Na podlagi 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 141. člena Statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86, 40/87 in Uradni list RS, št. 5/91-I) je Skupščina občine Žalec na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1993 sprejela

S tem aktom se opredeljujejo dejavnost, območje, pogoji, javna pooblastila, pričetek in čas trajanja koncesije, način financiranja in drugi elementi, pomembni za podelitev koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina.

Predmet koncesije je izgradnja omrežja za distribucijo zemeljskega plina ter upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina najmanj v mestu Žalec in naseljih Polzela, Prebold, Petrovče, Šempeter, Griže in Gotovlje v skladu z načrtom razvoja omrežja za distribucijo zemeljskega plina, ki je sestavni del tega odloka.

Koncesionar mora za opravljanje koncesije za izgradnjo omrežja za distribucijo zemeljskega plina ter upravljanje tega omrežja izpolnjevati naslednje pogoje:
a) da ima izkušnje na področju programiranja, projektiranja in izgradnje ter upravljanja z omrežjem za distribucijo zemeljskega plina za potrebe prebivalstva in industrije;
b) da pripravi in predloži projekt s prikazom predvidenega omrežja in njegovih pomembnejših sestavin delov, z oceno vrednosti naprave, potreben čas za izgradnjo, finančni plan investicije, pogoje in načine za upravljanje z omrežjem;
c) da pripravi in predloži analizo programov prodaje plina;
d) da predloži potrebne reference za pravočasno in kvalitetno izvedbo sprejete naloge;
e) da bo zagotovil vsa potrebna sredstva v zvezi z izgradnjo omrežja za distribucijo zemeljskega plina in njegovim upravljanjem;
f) da razpolaga z zadostnimi strokovnimi kadri in drugimi potenciali za realizacijo izgradnje in upravljanje omrežja za distribucijo;
g) da oceni stroške, ki jih morajo porabniki nositi za priključke in spremembe obstoječih napeljav, za njihovo prilagajanje za plinsko uporabo in pripravi program za financiranje teh del.

Koncesionarju bo občina (koncedent) podelila naslednja javna pooblastila:
1. izključno pravico uporabe na zgrajenem omrežju za distribucijo zemeljskega plina za čas trajanja koncesijske pogodbe;
2. izključno pravico prodaje zemeljskega plina na območju občine iz zgrajenega omrežja za čas trajanja koncesije;
3. pravico izgradnje omrežja za distrubicijo zemeljskega plina vključno s pravico, da pod površjem vseh javnih površin postavi in vzdržuje cevovode, različne naprave in instalacije potrebne za distribucijo;
4. pravico upravljanja z omrežjem za distribucijo zemeljskega plina;
5. pravico sklepati pogodbe o dobavi plina;
6. pravico določiti način in pogoje za plačilo uporabljenega plina, vključno z možnostjo depozita uporabnika;
7. pravico zaustaviti dobavo plina posameznim uporabnikom v primeru neplačila;
8. pravico zahtevati od uporabnika prispevek za postavitev priključka.

Koncesionar izvaja koncesijo pod naslednjimi pogoji:
– da samostojno in na svoje stroške zgradi omrežje za distribucijo zemeljskega plina;
– da zagotavlja uporabnikom kontinuirano in kvalitetno dobavo zemeljskega plina;
– da skrbi za vzdrževanje in ohranjanje mreže za distribucijo plina v skladu z zakonodajo, ki velja in se uporablja v Republiki Sloveniji;
– da po potrebi širi omrežje za distribucijo plina.

Koncesionar je edini distributer zemeljskega plina na območju občine za potrebe prebivalstva in industrije pod naslednjimi pogoji:
a) da spoštuje strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki izhajajo iz nacionalnega razvojnega programa za republiko in usmeritev lokalne skupnosti,
b) da prodaja plin v skladu s cenami, ki jih oblikuje oziroma določa občina v skladu s postopkom, ki ga določa zakon oziroma akt lokalne skupnosti,
c) da omogoča strokovni in finančni nadzor ter nadzor nad zakonitostjo dela po organih, ki so za to določeni s tem aktom,
č) da dosledno upošteva tehnične, oskrbovalno stroškovne, organizacijske in druge standarde ter normative za opravljanje koncesije, ki veljajo in se uporabljajo v Republiki Sloveniji;
d) da zagotovi, da bo vsa javna in zasebna lastnina, ki bi bila zaradi izvajanja del poškodovana, vrnjena v prvotno stanje,
e) da upošteva program podjetja Petrol DO Zemeljski plin, ki upravlja magistralno plinovodno omrežje v Sloveniji;
f) da pridobi ustrezna soglasja podjetja Petrol DO Zemeljski plin.

Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe. Doba trajanja koncesije se šteje od 1. januarja tistega leta, ki sledi letu, v katerem je distribucijska mreža pričela delovati. Koncesijska pogodba se po njenem poteku lahko podaljša oziroma ima koncesionar pri ponovnem sklepanju pogodbe o koncesiji prednost,
Koncesionar je dolžan pričeti z deli na izgradnji distrubicijske mreže takoj, ko je podpisana pogodba in so izdana vsa potrebna dovoljenja ter si zagotovi:
a) izvedbo priključnega cevovoda za plin s strani Petrol DO Zemeljski plin
b) podpis pogodbe za dobavo plina med koncedentom, koncesionarjem in podjetjem Petrol DO zemeljski plin.
Koncesionar se obvezuje izgotoviti v roku 6 mesecev 20% del predvidenih s pogodbo, v roku 24 mesecev pa vsa dela, računano od dneva pričetka del.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe
– z odkupom koncesije
– z odvzemom koncesije.

Koncesijska pogodba preneha po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, če jo pogodbeni stranki pod pogoji navedenimi v pogodbi ne podaljšata in z razdrtjem.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi ali razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
Koncedent lahko odvzame koncesionarju ne glede na določila pogodbe koncesijo:
– če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v za to določenem roku
– zaradi neopravičene prekinitve distribucije plina za več kot 3 dni
– zaradi ponovljenih, hudih in dokumentiranih primerov neučinkovitih uslug po izključni krivdi koncesionarja
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija
– v primeru stečaja koncesionarja.
V teh primerih lahko koncedent prevzame koncesijo, povrniti pa mora koncesionarju vložena sredstva.

Z odkupom preneha koncesijsko razmerje, tako da koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa prevzame vse objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil. Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesionar zagotavlja za izgradnjo plinovodskega omrežja sredstva iz naslednjih virov:
– lastnih virov
– bančnih kreditov
– sredstev državnega ekološkega sklada
– drugih virov.
Procent sredstev, ki jih koncesionar zagotavlja iz lastnih in bančnih sredstev, mora predstavljati 100% sredstev, potrebnih za izgradnjo in upravljanje plinovodskega omrežja.

Koncesionar dobi povrnjena sredstva, vložena v izgradnjo in upravljanje plinovodskega omrežja iz sredstev, ki se natekajo od cene za uporabo zemeljskega plina. Način in višina se podrobno določijo s koncesijsko pogodbo s tem, da cena plina vsebuje izdatke za nakup plina, stroške upravljanja ter premoženjska bremena in davke.

Prodajno ceno plina potrjuje občina in se izraža v SIT.
Cena ne bo smela presegati cen plinskega olja glede na kalorično vrednost obeh goriv, računano v enakih standardih glede na kalorično vrednost obeh goriv.

Izbiro koncesionarja opravi na podlagi tega akta in pridobljenih ponudb izvršilni organ skupščine občine (koncedent), ki določi podpisnika pogodbe o koncesiji. Izvršilni organ odloči o izbiri koncesionarja s sklepom.

Strokovni nadzor nad zakonitostjo in tehnično primernostjo izvajanja koncesije opravljajo pristojne inšpekcijske službe in upravni organi.
Posebno vlogo ima odbor sestavljen iz predstavnikov uporabnikov zemeljskega plina. Odbor daje pripombe in predloge v zvezi z delom koncesionarja pristojnemu upravnemu organu zadolženemu za nadzor.
Sestavo odbora, njegovo delovno področje, ter pristojnosti in pravice določi akt o njegovi ustanovitvi. S tem aktom se določi tudi organ, ki opravlja za odbor administrativno-strokovna opravila.

Za odgovornost za škodo, ki jo povzroči koncesionar pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe uporabnikom ali drugim pravnim ali fizičnim osebam se uporabljajo pravila, ki urejajo odgovornost podjetij.
Koncedent odgovarja za povzročeno škodo subsidiarno.

Koncesijo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastil tega koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.

Vsi objekti in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesije preidejo v last koncedenta ob prenehanju koncesijske pogodbe oziroma z odkupom kolikor pride do predčasnega prenehanja koncesionarske pogodbe. Načini in pogoji odkupa se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

Koncedent bo za primere predčasnega prenehanja koncesijske pogodbe zagotovil koncesionarju ustrezne garancije za plačilo objektov in naprav, ki ostanejo v lasti koncedenta.

Koncesionar lahko prenese koncesijsko pogodbo na drugega koncesionarja samo s privolitvijo koncedenta.

Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem.

Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci uporabnikom ali drugim osebam.

Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi opravljanja koncesije, lahko njeno opravljanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.