Na podlagi 2. odstavka 39. in 1. odstavka 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) in 38. člena Statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 35/92) je Skupščina občine Ljubljana Center na 15. seji družbenopolitičnega zbora dne 3. marca 1993, na 20. seji zbora združenega dela dne 3. marca 1993 in na 20. seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. marca 1993 sprejela

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za območje urejanja CO1/38 – Križevniška, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23.

Ureditveni načrt vsebuje:
Tekstualni del
1. Prikazi iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za obravnavano območje
2. Prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev 2.1. Ureditvena situacija
2.2. Rešitve v zvezi s prenovo zgrajene strukture
2.3. Idejne rešitve v zvezi s prenovo in dograditvijo prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez
3. Prikazi prostorskih ureditev po posameznih področjih
4. Načrt gradbenih parcel
5. Tehnični elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel
6. Ocena stroškov za izvedbo načrta
7. Etape izvajanja načrta
Grafični del:
1. Geodetska podloga M 1: 500
2. Kopija katastrskega načrta M 1: 1000
3. Obodna parcelacija M 1: 500
4. Karta rušitev M 1: 500
5. Ureditvena situacija M 1.: 500
6. Ureditvena situacija pritličja M 1: 200
7. Ureditvena situacija 1. nadstropja M 1: 200
8. Ureditvena situacija 2. nadstropja M 1: 200
9. Ureditvena situacija 3. nadstropja M 1: 200
10. Ureditvena situacija 4. nadstropja M 1:200
11. Ureditvena situacija 5. nadstropja in strešine M 1: 200
12. Asonometrija ureditve M 1: 200
13. Perspektivni prikaz ureditve
14. Prometna ureditev M 1: 200
15. Uskladitveni načrt komunalnih vodov M 1: 500
16. Zbirni načrt komunalnih naprav M 1: 200
17. Načrt gradbenih parcel M 1: 500
18. Površina funkcionalnih zemljišč M 1: 200
19. Etapnost prenove M 1: 500
20. Prioriteta prenove M 1: 500

Investicijsko tehnična dokumentacija za prenovo območja mora poleg sestavin ureditvenega načrta upoštevati tudi naslednjo dokumentacijo:
– konservatorske smernice za prenovo objektov;
– gradbeno-tehnična določila za protipotresno sanacijo stavb opredeljena v strokovni ekspertizi;
– ugotovitev o skladnosti nameravanega posega z ureditvenim načrtom in izbrano strokovno rešitvijo, ki je bila podlaga za izdelavo ureditvenega načrta.

Območje se nahaja v k. o. Ljubljana-mesto. Meja se začne na severozahodnem delu območja v križišču Gosposke in Salendrove ulice parc. št. 154/11, od koder se usmeri proti vzhodu po osi Salendrove parc. št. 154/3, prečka ulico Breg parc. št. 154/1 do osi Ljubljanice parc. št. 155, nakar se obrne proti jugu po osi Ljubljanice do točke, ki je v presečišču podaljška osi Križevniške ulice parc. št. 154/2 z osjo reke Ljubljanice, od tod se usmeri proti zahodu, prečka parc. št. 154/1, po osi Križevniške ulice parc. št. 154/2 do križišča z Gosposko ulico in proti severu po osi Gosposke ulice se zaključi v izhodiščni točki. Površina območja znaša 9792 m2.

V območju je 14 stavbnih enot. Namenska raba mora biti naslednja:
– v pritličnih obuličnih prostorih:
Križevniška ul.: prodajalne, delno delavnice drobne umetne obrti;
Salendrova ul.: prodajalne ali servisne dejavnosti za krajane;
Breg: komercialno kulturne dejavnosti (knjigarne, galerije unikatna drobna obrt, visokokvalitetno gostinstvo)
Breg 20, Gosposka 19: gostinstvo (visokokvalitetna ponudba)
Gosposka 15, 17: razstavni in sprejemni prostori Mestnega muzeja;
opomba: izbor dejavnosti v Bregu 10, 12,14 se mora navezovati na kulturno zgodovinsko izročilo teh stavb
– v pritličnih prostorih ob Ateljejskem atriju: drobna umetna obrt, ki služi potrebam Mestnega
muzeja; drobna gostinska ponudba, shrambe za stanovalce;
– v pritličnih prostorih ob Galerijskem atriju: ateljeji, galerije, drobna gostinska ponudba;
– v etažah nad pritličjem:
Križevniška 1, 3, 5, 7,
Breg 16, 18, Salendrova 4, 6: stanovanjske površine in ateljeji;
Breg 10:
v 2. nadstropju spominski prostori I. Tavčarja, v drugih prostorih pa kulturno poslovna dejavnost vezana na obiskovalce ali stanovanja;
Breg 12, 14:
poslovno administrativne površine;
Breg 20, Križevniška 9:
posebna stanovanja (poslovni hotel, penzion);
Gosposka 19:
gostinstvo visokokvalitetne ponudbe; Gosposka 15, 17: razstavni prostori z upravo in depoji na podstrehi.

