Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) in 27. člena statuta SO Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 9/91) je na 23. redni seji Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 22. 12. 1992 sprejela

S tem odlokom se sprejmejo začasni prostorski ureditveni pogoji za centralna naselja v občini Slovenska Bistrica in mesto Slovenska Bistrica.
Nalogo je izdelal Razvojni center Planiranje, d.o.o. Celje.
Centralna naselja v občini Slovenska Bistrica so: Makole, Oplotnica, Zg. in Sp. Poljčane, Zg. Polskava.

Začasni ureditveni pogoji določajo:
– meje območij (podano v grafičnih prilogah)
– opis mej ureditvenih območij – po parcelnih mejah
– skupna merila in pogoje
a) graditev novih objektov
b) splošni pogoji za gradnjo stanovanjskih objektov
c) splošni podatki za gradnjo gospodarskih poslopij
d) graditev objektov za obrt
e) pogoji za določitev funkcionalnega zemljišča
f) posegi na obstoječih objektih
g) gradnja pomožnih objektov
h) postavljanje spominskih obeležij
i) urejanje zelenih površin, površin za vrtičkarstvo, škarp in ograj
j) prometna ureditev
k) komunalno urejanje
l) vodooskrba
m) odvajanje odpadnih voda
n) oskrba z električno energijo
o) oskrba s plinom
p) ukrepi za varstvo okolja
r) posegi na kmetijskih zemljiščih
– podrobnejši pogoji in merila za posege v prostor v značilnih območjih:
a) stara vaška jedra
b) vaška naselja
c) območja novejše stanovanjske gradnje
d) pogoji v proizvodno obrtnih področjih
– varovanje naravne in kulturne dediščine
– pogoji za izrabo prostora.

Ureditvena območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu v M 1:5000 s prikazom namenske rabe prostora in prikaza meja območij ter na preglednem topografskem načrtu v M 1:5000 s prikazanimi varovanimi območji.

Meje ureditvenih območij – po parcelnih mejah:
PUP Slovenska Bistrica.
Izhodišče opisa meje območja leži na južni strani Slovenske Bistrice ob severnem robu parcele 516 v k.o. Cigonca. Iz izhodiščne točke meja PUP poteka proti jugovzhodu po robu parcel (parcele so izven območja PUP):
k.o. Cigonca 516, 515, 514, 513, k.o. Slov. Bistrica 2730, 2732, 2726, 2725, 2724, 2723, 2721, 2700, 2701, 2447/1, 2442/2, 2522, 2437, 2436, 2356/2, 2358/2, 2357/2, 2359/2, 2360/2, 2362/2, 2521, 2376/4, 2378/1, se obrne in nadaljuje še južneje ob parcelah 2377/1, 2374/1, 2379/1, 2380/1, se obrne in nadaljuje proti severu ob parcelah 2586, 2588, 2583, se obrne in nadaljuje proti vzhodu ob parcelah 2621, 2622, 2623, 2624, 2625, 2694, 2653, 2652, 2654, 2655, 2667, 2671, 2670, 2687, 2559, 2558, 2696, 2557, 2697, 2550, 2690, 2548, 2549, 2548/1, 2548/2, k.o. Sp. Nova vas 252/1, 662/3, 257/4, 248/1, 167, 172, in se pri parceli 682 obrne in nadaljuje proti severozahodu ob parcelah 206, 203/1, 212/1, pri parceli 213/1 se obrne proti jugu ob parcelah 209/3, 209/4 in se obrne proti zahodu ob parcelah 209/4, 209/3, 211, 209/6, 217/1, 217/2, 209/6, 218/1 in se pri severozahodnem robu te parcele obrne proti vzhodu ob parceli 209/6 in 228 ter se obrne proti severu ob zahodnem robu te parcele in ob parceli 223 ponovno obrne proti zahodu in seka parcelo 222, 221, se nadaljuje ob parcelah 243/2, 245/1, se ob zahodnem robu te parcele obrne in zavije nekoliko proti severu ob parceli 241, ob južni špici parcele 236/2, ponovno zavije proti jugu ob parceli 664 v k.o. Slov. Bistrica in se obrne proti severozahodu ob parcelah, ki jih seka 350, 361, 351, 356/4, 346/2, 342, preko magistralke s parc. št. 1486/1 v k.o. Sentovec, 771, 770/4, 779/3 se pri parceli 791/1 obrne do južne špice te parcele in se po njenem zahodnem robu nadaljuje proti severu in se pri parceli 788/2 ponovno obrne in nadaljuje proti vzhodu ob robu parcel v k.o. Slov. Bistrica 306, 38/1, 321, seka parceli 325/2, 326/2, 331, 333 in se ob njenem vzhodnem robu obrne proti jugu, ob parceli 334 pa se obrne proti zahodu, ob jugozahodnem robu parcele 331 se obrne proti severu, pri parceli 320 se obrne proti jugu in ob vzhodnem robu parcele 512/2 se ponovno obrne proti zahodu nadaljuje po južnem robu te parcele in parcele 513/2, 306, 306/1, seka parcelo 331/1 in se zavije proti severu ob zahodnem robu te parcele, ob severnem robu zavije proti severu ob parceli 312 in ob vzhodnem robu parcele 290 se obrne proti zahodu ob parcelah v k.o. Kovača vas, 851/3, 850/1, 871, 778, v špici parcele 650 se obrne in nadaljuje proti jugu ob parcelah 648, 645, 643, 641, 626, 629, 630 in se v špici parcele 631 obrne proti severozahodu ob parcelah 630, 636/1, 634, 668, 667/4, 707 in se v južnem robu parcele 711/1 obrne in nadaljuje proti severu do parcele 740 se obrne proti zahodu in ob parcelah 532, 530/2, 536, 539, 530/4, 552, 569, seka parcelo 565/2, 570, se pri parceli 671 obrne proti severu ob zahodnem robu te parcele in parcel 570, 565/2, 567, 555, 558/2, 537/1, se ob vzhodnem robu parcele 537/2 obrne proti jugu in ob severozahodnem robu parcele 739 zavije proti severu ob parcelah 733, seka parcelo 734, 731, 730, 728, 727, pri parceli v k.o. Zg. Bistrica 621/1 in 620/1 in 620/3 se obrne in nadaljuje proti zahodu ob parcelah 620/1, 627/2, seka parcelo 618/1, se nadaljuje ob parcelah 627/4, 627/1, 626, 626, 656/3, 655, 656/4, 663/1, 669, 671, 777 in se pri vzhodnem robu parcele 775 obrne proti jugu, seka parcelo 695/5, se nadaljuje proti zahodu in seka parcelo 733/1, se obrne proti severu pri parceli 734/1 in pri 769/2 se obrne proti jugu in ob jugozahodnem robu parcele 769/2 zavije proti zahodu in se pri 763 obrne proti jugu, seka parcelo 762, 751/4, 761, 751/5, 753, 494, se nadaljuje proti jugovzhodu ob parcelah 414, 413, 412, 458/5, 463, 462, seka parcelo 464/1 in se obrne proti jugu, seka parcelo 458/4, 438, 377, 94/2, 376, 933/2, se obrne proti vzhodu ob parcelah 332/1, 329/1, in se ob vzhodnem robu te parcele obrne proti jugu, pri severnem robu parcele 328/2 zavije proti vzhodu, ob severozahodnem robu parcele 325/1 zavije proti severu in nato proti vzhodu ob parcelah 322/1, 320/3, 317/1 se ob severovzhodnem robu te parcele obrne proti jugu, seka parcelo 307/1 in se nadaljuje proti vzhodu ob parcelah 307/3, 308/2, 308/1, 304, 302/2, 300/2, 297/1, 285, 278/1 se obrne in nadaljuje proti severu ob parcelah k.o. Slov. Bistrica 910, 905, 881, 883, 884/1, pri severnem robu parcele 884/1 se obrne proti vzhodu in pri parceli 867 zopet proti severu ob parcelah 868, 867, 866, 864, 863, 2480/1, 856, 857 zavije proti vzhodu ob severnem robu parcele 857 in 858 in se ob robu parcele 860 ponovno obrne in nadaljuje proti jugu ob parcelah 862, 884/1, 885/1, 886/1, 881, 883, 910, 1001/l, 910, 907 v k.o. Zg. Bistrica, 264/1, 263/1, 262/3, v k.o. Slov. Bistrica 1080/1, 1078, 1076, 1078, 1077, 1078, 1089, še ob severozahodnem robu parcel 1091 in 1094 nekoliko obrne proti severovzhodu in nadaljuje zopet proti jugu ob parcelah 2005, 2001, 1999, 1996/1, 2037, 2048, seka parcelo 2051 in se nadaljuje ob robu parcele 2050, 2053 in jo seka ter se nadaljuje 2058, 2059, seka parcelo 2056, ob parceli 2233 se obrne proti zahodu in poteka ob robu parcel 2060, 2065/1, 2063/1, se ponovno obrne in nadaljuje proti jugu ob parcelah 2218, 2223, 2224, 2225, seka parcele 2282, 2515, 2234, 2235, 2236/1, 2239, 2245 in se obrne proti severu ob zahodnem robu te parcele, se v parceli 2239 ponovno obrne in nadaljuje proti jugu ob robu parcel 2243, 22189/1, seka parcelo 2457/1, se nadaljuje po vzhodnem robu parcele 2469 in se konča pri parceli 516 v k.o. Cigonca.
 
