (inv. št. 20)
4. "Kramaršca" (inv. št. 28)
veljajo enake prepovedi kot pri naravnih spomenikih "Bedrova grapa" in "Divje jezero",
5. "Suha Idrijca" (inv. št. 39)
– postavljanje in polaganje vseh vodov,
– jemati kamninske vzorce, opravljati vrtanja in druge posege,
– povzročanje vibracij in eksplozij,
– postavljanje reklamnih in drugih tabel, znamenj ali svetlobnih napisov,
– zakrivanje značilnih pogledov
– športne dejavnosti, ki imajo na naravno dediščino škodljiv vpliv (plezanje po stenah),
– kakršnokoli onesnaževanje vode
– posegati v obrežno vegetacijo,
– odvzemati pesek, prod ali mivko z obrežja, prodišča ali dna struge,
6. "Vrtači pod Petelinovim vrhom" (inv. št. 42)
– postavljanje ali polaganje površinskih energetskih kablov,
– jemati kamninske vzorce, opravljati vrtanja in druge posege,
– povzročanje vibracij in eksplozij,
– postavljanje reklamnih tabel, znamenj ali svetlobnih napisov,
– zakrivanje značilnih razgledov,
– športne dejavnosti, ki imajo na naravno dediščino škodljiv vpliv,
– vsako poseganje na rastišču,
– spreminjati kulturo rastišča, – trgati cvetje, izkopavati, nabirati, poškodovati, lomiti rastline,
– nabirati semena in plodove rastlin, ki so pod posebnim varstvom,
– sekati, obsekavati, lomiti, ruvati ali kako drugače uničevati drevesa, grmovje in zelišča ter njihove dele,
– spreminjati obstoječo rastlinsko strukturo, zastopnost ali osončenost rastišča,
– v gozdni ekosistem vnašati alohtone vrste,
– obešati ali pritrjevati tuja telesa oziroma konstrukcije na deblo ali ostale rastlinske dele,
– krmljenje divjadi in postavljanje solnic, – gradnja obor za divjad,
– hoja izven poti,
– zatiranje škodljivcev s kemičnimi sredstvi,
– pašništvo,
– nabiranje gozdnih sadežev in povzročanje hrupa. Izjemoma je pri vseh prepovedih po predhodnem
soglasju pristojne varstvene službe možno manjše odstopanje.
C. KULTURNI SPOMENIKI
1. "Drviše" (inv. št. 1) (Mrzla rupa-Vojsko) – arheološki
območje spomenika je nedotakljivo za vsakršne spreminjevalne posege brez arheološkega nadzora; načeloma so zahtevane predhodne arheološke raziskave.
2. "Klavže na Belci" – Brusove klavže (inv. št. 3) -tehniški
3. "Putrihove klavže" (inv. št. 4) – tehniški
4. "Klavže na Idrijci"- Idrijske klavže (inv. št. 5) -tehniški
5. Območje partizanske bolnice Pavla (inv. št. 7) -zgodovinski
6. Kamšt – vodna črpalka (inv. št. 2) – tehniški
V območju spomenikov (2,3,4,5,6) niso dovoljeni nikakršni posegi, dovoljeni so le posegi za znanstveno raziskovanje, spomeniškovarstvene prenove, konzervatorski, restavratorski in prezentacijski posegi, posegi za redno vzdrževanje, izjemoma rekonstrukcija in nadomestitev ogroženih pričevalnih elementov s kopijami.
7. Obeležje partizanski vojni bolnici "SVPB Pavla" (inv. št. 6) – zgodovinski
Prepovedani so posegi v pomembnejše sestavine spomenika. Predpisano je varovanje ključnih delov zasnove spomeniškega območja v neokrnjeni obliki. Možna je rekonstrukcija in prenova.
Vsi dovoljeni posegi v območju Krajinskega parka Zgornja Idrijca so lahko izvedeni le v soglasju s pristojno službo za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki opravlja tudi nadzor nad s tem odlokom prepovedanimi posegi.