Namembnost, ureditve ter funkcionalne opredelitve nepozidanih notranjih površin atrijev, morajo biti naslednje:
– Muzejski atrij je dvoriščna površina Mestnega muzeja, namenjena razstavi eksponatov – lapidariju. Prenova vodnjaka in talnih površin mora ohraniti obstoječo vrsto materialov in vzorec ureditve. Od Ateljejskega atrija mora biti ločen z zidcem in transparentno kovinsko ograjo. Povezava med atrijema je na vzdolžni osi obeh atrijev oblikovana s stopniščem in stebri. Svetila morajo biti na dvoriščnih fasadah atrija. Prostor je v upravljanju Mestnega muzeja.
– Ateljejski atrij je dvoriščna površina za stanovalce in obrtnike v obodnih pritličnih prostorih, obenem pa tudi poljavna površina namenjena obiskovalcem obrtnikov, Mestnega muzeja in prireditev.
Dostop do notranjosti je skozi vežo Salendrove 4 in Galerijski atrij Križevniške 7 v smeri S-J ter skozi vežo Brega 14 v smeri Z-V. Vsi ti prehodi so poljavni.
Atrij se deli na tri dele. Zahodni del, ki meji na Muzejski atrij je zazelenjen s pokrovnicami in drevesom. Južni del ob Muzejskem atriju je od tega ločen z vrsto dreves (papirnatih brez). Osrednji, vzhodni del ni zazelenjen. V celoti mora biti tlakovan, pri čemer izhaja osnovna členitev iz modula ureditve Muzejskega atrija. Tlak je iz naravnih materialov (npr: kamnite plošče, kocke in mačje glave). V delti atrija na parceli št.: 211 (Salendrova 4) se sme postaviti prostostoječa odstranljiva nadstrešnica max. dimenzij 3 x 2.60 m, kar je tudi modul talne ureditve. Atrij se osvetljuje s svetili nameščenimi na fasadah obodnih stavb ob vhodih in na prehodih. Vse tri enote ateljejskega atrija so skupno funkcionalno zemljišče stavb Križevniška 1, 3, 5, 7 ter Salendrove 4.
– Galerijski atrij je sestavljen iz dveh delov in je namenjen stanovalcem ter pritličnim ateljejskim in galerijskim dejavnostim. Ima poljaven značaj. V celoti je tlakovan z naravnimi materiali (npr: kamnitimi ploščami, kockami in mačjimi glavami). Vzorec prečne členitve mora izhajati iz arkadnih stebrov. V delu ob Križevniški 7 je fasada Križevniške 9 zazelenjena s plezalkami. Drugi del med stavbama Breg 14 in 16 mora biti urejen kot enoten prostor, vendar po stari parcelni meji deljen z zidcem v višini ca 40 cm v dva dela. Osvetljuje se s svetili nameščenimi na obodnih fasadah pod arkadami in ob vhodih. Upravljanje s površinami galerijskega atrija pripada stavbam po parcelni delitvi (Križevniška 7 parcela št. 203, Breg 16 parcela št. 206/1, Breg 14, parcela št. 207).
– Atriji znotraj stavb Križevniške 3, 5, 5/1, 9, Breg 18 in 20, Breg 12, 10 in Salendrova 6 so interne površine posamezne stavbe in imajo javni značaj le v toliko, kolikor imajo pritlične dejavnosti obiskovalce. Vsi so tlakovani z naravnimi materijah (npr: kamnitimi ploščami ali mačjimi glavami). Atrije Križevniške 3, 5, 5/1, in Brega 10 se sme nad pritlično etažo zastekliti. Gostinski atrij ter atrij Salendrove 6 se sme zazeleniti z grmovnicami ter plezalkami.
– Na nepozidani površini pred severno fasado Gosposke 19 se sme urediti gostinski vrt. Površina je tlakovana s kamnitimi kockami. Je v upravljanju gostinske dejavnosti.