PUP MAKOLE k.o. JELOVEC
Izhodišče opisa meje območja leži na jugozahodni strani Makol ob severozahodnem robu parcele 741/4. Iz izhodiščne točke meja PUP poteka proti severovzhodu po robu parcel (parcele so izven območja PUP):
741/4, se obrne proti vzhodu ob robu parcel 742/2, 742/3, 742/4, 748/10, 748/9, 748/8, 381/3, 381/1, se obrne proti severu ob parcelah 382, 383/1, 1067, 353, se obrne in ob parcelah 349, 347, 346 nadaljuje proti vzhodu, se pri parceli ceste 1066/1 ponovno obrne in nadaljuje proti severovzhodu ob parcelah 344/1, 343, 342, 339/4, 404/1, 405/1, 337/1, 337/3, 337/4, 319/2, se obrne in nadaljuje proti severu ob parcelah 320, 321/1, se ponovno obrne in nadaljuje proti zahodu ob parcelah 1074, 1541/3, 444, 437/1, 437/3, 457/1, 44456, se na robu parcele 457/1 ponovno obrne in nadaljuje proti jugozahodu ob parcelah 480, 431, 429/1, 424/1, 424/2, se obrne in ob parceli 415/2 poteka proti jugovzhodu, se ob jugovzhodnem robu parcele 415/2 ponovno obrne in nadaljuje proti jugozahodu ob parcelah 415/4, 415/1, 418, seka parceli 519, 521 in nadaljuje po robu parcel 524, 529, 532, 528, 1056, 741/3 in pri parceli 741/4 konča.
 