Če se z razglasitvijo zaradi omejitev in prepovedi poslabšajo pogoji za pridobivanje dohodka oziroma za življenje in delo in tega ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo v okviru določenega režima oziroma razvojnih usmeritev glede spomenika ali znamenitosti, je občina dolžna zagotoviti sredstva za nadomestilo škode.
Za kriterije določitve enkratnega nadomestila (odškodnine) se smiselno uporabljajo določbe predpisov o razlastitvi.

Podrobnosti glede možnih izjem pri omejitvah so določene v elaboratu "Krajinski park Zgornja Idrijca strokovne "osnove za razglasitev".

Nadzor nad izvajanjem varstvenih ukrepov vrši Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec, Vrhnika.

Strokovne naloge v zvezi z izvajanjem varstva v Krajinskem parku Zgornja Idrijca ter pripravo strokovnih osnov za prostorsko izvedbene akte opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici.

Posamezne označbe naravnih znamenitosti in spomenikov določi po predlogu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica upravni organ občine, pristojen za kulturo, v skladu z določbami pravilnika o obliki in namestitvi oznak.

Razglasitev Krajinskega parka Zgornja Idrijca se v enem letu po razglasitvi vpiše v zemljiško knjigo pri Temeljnem sodišču Nova Gorica, Enoti v Idriji.
Občinski upravni organ, pristojen za kulturo obvesti lastnike o vpisu v zemljiško knjigo ter jih seznani z režimi, usmeritvami in obveznostmi v skladu z zakonom.

Z denarno kaznijo od 10.000 do 30.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s prepovedmi v:
– prvem odstavku 4. člena.
Za enak prekršek se posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe kaznuje z denarno kaznijo od 1.600 do 5.000 SIT.

Z denarno kaznijo do 30.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba oziroma posameznik s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s prepovedmi v:
– 1. alinei točke A/l 2. odstavka 4. člena.
– 1., 3., 4., 5., 7., 11., 12. in 15. alinei točke B/l 2. odstavka 4. člena."
– 1., 3., 4., 5., 7., 11., 12., 15., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26.. 27., 28., 29. in 30. alinei točke B/2, B/3 in B/4 2. odstavka 4. člena,
– 1., 3., 5., 7. in 8. alinei točke B/5 2. odstavka 4. člena,
– 1., 3., 5., 7. in 8. alinei točke B/6 2. odstavka 4. člena.
Za enak prekršek se posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 SIT.

Z denarno kaznijo najmanj 20.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s prepovedmi v:
– 2., 6., 8., 9., 10., 13. in 14. alinei točk B/l, B/2, B/3 in B/4 2. odstavka 4. člena,
– 2., 4., 9. in 10. alinei točke B/5 2. odstavka 4. člena,
– 2., 4., 11. in 12. alinei točke B/6 2. odstavka 4. člena.
Za enak prekršek se posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe kaznuje z denarno kaznijo 10.000 SIT.

Z denarno kaznijo 4.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju s prepovedmi v:
16. in 17. alinei točk B/l, B/2, B/3 in B/4 2. odstavka 4. člena,
– 6. alinei točke B/5 2. odstavka 4. člena,
– 6., 9., 10., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19. in 20. alinei točke B/6 2. odstavka 4. člena.
Za enak prekršek se posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe kaznuje z denarno kaznijo 2.000 SIT.

Postopek o prekršku se uvede na predlog organa za notranje zadeve, inšpekcijskih služb, lovskega ali ribiškega čuvaja in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica.

Ko začne veljati ta odlok prenehajo veljati določila:
– 17. alinee 2. točke 3. člena,
– 3. in 13. točka 8. člena in
– 8., 11., 16., in 17. točka 9. člena Odloka o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Idrija (Uradni list SRS, št. 16/86).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.