Javni ulični obodni prostor je namenjen na Križevniški, Gosposki in Salendrovi izključno pešcem in urgentnemu ter domicilnemu prometu. Breg je prometna ulica. Funkcionalne površine dejavnosti v pritličju se smejo razširiti na prostor pločnika vendar tako, da ga ostane najmanj 1,5 m ob cestišču neuporabljenega. Prehod v notranjost kareja je naznačen tudi s poudarski v ureditvi uličnega prostora pred vhodi v Salendrovo 6 in Križevniško 7 ter na pločniku ob Ljubljanici nasproti vhoda v stavbo Breg 14. Ulični tlak se mora obnoviti in popraviti. Javna razsvetljava se mora urejati na fasadah ob vhodih v stavbe.

Pri vseh posegih materialno tehnične prenove se mora dosledno ohraniti arhitekturna zasnova vseh stavb.
Protipotresna sanacija stavbnega fonda mora biti v celoti izvedena v stavbah Križevniška 3, 5, 7, 9 in Breg 20, Breg 10 ter Salendrova 4, 6. V stavbah Križevniška 1, Breg 18, 16 se mora izvesti delna prenova, ob kateri se mora zagotoviti potrebno protipotresno odpornost stavbe, prenoviti instalacijske vode, urediti centralno ogrevanje ter prenoviti fasade.
V stavbah Gosposka 15-17 in 19 se mora ob delni prenovi, s katero se bo pridobilo nove podstrešne površine in preurejalo obstoječe, izvesti konstrukcijsko in protipotresno sanacijo ter prenoviti fasade.
Vse fasade so iz. ometa, kamniti deli fasad so lahko |e vratni okvirji (portali), okenski okvirji in arkadni stebri.
V celotnem območju je dovoljena strešna kritina le bobrovec ali zareznik.

Vsi posegi v objekte, ki spreminjajo sedanji zunanji izgled, arhitektonsko zasnovo objektov ter predvidevajo rekonstrukcijo konstrukcijskih elementov ter zamenjavo stavbnega pohištva morajo biti usklajeni z določili tega odloka in konsevatorskimi smernicami.