PUP OPLOTNICA IN ČADRAM
 
OPLOTNICA k.o. OPLOTNICA
Izhodišče opisa meje območja leži na severni strani Oplotnice ob vzhodnem robu parcele 2270. Iz izhodiščne točke meja PUP poteka proti jugu in jugozahodu po robu parcel (parcele so izven območja PUP):
2269, 2267, 2241/2, 2244, 2233/1, se obrne proti zahodu ob parcelah 2230/1, 2227 in se obrne proti jugu ob parceli 2059/, nadaljuje po njenem vzhodnem in južnem robu, se obrne in nadaljuje proti severu ob njeni zahodni strani, se pri parceli 2161 ponovno obrne in nadaljuje proti jugozahodu ob parcelah 2159, 2155, 2061, 2060/6, 2060/1, 2060/14, 2065 in ob vzhodnem robu te parcele obrne proti zahodu in nadaljuje ob parcelah 2065, 2066, seka parcelo 2066/2, 2077/2, 2077/1, 2076, 2077/1, 2086, 2084/1 ob parceli 2088/1 obrne proti jugozahodu in nadaljuje ob parcelah 2088/2, 1592, 1591, 1588 in ob špici parcele 1589/2 zavije proti severu ob parcelah 1587/1, seka parcelo 1596, 15597, 1600, 1605, 1604, 1608, 1609, 1607, 1611, 1612, 1613, 1615/2, 1613, 1625, 1623/2, 1623/1 in ob severnem robu parcele 1634 obrne proti jugu ob parceli 1633/3, se ponovno obrne proti severu ob parcelah 1636/1, 1638 in po severnem robu te parceli obrne proti jugu ob parcelah 1638, 1636/1, 1636/2, 1633/3, 1633/2, seka parcelo 1636/4, 1676/1, ponovno seka parcelo 1676/2, se obrne proti severu ob parceli 1668/1 in ob severnem robu te parcele obrne najprej proti vzhodu ob parceli 1665/1 in nato nadaljuje proti jugu ob robu parcel 1665/1, 1703/2, 1705, se po severnem robu parcele 1608/2 obrne proti vzhodu, nato pa nadaljuje proti severu ob robu parcel 3050/1, 3050/2, 1654/1 pri severnem robu te parcele obrne in nadaljuje proti vzhodu ob parcelah 1652, 3090/2, 2013, 2986/5, 2006, 2010, 2008, 2002/1, 2004/1, 2000/1, 1990/2, 1960, 1961/2 seka parcele 1957/1, 1957/2, 1956/1 in nadaljuje proti vzhodu ob parceli 1916, 1915, 1913/2, seka parcelo 1904 in nadaljuje ob robu parcel 1894, 1898/1, 1895, 1889, 1886, se obrne in nadaljuje proti jugovzhodu ob robu parcel 1888/1, 1886, seka parceli 219/1, 218/1 in nadaljuje ob parceli 223/6, 221/5, 221/2, 221/1, 226 se obrne in nadaljuje proti severu ob parcelah 223/2, 225/1, 225/4, 213, 214/1, 215, 217/5, 115/9, se obrne proti zahodu in pri tem seka parcelo 3057/2, se obrne in ob robu parcele 115/10 nadaljuje proti severu do parcele 115/11, kjer se ponovno obrne, proti jugu in nadaljuje ob robu parcel 115/12, 2987/3, 89/2, 115/1, 89/4 se ob zahodnem robu parcele 89/2, ponovno obrne proti severu, se ob južnem robu parcele 58 obrne proti zahodu in ponovno obrne proti severu ob zahodnem robu te parcele in nadaljuje ob parcelah 59/1, 61, 62, 65, 68/1, 68/2, 57/2, 2987/2, vzhodnem, južnem in zahodnem robu parcele 55/1 in ob zahodnem robu parcele 55/2, 55/3, 53/1 nadaljuje proti severu in ob južnem robu parcele 49/1 obrne proti zahodu in ob parceli 43 pri severnem robu parcel 43, 49/1 in 53/1 ponovno obrne proti vzhodu nato pa še ob skrajni severni konici parcele 53/2 obrne proti severu in nadaljuje ob parcelah 73, 70/2, 70/4 in se pri severnem robu parcel 73, 85 obrne proti vzhodu in ob zahodnem robu parcele 2687/1 ponovno obrne in nadaljuje proti severu ob parcelah 2689/2, 2682/1, 2682/1, 2681/1, 2680/7, 2680/1, 2678, seka parcelo 2680/6 in se obrne proti zahodu ob parcelah 2555, 2550/2, 2550, 2517, 2524, 2525, 2526, 2542/2, 2543, 2542/1, 2492/6, 2492/2, 2530/1, 2532, 2475/1 se obrne in nadaljuje proti severu ob parcelah 2478, 2477, 2468, 2441, 2445/1, 2424/1, 2423/10, 2423/8, 2424/2, 2423/2, 2438, 2420/2 in 2270 kjer se konča.
 
ČADRAM – k.o. OPLOTNICA
Izhodišče opisa meje območja leži na severni strani Čadrama ob južnem robu parcele 2781. Iz izhodiščne točke meja PUP poteka proti jugu po robu parcel (parcele so izven območja PUP):
2774/2, 2774/1, 2776/4, 2753/4, 2753/3, 2756/4, 2756/6, se obrne proti severu ob parceli 2717/2 in se zopet obrne ob parceli 2727 in obrne proti jugozahodu, se pri parceli 2712 ponovno obrne in nadaljuje proti jugu ob robu parcel 2711/1, 2704, 2705, 123/1 se obrne in poteka ob 123/6 in 123/2 proti vzhodu, se ponovno obrne in nadaljuje proti jugu ob 123/4, 123/1, 123/6 se obrne in nadaljuje proti jugovzhodu 148/1, 142/1, 142/3, 142/2, 184/3, 184/6, 184/9, se obrne proti severovzhodu ob parcelah 2844/3, 2840, 2835/1, seka parcelo 2831/2 se obrne proti vzhodu ob parceli 2837, se ponovno obrne proti jugovzhodu ob parceli 2839, 2870/3, 2867/1, se obrne proti severu ob parcelah 2884, 2887 in 2886 ter se ponovno ob parceli 2887 obrne in nadaljuje proti vzhodu, se obrne in ob južnem robu parcele 2978 poteka proti zahodu, seka parcelo 2808 se obrne proti severu ob parcelah 2900, 2904/1, 2908, 2909, 2914/1 se ob parceli 2915 obrne proti vzhodu, pri parceli 2920/7 se ponovno obrne proti severu, na jugozahodnem robu parcele 2923 se obrne proti zahodu, se ponovno obrne in ob parceli 2798 nadaljuje proti jugozahodu, ob parceli 2797 se ponovno obrne proti severu ob parcelah 2798, 2800/2, 2816, 2815, pri parceli 2801/2 se ponovno obrne proti severozahodu ob parcelah 2792, 2787, se ponovno obrne proti severu ob parcelah 2786, 2779/9, 2779/13 do parcele 2781, kjer se konča.
 
