Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81), 4. člena Statutarnega odloka občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 1/90 in RS, št. 9/90) in na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1993 sprejela

Podružnična cerkev Sv. Jedrti v Nadlesku se zaradi kulturnih, zgodovinskih,.znanstvenih, estetskih in krajinskih vrednot razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik, ki je po svojih značilnih lastnostih arhitekturni in umetnostni spomenik.

Cerkev Sv. Jedrti v Nadlesku je podružnična župne cerkve v Starem trgu pri Ložu. Najstarejši podatek o cerkvi se skriva na njenih poslikanih stenah — saj so freske datirane z letom 1511, na južni fasadi pa imamo pod fresko Sv. Krištofa še eno plast fresk, kar govori v prid trditvi, da je cerkev stala že v 15. stoletju. Omenjena je tudi v popisu cerkvenega premoženja leta 1526 in v vizitacijskem zapisniku Pavla Bizancija, kjer izvemo, da je bila prvotno posvečena Sv. Janezu Krstniku. Sedanji patrocinij je dobila verjetno okoli srede 17. stoletja, gotovo pa pred 1689, ko jo v Slavi Vojvodine Kranjske navaja Janez Vajkard Valvazor kot podružno cerkev Sv. Jedrti.

V območje spomenika sodi parcela št. 38 k. o. Nadlesk (cerkev in dvorišče). Imetnik pravice uporabe je Rimskokatoliško župnijstvo Stari trg pri Ložu.
Na navedeni parceli varujemo neokrnjene vse spomeniške lastnosti prostora in njegovo kulturno vrednost. Vsi posegi se podrejajo spomeniški pričevalnosti in spomeniški funkciji.
Za arhitekturni in umetnostni spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje kulturnih, zgodovinskih in estetskih vrednot, kar pomeni stalno in redno vzdrževanje dobro ohranjenih prvin ter sanacijo ogroženih ali propadajočih. Novi posegi morajo služiti ohranjanju sanacij in prenovi spomenika.

Za lipo velja naslednji varstveni režim: Prepovedano je:
– sekati, obsekavati, lomiti oziroma drugače nasilno uničevati ali poškodovati drevesa ali njihove dele,
– spreminjati rastiščne pogoje, npr. odstranjevati zemljo, odkrivati korenine, zasipavati deblo, zasipavati rastišče oziroma površino nad koreninami, občasno ali stalno poplavljati rastišče, spreminjati višino talne vode, kislosti oziroma alkalnosti tal, spuščati škodljive tekočine ali plinaste snovi na območju rastišča ter odlagati odpadne snovi,
– spreminjati obstoječo osenčenost dreves in rastišča (npr. razgaljati krošnjo ali deblo, zasenčiti drevesa s stavbami ali napravami ipd.),
– obešati ali postavljati tuja telesa na deblo, korenine ali veje (npr. svetilke, nosilce žičnih vodov, table, omarice, antene, razgledišča, stopnice ipd.),
– zgraditi stalne objekte ali zgradbe na območju neposrednega rastišča.
Izjemoma je po predhodnem soglasju pristojne naravovarstvene službe mogoče:
– izvajati sanitarne ukrepe (npr. plombirati deblo, odstranjevati veje in vrhove, povezovati deblo in veje, utrjevati podlago, zatirati škodljivce ipd.),
– izvajati nekatera dela na rastišču (npr. asfaltirati, betonirati, tlakovati, zasajati grmovje, drevje ali trave ipd.), če ne ogrožajo dreves,
– postavljati manjše občasne objekte (npr. odre, kioske) na območju neposrednega rastišča,
– postavljati manjše stalne objekte (npr. spominska obeležja, vodnjake, svetilke, klopi ipd.) na območju neposrednega rastišča,
– nabirati cvetove ali plodove oziroma semena,
– znanstveno-raziskovalno poseganje (npr. jemanje lesnih profilov in debel, vej ali korenin).

V območju spomenika so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim arhitekturnega in umetnostnega spomenika. Dovoljeni so strokovni in znanstveni posegi, ki so namenjeni nadaljnjim raziskavam, ohranjanju spomenika in izboljšavi estetskega oziroma vizualnega stanja. Za posege v okolico, ki je s spomenikom vizualno povezana je treba pridobiti soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Arhitekturni in umetnostni spomenik je v sakralni rabi in pod določenimi pogoji dostopen javnosti.
Za posege, ki niso v skladu z varstvenim režimom in spreminjajo lastnost spomenika, je povzročitelj teh posegov kazensko odgovoren. Škodo ali spremembe na spomeniku, ki so v tem nastale, pa mora odstraniti in zagotoviti prejšnje stanje spomenika.

Občinski upravni organi morajo preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti spomenika.
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja medobčinska inšpekcijska služba.

V skladu z drugim odstavkom 24. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) se spomenik označi na način, kot ga predpisuje pravilnik o obliki in namestitvi oznak nepremičnih spomenikov in znamenitosti (Uradni list SRS, št. 33/85).
Občinski upravni organ pristojen za premoženjsko pravne zadeve poda predlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo po parcelnih številkah z imetniki oziroma imetniki pravice upravljanja v skladu s 4. členom tega odloka.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.