Generalne usmeritve za oblikovalsko prenovo posameznih objektov so naslednje:
Križevniška 1
Fasado ob Muzejskem atriju se mora likovno korigirati tako, da se obstoječi betonski gang zamenja z ustreznejšim, lesenim in da se uredi dostop do pritličnih prostorov pod gangom. Dimnik se mora preoblikovati in prenoviti tako, da ima dvokapni zaključek, strešico.
Križevniška 3
Čelno, ulično fasado se mora prenoviti v sedanji obliki razen če se ob sordiranju ne najdejo kvalitete izjemne vrednosti iz časa okoli 1600. Strešine morajo ostati nespremenjene z izjemo zahodnega strešnega trakta, ki se ga sme preoblikovati v dvokapnico.
Ob dvoriščni fasadi se mora urediti na nivoju 1. nadstropja lesen gang podprt s stebri. Biti mora sočasno in enako oblikovan kot na stavbi Križevniška 1. Pod njim se mora pritlična stena preoblikovati z dvema arkadnima odprtinama.
Celotna dvoriščna fasada se mora prenoviti v baročni obliki in členitvi. Pritlični obulični prostor mora biti urejen stilno skupaj z vežo.
Dovoljena zasteklitev atrija nad pritličjem se mora izvesti tako, da ni vidnih vertikalnih konstrukcijskih podpor.
Križevniška 5
Ulično pročelje se mora prenoviti v sedanji obliki razen če se pri sondiranju ugotovi dvojnost stavbnih enot v baročnih formah. Dvoriščno fasado se mora prenoviti tako. da bodo presentirane pomembne najdbe ob sondiranju fasad ter tako, da bo urejen dostop do pritličnih prostorov iz Ateljejskega atrija.
Oblike strešin se ne sme spreminjati. Dovoljena zasteklitev atrijev nad pritličjem se mora izvesti tako, da ni vidnih dodatnih vertikalnih konstrukcijskih podpor.
Križevniška 7
Čelno, ulično in dvoriščno pročelje se mora prenoviti v skladu s ob sondiranju najdenimi kvalitetnimi formami. Arkade ob galeriji (vezni trakt) se mora izčistiti v pritličju in 1. nadstropju, v 2. nadstropju pa okenske odprtine poenotiti.
Oblike strešin in obstoječih strešnih odprtin se morajo ohraniti. Dodatne strešne odprtine smejo biti le enakih oblik in razporejene v oseh oken in arkad v spodnjih etažah.
Stopnišče v stavbi se mora prestaviti v začelje obuličnega poslovnega prostora.
Križevniška 9, Breg 20
Vse fasade se morajo ob prenovi ohraniti v obstoječih oblikah razen fasade začelnega trakta na dvorišču Breg 18, ki se mora prenoviti v prvotno obliko skladno z ugotovljenimi izsledki sondaž.
Dosledno se mora ohraniti arhitekturna zasnova stavbnega sklopa skupaj z ovrednotenimi konstrukcijskimi elementi, stavbno opremo ter poslikavo (freske F. Jelovška iz 1. 1734).
Pultna strešina vzhodnega veznega trakta Križevniška 9 je dvokapna. Okenske odprtine na stranskih strešinah smejo biti nizko dvignjene.
Breg 18
Fasado na Bregu se mora prenoviti v obstoječem oblikovanju. Dovoljene so le spremembe, ki bi se kot kvalitetnejše izkazale ob sondiranju. Pri prenovi se mora oblikovati korekturni stik, preduh med stavbama Breg 18 in 20. Dvoriščne fasade se morajo prenoviti v likovno urejeni kompoziciji odprtin z ohranitvijo baročnih okvirjev v 2. nadstropju. Odstraniti se morajo gangi na dvoriščni fasadi.
Strešine in strešne odprtine se morajo prenoviti v obstoječi obliki. Baročni elementi stavbne opreme in lesenih stropov se morajo ohraniti in prezentirati.
Breg 16
Ulična fasada na Bregu se mora prenoviti v obstoječem oblikovanju. Dvorična fasada mora biti prenovljena v novi kompozicijski členitvi oken in vrat. Strešne odprtine se morajo prenoviti. Mejni zid med stavbo Breg 16 in Breg 14 se mora porušiti do višine 40 cm.
Breg 12, 14
Oblikovalske ureditve morajo biti skladne z določbami navedenimi v investicijsko tehnični dokumentaciji.
Breg 10
Vse fasade se mora prenoviti v obstoječem oblikovanju in jih dopolniti z najdbami, ki se bodo pokazale ob sondiranju. Te najdbe morajo biti ustrezno prezentirane predvsem ob Salendrovi ulici. V konservatorski obliki se mora ohraniti in prezentirati arhitekturno stanje in ureditev iz časa I. Tavčarja.
Salendrova 6
Ulično fasado se mora prenoviti v obstoječi obliki in jo dopolniti z najdbami ob sondiranju. Dvoriščne fasade se mora rekonstruirati usklajeno z oblikami vzhodnega prizidka hiše Salendrova 4, pri čemer je potrebno prenoviti gange v oblikovanju iz 18. stoletja s stilnimi elementi ohranjene konstrukcije.
Oblike strešin in strešnih odprtin se mora prenoviti v obstoječem oblikovanju z izjemo dvoriščnih strešin, kjer se sme vgraditi dve do tri strešne line oblik in dimenzij strešnih odprtin na glavnem traktu.
Salendrova 4
Ulično fasado se mora prenoviti z likovno prezentacijo pod ometom skritih ovrednotenih elementov zgodnje baročne ureditve. Dvoriščne fasade se mora prenoviti v obstoječi obliki v enotnem oblikovanju z dvoriščnimi fasadami Salendrove 4.
Strešine se ohranjajo v obstoječih oblikah vključno s strešnimi odprtinami.
Gosposka 15, 17
Ulične fasade se morajo prenoviti v obstoječem oblikovanju, dvoriščne pa je potrebno rekonstruirati tako, da bodo izpod ometa izluščeni in prezentirani vsi arkadni elementi. Južno fasado dvoriščnega trakta se mora po odstranitvi pomožnega objekta prenoviti z arkadno odprtino v hodnik ob dvorišču in brez novih okenskih odprtin.
Ostrešje se prenavlja v obstoječih oblikah. Nove okenske odprtine morajo biti v oseh arkadnih odprtih nižjih nadstropij. Oblikovanje teh odprtih mora likovno slediti ločnim elementom.
Gosposka 19
Vse fasade in strešine se morajo prenoviti v obstoječem oblikovanju. Za osvetlitev podstrešja se sme izvesti ozek horizontalni "šlic" po vsej strešini na horizontalnem zlomu.