PUP ZA ZG. POLJČANE – k.o. POLJČANE
Izhodišče opisa meje območja leži na severni strani Zg. Poljčane ob parceli 239 iz izhodiščne točke. Meja območja PUP poteka proti jugu, po robu parcel (parcele so izven območja PUP):
240, 243, 244, 228/2, 228/3, 228/1, 227, 213, zavije proti zahodu preko parcele 211 in se nadaljuje po robu parcel 210/2, 209, delno po 208, zavije proti jugu parcele 206 in se nadaljuje proti vzhodu po robu parcel 165/10, 165/9, 165/8, 165/7, 165/6, zavije proti jugu po vzhodnem robu parcel 178, 175/5, zavije proti zahodu po južnem robu parcel 175/6, 175/7, 175/8, 178, 181, 204, 203, 201, 190, zavije proti jugu območja po vzhodnem robu parcel 1140/2, 1140/3, 1145/1, zavije proti vzhodu po robu parcel 186, 182/1, 173/4, 112/2, 170/7, 170/6, 169/1, 1268/3, prečka cesto s parcelno št. 1210/2 in se nadaljuje proti jugu območja po vzhodnem robu parcel 69, 63, 62, 60, 61, 57, 58, 46, 10/1, 583/1, prečka parcele 12/3, 14, 10, 579/5, 579/20 in zavije proti severu po jugovzhodnem robu parcele 33/4, prečka parcelo 33/1, 32/1, 23/1 se nadaljuje po robu parcel 35, 43/2, seka parcelo 21 do roba parcele ceste 1200 in zavije proti vzhodu po robu parcele 21, ponovno zavije proti severu po robu parcel 43/1, 44, nadaljuje ponovno po robu 43/1, zavije proti jugovzhodu po robu parcel 578/4, 578/2, 578/1, 569/3, seka parcelo 571 in zavije proti severu po robu parcel 569/2, 568/7, 568/1, 567/2, 568/8, 568/9, 566/4, 566/5, zavije proti zahodu po robu parcele 562/1 se obrne proti severovzhodu in se nadaljuje po robu parcel 536, 535/2, 535/3, 535/4, 535/5, 118/1, se obrne proti vzhodu po robu parcel 120, 121, 122, 129, 132/1, 476/2, 484, 483, 487/1, na špici parcele 482/2 se obrne proti severu po robu parcel 491, 496, 495, prečka cesto s parcelno št. 1198 in seka parcele 469, 473, 472/1 in se obrne proti zahodu po robu parcel 410/1, 408/1, zavije proti severu po zahodnem robu parcele 408/1, zavije proti zahodu po robu parcel 408/1, 409 se po vzhodnem robu parcele 407 obrne proti jugu in zopet zavije proti zahodu po robu parcel 407, 404, 405 in se po zahodnem robu parcele 405 obrne proti severu in se na sečišču parcel 405 in 409 obrne proti zahodu po južnem robu parcele 155 in se po njeni zahodni strani obrne proti severu ob parcelah 286, 287, 288, 289, 290 na sečišču parcel 290 in 291/1 se obrne proti zahodu in pri tem seka cesto s parcelno številko 1195, po zahodnem robu parcele 273/1 zavije proti severu in se pri južnem robu parcele 270 zopet obrne proti zahodu in se po južnem robu parcele 269 preko ceste s parcelno številko 1192 konča.
 
PUP POLJČANE
Izhodišče opisa meje območja leži na severni strani Sp. Poljčan ob vzhodnem robu parcele 225 v k.o. Pekel iz izhodiščne točke meja PUP poteka proti jugu ob robu parcel (parcele so izven območja PUP).
225, 216, 217/1, 200/2, 222, 187/1, 188/2, 131/9, 137/12, 137/1, 143/2, 138/1, 144/3, 152/1, 154, 155, 118, 159/1, 117, se obrne in zavije delno proti zahodu ob parcelah 116, 111, se ponovno obrne in nadaljuje proti jugozahodu ob parceli 112, 114, 108, 109, 91, 88/1, 89/1, 85/1, seka parceli 86/1 in 86/2, se nadaljuje ob parcelah 85/2, 84, 84/1, seka parcelo 82, nadaljuje 80/1, ob parceli 450 k.o. Stanovsko se obrne proti vzhodu in nadaljuje ob parcelah k.o. Pekel 79/1, 76, 72/1 in se ob vzhodnem robu te parcele ponovno obrne in nadaljuje proti jugu, seka parcelo 222 in se nadaljuje ob parcelah 765/5, 63/2, 59/2 in se ponovno obrne in se nadaljuje proti severu ob parcelah 48/2, 48/1, 46, 30, seka parcele 29/2, 23/1, 23/2, 762, 760/2, seka kanal s parcelno številko 966 k.o. Brezje, parcelo 62/1, 59, ob parceli 92/2 se obrne in nadaljuje proti vzhodu ob parcelah 92/1, seka parcele 90/5, 90/3, 90/2, 90/4 in nadaljuje ob parcelah 90/1, 87, 84/2, 84/4, ponovno seka 85/2, 83/4 in se nadaljuje ob parceli 83/2, 82/2, 79, 80, seka parceli 18, 15 in nadaljuje ob parcelah 33, 31, 1, 30/1, 28, 29, 26, seka parcele 25, 21/2, 20, 16/1, 14, 13/4, 4, 13/3 in se nadaljuje proti jugovzhodu po Dravinji parc. št. 965/1, ob parcelah 1227/1, 1136, 365/1, 386/1, 388, 951, 332/1, se ob parceli 337 obrne proti severovzhodni strani ob parcelah 335/1, 337, 343/1, 342/1, 318/1, 316, 317, 311, 310, 909/2, seka parcelo 308/2, 284 in se nadaljuje ob parcelah 285, 283/1, 279, 283/2, 534/3, 226, se obrne proti zahodu ob parceli 534/1, se ponovno obrne proti jugu ob parceli 225 in ponovno obrne proti zahodu ob parcelah 223, seka parcelo 224 se nadaljuje ob parceli 192/1 in se ob parceli 192/2 obrne in nadaljuje proti severu ob parceli 195, seka parceli 198 in 199, v zahodni špici parcele 202 se ponovno obrne proti zahodu ob parceli 205, se pri parceli 204 ponovno obrne in nadaljuje proti jugu ob parceli 603 k.o. Pekel, k.o. Brezje 142/1, 180 in se v jugovzhodnem robu parcele 180 obrne proti zahodu ob robu parcel 142/3, 142/1, seka parcelo 609/1 k.o. Pekel, 608/1 in se ob njenem zahodnem robu obrne proti severu ob parcelah 603/1, 610, 604 in se ob jugovzhodnem robu parcele 616 ponovno obrne in nadaljuje proti zahodu ob parcelah 617, 620/3, 618, 645, seka parcelo 646 in se pri parceli 62 obrne proti severu ob parcelah 643, 642, 635, 638, seka parcelo 632, 631/2, 628/2, seka parcelo 628/1, 5569, 441, 440, se pri parceli 770 obrne in nadaljuje proti jugu ob parcelah 542/2, 542/1, 568, seka parcelo 61/1, 561, 560, 554, 556/2, 702/1, 701, 702/2, seka parcele 700, 699, 696, 698, 696, 697/1, 688, 687, 685, 683, 680/1, 680/2, 678 in se ob zahodnem robu te parcele obrne in nadaljuje proti severu ob 692, 695/1, 693/1, 696, se obrne in nadaljuje proti zahodu ob parcelah 708, seka parcelo 709, 711/1, 710, se ob južni špici parcele 711/1 obrne in nadaljuje proti severu ob parcelah 712/1, 711/1, 706, 711/2, seka cesto s parcelno številko 772/1, 524, 508/1, se pri parceli 510/2 obrne proti severovzhodu in nadaljuje ob parcelah 526, 529 in se ob jugozahodnem robu parcele 537/2, obrne proti severu ob parcelah 538, seka parcelo 506, 587/1, se obrne in nadaljuje proti zahodu ob parcelah 487/1, 499/1, se ponovno obrne in nadaljuje proti severu ob parcelah 498, 487/1, 486/1, seka parcele 302/12, 302/15, 302/3, 302/7, 214, 303/2, 302/2, seka cesto s parcelno številko 765/1, parcelo 299 in se konča pri parceli 225.
 