Kanalizacija
Kanalizacija se ureja v mešanem sistemu in je za prenovo stavb potrebno na novo izvesti le priključke po hodnikih stavb. Glavne ulične kanalne vode se mora prenoviti kolikor bo ob odpiranju ugotovljeno, da so dotrajani. Kjer so dane možnosti, mora čista meteorna voda ponikniti.
Vodovod
Vsi objekti se napajajo iz vodovodov po obodnih ulicah. Obstoječe vodovodno omrežje zadošča le za sanitarno vodo, za požarno se mora rekonstruirati obstoječi vodovod na Bregu iz 0 125 mm na 0 150 mm ter na Salendrovi ulici iz 0 80 mm na 0 100 mm. Obstoječi vodovod 0 100 po Križevniški ulici se mora dopolniti z novim hidrantom.
Vročevod
Na sistem oskrbe s toplotno energijo (vročevod) se lahko priključijo stavbe Gosposka 15, 17 in Gosposka 19 preko trase po Gosposki ulici in Križankah do magistralnega vročevoda na Emonski ulici.
Toplotno postajo za obravnavano območje se sme urediti v kleti Mestnega muzeja, kjer je že obstoječa kotlarna.
Plin
Vse stavbe, ki ne bodo priključene na. daljinsko ogrevanje se morajo ogrevati s plinom. Za celotno oskrbo po energiji zadostuje obstoječa prenovljena plinska cestna mreža (plinovodi Φ150 mm) z že izvedenimi priključki za posamezne stavbe.
Električno omrežje
Za potrebe območja po električni energiji bo potrebno obstoječe električno omrežje dopolniti s transformatorsko postajo, ki bo v pritličnem prostoru Brega 14 ob prehodu v Galerijski atrij. Transformatorska postaja ne sme biti motilna za okolje.
Telefonsko omrežje Za nove priključke V območju še mora zgraditi nova telefonska kabelska kanalizacija po trasi obstoječe po Gosposki, Križevniški ul. in na Bregu do obstoječe kabelske kanalizacije na Cojzovi cesti.
Javna razsvetljava
Breg je razsvetljen z enotnimi prostostoječimi svetili povezanimi z zemeljskim kablom. Druge ulice se morajo razsvetljevati š tipiziranimi konzolnimi svetilkami, ki se morajo priključiti na novo izgrajeni zemeljski kabel javne razsvetljave.
Kabelska TV
Ob prenovi je potrebno urediti v območju priključke na kabelsko TV in sicer z interno napeljavo ali s priključkom na mestni sistem.

Prometna ureditev
Breg se mora urejati kot dvopasovna mestna cesta z obojestranskim vzdolžnim parkiranjem in hodniki za pešce.
Križevniška, Salendrova in del Gosposke ulice so površine za pešce. Dovoljena je le dostava, interventni promet in dostop za domicilna vozila z nalepkami.
Poleg popločenih peš površin na obodnih ulicah se mora po urniku urejati peš povezava čez notranjost kareja v smeri Križevniška – Salendrova – Breg po Galerijskih atrijih v Ateljejski atrij in skozi vežo Salendrove 4.
Za potrebe prebivalcev in zaposlenih v območju se morajo urediti za kratkotrajno parkiranje parkirišča vzdolž Brega (obojestransko, št. PM je 26) ter ob severni stranici Salendrove ul. (št. PM je 9).

Osončenost
Vse bivalne stanovanjske enote so tlorisno urejene tako, da je zagotovljeno vsaj minimalno osončenje. V ta namen se mora povsod, kjer to ni v nasprotju s konservatorskimi. smernicami urediti večje okenske odprtine oziroma izgraditi nove.
Kjer ni primerne osončenosti, je namenska raba prostorov drugačna (poslovna, delavnice, spremljajoči prostori). To je v pritličjih ter v prostorih začelnih delov stavb ob Križevniški ulici.