PUP ZG. POLSKAVA – k.o. ZG. POLSKAVA
Izhodišče opisa meje območja leži na južni strani Zg. Polskave v k.o. Zg. Polskava ob zahodnem robu parcele 152/2. Iz izhodiščne točke meja PUP poteka proti severovzhodu po robu parcel (parcele so izven območja PUP):
152/2, 147/1, 147/2, 146/2, 146/1, 144 seka parcelo 682 in se nadaljuje po zahodnem robu parcele 100/1, 98, seka parcelo 103/1, se obrne po robu parcele 108 proti severozahodu in se obrne po severnem robu parcel 108, 109 proti severu in se obrne po vzhodnem robu parcele 109 proti jugovzhodu in seka parcelo 113/2, 113/4 in se nadaljuje proti vzhodu po severnem robu parcel 114/16, 114/3, na severnem robu parcele 114/3 zavije proti jugu ob vzhodnem robu parcele 114/3, 683/2, 140/3, 140/2 in zavije ob zahodnem robu parcele 138/1 proti severovzhodu in ob zahodnem robu parcele 116/3 zavije proti severozahodu ob zahodnem robu parcele 116/2 in se obrne po severnem robu parcele 117/1 proti vzhodu, seka parcelo 118/4 in se ob zahodnem robu parcele 695/6 obrne proti severovzhodu ob robu parcel 247/2, 248, 251, 255, 256/1, 256/2, 693/1, seka 46/2 in se nadaljuje proti vzhodu po zahodnem robu parcel 315/1, 319/1, 319/2 in se na robu parcel 312/2 in 311 obrne proti severu ob vzhodnem robu parcele 79, zavije po parceli 262/9 proti vzhodu in se obrne proti severozahodu in ob južnem robu parcele 264 zavije proti vzhodu, se ob vzhodnem robu parcele 264 obrne proti severu in ob robu parcele 268 zopet zavije proti vzhodu, ob robu parcele 294/1 zopet zavije proti jugu in se ob zahodnem robu iste parcele obrne proti severu ter se ob robu parcel 278/3, 284/20 obrne proti zahodu, zopet se obrne proti jugu in zavije v parcelo 295/1 in ob stičišču parcel 284/21 in 284/22 zopet obrne proti zahodu ob robu parcel 284/23, 284/6, 390 in se ob robu parcele 300/14 obrne proti jugu mimo parcele 300/15, pri parceli 300/16 se obrne in nadaljuje proti zahodu ob robu parcel 298/1, 296, 295/2, seka cesto s parcelno številko 677 in se obrne proti jugu, zopet seka cesto s parcelno številko 692/2 in se obrne proti vzhodu in ob njenem robu nadaljuje do križišča ceste s parcelno številko 688/5 in nadaljuje proti jugovzhodu ob vzhodnem robu parcele 313/3, 326/1, 329, 328/1, 332/1, 346/1, 347/1, 348/10 in ob parceli 356/1 obrne proti severu ob zahodnem robu parcel 360/2, 362/1, 363, seka parceli 366/1, 370/1, se pri parceli 367 obrne proti vzhodu in ob parcelah 371/3 in 373/1 obrne proti severu, se obrne proti zahodu ob parcelah 374/4 in 374/2, seka parcelo 374/2 in 374/1 in nadaljuje proti severu ob robu parcele 377, seka parcelo 379 nadaljuje ob 381/1 seka parceli 383/1 in 381 se obrne ob južnem robu parcele 385/1 proti vzhodu in seka parcelo 385/1, se obrne proti zahodu ob južnem robu parcele 386/2, se obrne proti jugozahodu ob parcelah 306/1, 306/2, 306/4, 307/1, 307/2, 309/3, 309/2, 306/16, 306/17, 306/18, 306/25, se obrne in nadaljuje proti severu ob parcelah 686/2, 306/22, 306/24, 692/2, 303, 306/7, 306/5, 306/3, 306/2, 306/1, seka cesto s parcelno številko 692/2 in se obrne proti severu ob parceli 326/3, ki je že k.o. Bukovec se obrne proti jugu ob vzhodnem robu parcele 325/1 nadaljuje proti severozahodu ob robu parcel 325/1, 325/2, 325/3 in se obrne proti vzhodu ob severnem robu parcele 325/3 in nadaljuje ob severnovzhodnem robu parcel 325/3, 325/2, 325/1 proti vzhodu, ob parceli 327/8 se obrne in nadaljuje proti severu ob parcelah 327/7 k.o. Bukovec, 271/1 k.o. Zg. Polskava, se obrne in nadaljuje proti severozahodu ob parcelah 276, 267/1, 264/2, 261, 264/1, 263/1, 259/3, 250, 239/2, 240, 239/1, 235/3, se obrne proti jugu in nadaljuje ob robu parcel 270/1, 278/4, 271/1, seka cesto s parcelno številko 676 in nadaljuje proti zahodu ob parcelah 269/2, 53/3, 51/5, 51/6, 58/2, 61/3, 62/1 k.o. Zg. Polskava, k.o. Ogljenšak 524/1, 522/4, 522/1, 518/2, 529, 513/16, ob južni špici parcele 513/15 zavije proti jugu ob vzhodnem robu parcele 513/10 in se obrne ob zahodnem robu parcele 513/10 proti severozahodu ob parcelah 513/9 in 513/8j se ponovno obrne in zavije proti zahodu ob parcelah 544/1, 637/4, k.o. Zg. Polskava 672/3 se ob parceli 72/1 obrne in nadaljuje proti jugu ob parceli 72/1 se pri parceli 72/11 ponovno obrne in nadaljuje proti vzhodu ob parcelah 70/6, 10/3, se ob spodnjem robu istih parcel ponovno obrne in nadaljuje proti jugu ob parceli 80 in se ob južni špici te parcele ponovno obrne in nadaljuje proti severozahodu ob parceli 80, prečka parcelo 72/11 in nadaljuje ob parcelah 72/3 in 72/7, se pri parceli 76 ponovno obrne in nadaljuje jugozahodno preko parcele k.o. Gabernik 88/9, 57/1, 57/14, 57/5, se pri parceli 55/2 ponovno obrne in nadaljuje proti jugu območja ob parcelah 55/1, 55/76, 55/77, 55/52, 51, 313, 37/4, 37/1, 26, 27/1, 28/1 in se konča pri parceli 152/2.

Novogradnje so dopustne na tistih zemljiščih, kjer tako namembnost dopuščajo planski dokumenti in to omogoča oblikovanost terena, velikost razpoložljive parcele in je poseg skladen z urbanističnimi konstantami, ki jih določa okoliška grajena struktura.
Novogradnje se morajo objektom v morfološki enoti prilagoditi z gradbeno črto, smerjo slemena, gabariti, kritino in drugimi gradbenimi materiali, arhitekturnimi detajli in stavbnimi odprtinami.
Smeri slemena objektov morajo biti usklajene z obstoječo zasnovo oziroma ambientalno ureditvijo gruče hiš oziroma zaselka, praviloma vzporedno s smerjo plastnic.
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji.
Odmiki med sosednjimi objekti morajo biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so ugotovljeni ustrezni požarno-varstveni ukrepi in sanitarni pogoji.
Odmiki od lokalnih, regionalnih in magistralnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o cestah. Odmiki od javnih poti ne smejo biti manj kot 4 m razen na območjih za katere veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.

Tloris: podolgovat tloris, razmerje med osnovnima stranicama mora biti 1:1,5 ali več. Tlorisna zasnova je lahko drugačna, kolikor upošteva obstoječo pozidavo in je v skladu z mnenjem urbanistične službe.
Višina: praviloma so objekti pritlični s koto pritličja največ 0,5 m nad raščenim terenom in pri katerih je kolenčni zid na podstrešju visok do 1,20 m ali enonadstropni, pri katerih je kota pritličja največ 0,30 m nad terenom, višina kapi pa 5,5 m nad koto pritličja.
Posegi v prostor se volumensko prilagode obstoječemu tkivu.
Streha: simetrična dvokapnica z naklonom 42°-45°.
Smer slemena objekta mora biti vzporedna daljši stranici objekta. Osvetlitve podstrešnih prostorov so dovoljene s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin.
Kritina: kritina je opečne barve (žgana opeka), razen v območjih, kjer je zaradi varovanja kulturne dediščine predpisano kritje drugačno kritino.

Skladno s pogoji tega odloka so na obravnavanih območjih dovoljene nadomestne gradnje, adaptacije, nadzidave in dozidave ter komunalne ureditve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.