Komunalni odpadki
Komunalne odpadke se mora zbirati v smetarnicah in na ulici v kontejnerjih. Smetarnice so v stavbah Križevniška 9 ob hodniku, v preduhu med stavbama Breg 14 in 16 ob ulici, v prostoru pod stopnicami na Salendrovi 6 ter pod stopniščem v veži Mestnega muzeja. Na ulici je potrebno postaviti kontejner pred stavbo Križevniška 3 ter pred Bregom 10 na vhodu v Salendrovo ulico.

Etape izvajanja prostorskega izvedbenega načrta morajo potekati po funkcionalnih gradbenih sklopih, ki jih opredeljujejo potrebni gradbeno-tehnični posegi in namenska raba površin.
Funkcionalni gradbeni sklopi so:
A: Križevniška 3, 5, 7
A1: Križevniška 9, Breg 20
A3: Breg 18, 16
A3: Križevniška 1, Gosposka 19
B: Salendrova 4, 6
B1 Breg 10,- Tavčarjeva hiša
C: Gosposka 15, 17 – Mestni muzej
D: Breg 12, 14 – Blaznikova tiskarna
01: dvorišče stavb Križevniška 1 in 3
02: vzhodni del Ateljejskega atrija
03: osrednji prostor Ateljejskega atrija
Prioriteta prenove mora biti naslednja:
1. faza: funkcionalni gradbeni sklopi "A" 2. faza: funkcionalni gradbeni sklopi "B"
3. faza: osrednji odprti prostor 01, 02, 03 pri čemer je treba 01 in 02 izvesti že ob prenovi sklopa "A", ostalo pa po realizaciji sklopa "B"
4. faza: funkcionalni gradbeni sklop C, D, pri čemer velja, da ta faza ni vezana časovno na druge posege v območju. Vendar pa je treba fazo prenove A3 izvesti istočasno s prenovo Mestnega muzeja, fazo, A2 z Galerijskim atrijem pa istočasno s prenovo Blaznikove tiskarne.

Za posamezne funkcionalne gradbene sklope velja, dokler se ne prične izvajati prenova naslednji režim:
A, A1: dovoljeno je praznjenje stavb in nujna vzdrževalna dela, prepovedane so spremembe namembnosti v sklopu A, v sklopu Al pa je dovoljena sprememba namembnosti le za poslovno dejavnost nastanitvenega tipa.
A2, A3: dovoljena je obstoječa namenska raba vključno z menjavo uporabnikov in vsa vzdrževalna dela
B, B1: dovoljeno je praznenje stavb in nujna vzdrževalna dela ter prepovedane spremembe namembnosti v sklopu B, v sklopu B1 pa je dovoljena sprememba namembnosti le za kulturno-institutske dejavnosti (Slovanska knjižnica)
C: dovoljena so vzdrževalna dela, prenovo stavbe je možno vršiti tudi po posameznih fazah (prenova konstrukcijskih elementov in fasad, prenova ostrešja, prenova atrija)
D: stavba je prenovljena in so v nadalje dovoljeni vsi posegi, ki so v skladu s tem odlokom in projektno izvedbeno dokumentacijo. Urejanje pritličja in izbor namembnosti je vezan na določila tega odloka.
01, 02, 03: do prenove v posamezni fazi A, B so dovoljene rušitve pomožnih objektov in arheološka raziskovanja.

Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju posamezne faze so naslednje:
1.
Ob izvajanju 1. faze ali 2. faze se mora, v kolikor ne bo izvajalec obeh isti investitor, izvesti v celoti 3. faza, to je urejanje odprtih površin. Odstranitev dvoriščnih objektov Mestnega muzeja in Salendrove 4 mora biti izvedeno ob prenovi, v 1. ali 2. fazi.
2.
Urejanje galerijskega atrija med stavbama Breg 14 in 16 je obveznost prenove Blaznikove tiskarne. 3.
Urejanje galerijskega atrija ob stavbi Križevniška 7 in prehod v drugi del. atrija se mora izvesti ob prenovi sklopa A.
4.
Vsak prenovitveni poseg v območju je vezan na priključitev na daljinsko ogrevanje ali ureditev centralnega ogrevanja na plin.
5.
Ob prenovi v 1. fazi se mora rekonstruirati in izvesti:
– kanalizacijo po Križevniški ulici, če bo ugotovljeno, da je v slabem stanju.
– izgraditi trafo postajo v stavbi Breg 14
– izgraditi novo telefonsko kabelsko kanalizacijo po Križevniški ulici. Gosposki in na Bregu
– izvesti javno razsvetljavo v Križevniški ulici
– postaviti ulično obeležje na Križevniški ulici 6.
Ob prenovi v 2. fazi se mora rekonstruirati in izvesti:
– kanalizacijo po Salendrovi ul., če bo ugotovljeno, da je v slabem stanju
– obstoječi vodovod 0 80 mm na 0100 po Salendrovi ul. ter obstoječi vodovod 0125 mm na 0150 mm na Bregu do Cojzove ulice
– izgraditi novo telefonsko kabelsko kanalizacijo po Salendrovi ulici
– izvesti javno razsvetljavo na Salendrovi ulici
– postaviti ulično obeležje na Salendrovi ulici 7.
Ob prenovi Mestnega muzeja se morata ta stavba in Gosposka 19 priključiti na mestni vročevod. 8.
Ob prenovi Galerijskega atrija med stavbama Breg 14, 16 mora investitor postaviti ulično obeležje na Bregu nasproti vhoda v stavbo Breg 14. Smetarnico v stavbi Breg 16 mora izvesti investitor prenove Blaznikove tiskarne.