Gospodarska poslopja je možno graditi v sklopu morfoloških enot, v katerih predstavljajo kmetije sestavni del obstoječe urbane strukture. Gradnja gospodarskih poslopij skupaj s potrebnimi površinami za stanovanje je ob predhodno izdelanem razvojnem programu kmetije in soglasju občinskega odbora, ki skrbi za kmetijska zemljišča možna na obrobju kmetijskih površin, kadar njihova velikost zagotavlja pogoje, da je kmetijstvo osnovni vir pridobivanja dohodka kmetovalca.
Gradnjo gospodarskih poslopij mora omogočiti velikost funkcionalnega zemljišča, pri čemer morajo biti zagotovljeni pogoji za ureditev manipulativnega prostora, shranjevanja mehanizacije in ureditev gnojišč oziroma drugega sistema deponiranja živilskih odpadkov, v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznice (Uradni list SRS, št. 10/85).
Odmik gospodarskih objektov od parcelne meje mora biti minimalno 4 m.
Tloris: podolgovat, razmerje med širino in dolžino 1:2 ali več.
Velikost: tlorisno objekt ne sme presegati 30 m dolžine in 12 m višine.
Višina: maksimalna višina slemena 12 m nad koto urejenega terena.
Oblikovanje strešin in kritin: naklon strešin osnovnega objekta (prevladujoč tlorisni gabarit) 42°-45°, kritina opečne barve (žgana opeka).

Gradnja objektov za storitveno obrtne dejavnosti in mirno obrt je možna v okviru obstoječih območij na površinah namenjenih stanovanjem oziroma centralnim dejavnostim. Na območjih namenjenim centralnim dejavnostim in v okviru starih vaških jeder je možno graditi, oziroma spremeniti namembnost obstoječim objektom za potrebe gostinstva in turizma. Objekte namenjene prenočitvenim zmogljivostim oziroma penzionom je možno graditi tudi v območjih namenjenim stanovanjem.
Pogoji za oblikovanje so enaki pogojem za gradnjo stanovanjskih objektov razen omejitve tlorisnih gabaritov.

Parcelacija v novih zaselkih in novih delih obstoječih naselij mora slediti talni zasnovi matičnega naselja. Predlog parcelacije, ki ga izdela pristojna upravna organizacija je obvezna podlaga za prenos na teren.
Velikost funkcionalnega zemljišča objekta mora omogočati normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta.
Pri določevanju velikosti funkcionalnega zemljišča za vse posege je potrebno upoštevati obliko parcele in razgibanost terena. Pri stanovanjskih objektih mora biti, razen na območjih strnjene pozidave, v starih vaških jedrih, min. razmerje med pozidano in prosto površino funkcionalnega zemljišča 40: 60.
Velikost funkcionalnega zemljišča individualnih prosto stoječih stanovanjskih objektov ne sme presegati 600 m2, pri dvojčkih oziroma objektih v nizu pa 500 m2. Velikost funkcionalnega zemljišča je izjemoma lahko večja, kadar konfiguracija oziroma druge značilnosti zemljišča ne omogočajo izrabe preostalih zemljišč za drug namen. Funkcionalno zemljišče obstoječih objektov je površina v velikosti obstoječega zemljišča, če le-to ni tako veliko, da bi na njem lahko zgradili še en ali več stanovanjskih ali drugih objektov.
Velikost funkcionalnega zemljišča za gospodarske objekte in objekte namenjene obrtni dejavnosti mora omogočati normalno uporabo objektov vključno s potrebnimi manipulacijskimi površinami, površinami za parkiranje in izvajanje ukrepov za zaščito okolice pred vplivi objekta oziroma dejavnosti.
Velikost funkcionalnega zemljišča za nove objekte se določi tako, da se okrog bodoče lokacije vriše pas 4 m ali pas širine do parcelne meje z drugimi lastniki, če je odmik manjši od 4 m. Razen tako dobljene površine je potrebno v funkcionalno zemljišče všteti še vse ostale površine, ki po dokončanju ne bodo rabile več kmetijskemu namenu (dostop, obračališča, hišne cvetlične grede...). V funkcionalno zemljišče je potrebno všteti tudi novozgrajeno dostopno cesto, čeprav poteka po tujem zemljišču. Obstoječim objektom, ki so zgrajeni z dovoljenjem in nimajo opredeljeno funkcionalno zemljišče, moramo funkcionalno zemljišče določiti v lokacijskem postopku, ne glede na to, na katerem območju so situirani, ob smiselni uporabi določil tega odstavka.
Velikost funkcionalnega zemljišča ob objektih, ki ne predstavljajo stanovanjsko dejavnost, se določi skladno z odstavkom 2. člena Zakona o stavbnih zemljiščih.