Investitor prenove posamezne stavbe je dolžan izvesti delno prenovo, sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je le-ta, nastala zaradi prenovitvenih posegov. Stopnja poškodb se mora ugotoviti s strokovno ekspertizo.

Tolerance pri gabaritih in namenski rabi površin v objektih, ki jih z lokacijskim dovoljenjem lahko dopusti upravni organ pri izvedbi prostorskega izvedbenega načrta so naslednje:
Križevniška 1: pri rekonstrukciji dvoriščne fasade se sme opustiti gang, ki povezuje to fasado s sosednjo;
Križevniška 3: pri rekonstrukciji dvoriščne fasade se sme opustiti gang, lokacija sanitarij v pritličju je lahko tudi v drugem prostoru ob atriju;
Križevniška 5: pritlične prostore 5.P.7 in 7.P.5. je dovoljeno združiti v enoten prostor;
Križevniška 7: arkadni hodnik v pritličju 7.P.3 se sme zastekliti, prav tako tudi ves galerijski atrij nad 2. nadstropjem;
Križevniška 9: Breg 20: smetarnico v pritličju se sme prestaviti tudi v sklop prostorov Gostilne Vitez ob glavnem vhodu iz Križevniške;
Breg 18: pritlični prostor 18.P.4. sme biti tudi shramba za stanovalce;
Breg 12, 14: prostor prehoda iz Blaznikovega atrija v Galerijski atrij se sme nameniti pritlični poslovni dejavnosti.

Brez spremembe odloka o tem ureditvenem načrtu ni mogoče dopustiti naslednjih odstopanj:
– spremembe namenske rabe površin v stavbah z izjemo tistih, ki so navedene v 20. členu tega odloka;
– kakršnokoli pozidavo odprtih površin v atrijih;
– urejanja poljavnih prehodov skozi območje v smislu povezave Križevniška ul. – Salendrova ul. – Breg.

Parcelne številke posameznih stavbnih zemljišč predvidenih za prenovo so po fazah naslednje:
– Križevniška 1: parcelna št.: 199 in del 219 do Muzejskega atrija
– Križevniška 3: parcelna št.: 200 in del 219 do Muzejskega atrija
– Križevniška 5: parcelna št.: 201, 202
– Križevniška 7: parcelna št.: 203
– Križevniška 9: parcelna št.: 204, 205/2 ter atrijski del 205/1
– Breg 18: parcelna št.: 205/1
– Breg 16: parcelna št.: 206/1
– Breg 12, 14: parcelna št.: 206/2 ter atrijski del 206/1, 207, 208
– Breg 10: parcelna št.: 209
– Salendrova 6: parcelna št.: 210
– Salendrova 4: parcelna št.: 211 ter del na parceli št.: 219
– Gosposka 15, 17: parcelna št.: 219
– Gosposka 19: parcelna št.: 198

Izvajanje ureditvenega načrta vodi in je za realizacijo odgovoren Odbor za prenovo Križevniške, ki ga ustanovi Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center.

Zazidalni načrt mora biti stalno na vpogled pravnim in fizičnim osebam pri Komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana – Center, Zavodu za prostorsko in urbanistično načrtovanje mesta Ljubljana in Krajevni skupnosti Trg osvoboditve.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.