Med posege na obstoječih objektih štejemo prizidave, nadzidave, preureditve podstrešij, nadomestne gradnje, spremembe namembnosti in vzdrževalna dela.
Navedeni posegi ne smejo rušiti lokalnih urbanističnih in arhitekturnih značilnosti (gradbena črta, os slemena, gabariti, kritina in drugi gradbeni materiali, arhitekturni detajli, stavbne odprtine). Spremembe namembnosti so dovoljene, kolikor se ne spremenijo vplivi na okolje (osončenje, vedute, hrup, smrad, dostop idr.). Pri morfološko homogenih območjih in objektih (vaška jedra) ter območjih, za katera veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se morajo vsi posegi izvajati v sodelovanju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine, isto velja tudi za objekte starejše od 50 let. Tlorisna velikost prizidka praviloma ne sme presegati 50% tlorisne velikosti obstoječega objekta, hkrati mora biti razmerje med zazidano in prosto površino zemljišča najmanj 40: 60. Za oblikovanje prizidka veljajo enaki pogoji kot za novogradnje. Odstopanje je možno, kadar gre za nadgraditev ambienta.
Preureditve podstrešij v okviru obstoječih gabaritov so dovoljene. Preureditve podstrešij in nadzidave ne smejo biti opravljene na račun obstoječega strmega naklona strehe (zdaj ima npr. hiša streho v naklonu 45°, po pozidavi pa bi višina slemena ostala ista, le naklon strehe bi bil nižji).
Spremembe namembnosti so dovoljene, kadar dopolnjujemo osnovno namembnost območja ali pa njegovo odstranitev.
Posegi na obstoječih objektih so možni v primeru, da gre za objekte zgrajene na osnovi gradbenega dovoljenja, oziroma objekte zgrajene pred l. 1945 in se le-ti nahajajo na območjih namenjenih za rabo kakršni služi objekt.
Vzdrževalna dela so dopustna za vse obstoječe objekte s tem, da se ohranjajo obstoječi gabariti in gradbena linija objekta. Potrebno je ohraniti značilne arhitektonske elemente in materiale (kamen, omet, les, barve itd.).
Pri prizidavah, nadzidavah ali nadomestnih gradnjah morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki ali drugi ukrepi (izbira ognjeodpornih materialov, izvedba protipožarnih zidov in podobno) za preprečevanje prenosa požara in pridobljeno požarnovarstveno in sanitarno soglasje.

Postavitev pomožnih objektov opredeljenih z veljavnim odlokom (o določitvi pomožnih objektov) je dovoljena le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. Pri novogradnjah so garaže in drugi pomožni prostori praviloma v sklopu objekta.
Pomožni objekti ne smejo rušiti lokalnih, urbanističnih in arhitekturnih značilnosti:
– biti morajo oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti avtohtonega stavbnega fonda ob upoštevanju splošnih pogojev za novo gradnjo,
– za gradnjo je potrebno uporabiti gradiva, ki ne odstopajo od gradiv in obdelav obstoječih objektov,
– za pomožne objekte veljajo ista načela kot za druge objekte: podolžni tloris, 45° strma simetrična streha krita z opečno kritino, klet mora biti popolnoma vkopana.
Pomožni objekti morajo biti locirani na funkcionalnem zemljišču obstoječih objektov, pri čemer morajo biti upoštevani enaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico, kot to velja za novogradnje.

Kioski lahko služijo storitvam, uslužnostim in informativnim dejavnostim in so lahko nameščeni v morfoloških enotah, ki imajo javne površine tako, da ne ovirajo nobene oblike prometa.
Tlorisna dimenzija kioska naj bo prilagojena namembnosti kioska (do maks. 12 m2). Postavitev kioska ne sme poslabšati delovnih in bivalnih pogojev v sosednjih objektih (osončenje, vedute, hrup, smrad, dostop idr.).
Kioski so lahko locirani le tam, kjer ni ustreznih lokalov, enotno oblikovani, izdelani po vzorcu naše arhitekture, glede oblikovanja in gradiv pa vzorni.
Stojnice za priložnostno sezonsko ponudbo naj sledijo okvirom enotnega oblikovanja ožjih območij urejanja. Stojnice so odprti objekti.

Spominska obeležja so lahko samostojni objekti - spomeniki ali pa skulpture in spominske plošče, postavljene na ali ob obstoječe objekte.
Lokacija za postavitev spominskih obeležij naj bo določena na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje tako, da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor in ne ovira promet.
Spominska obeležja na stavbah morajo biti postavljena tako, da ne slabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta.
V območjih ali na posameznih objektih, za katere veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine, se smejo spominska obeležja postavljati le v sodelovanju s pristojno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Ista pravila veljajo tudi za napise na fasadah, reklamne panoje, reklamne izveske ipd.

Okolico novogradenj je treba skladno z okoliškimi ureditvami ustrezno zeleniti z avtohtonim zelenjem.
Ob individualnih objektih je možno urediti individualne zelenjavne vrtove.
Kjer konfiguracija terena z višinskimi razlikami zahteva njihovo premostitev, naj se ta praviloma uredi s travnimi brežinami. Kadar pa je nujna postavitev škarpe, naj se ta intenzivno ozeleni. Ograje okoli funkcionalnih zemljišč se sme postavljati tam, kjer so okoliška zemljišča že tako urejena. Ograja naj bo usklajena z obstoječimi, živa meja v bližini prometnic (križišča, ovinki) ne sme presegati višine 0,60 m.

Ob naseljih je možno urediti površine za potrebe ljubiteljske obdelave – vrtičkarstvo.
Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo ni dovoljeno na kmetijskih površinah, ki so trajno namenjene kmetijski proizvodnji (1. območje), površinah, ki so zavarovane zaradi varstva naravne in kulturne krajine oziroma namenjene parkovni ureditvi.
Površine za vrtičkarstvo je možno urejati:
– na kmetijskih zemljiščih nižjih kategorij
– na zemljiščih, ki so v zaraščanju
– začasno na zemljiščih, predvidenih za gradnjo oziroma druge posege v prostor.
Velikost posameznih parcel ne sme presegati 150 m2.
Za shranjevanje orodja je dovoljena gradnja skupnih lop, pri čemer tlorisna velikost ne sme presegati 3 m na uporabnika. Izjemoma je dovoljena gradnja individualne lope, kadar velikost kompleksa zemljišč ne presega dovoljenega obsega za enega uporabnika. Območje je dovoljeno opremiti z vodovodnim omrežjem.
Postavljanje ograj med posameznimi parcelami ni dovoljeno, možna je zasaditev meje do višine 0,60 m.
Vrtičkarstvo ne sme biti osnova za prodajo zemljišč (najemni odnos) in iz tega izhajajoče zahteve za izgradnjo sekundarnih bivališč (počitniške hiše in gospodarske kleti).

Za prometno omrežje v območjih urejanja veljajo določila zakona o cestah, pravilnika o vzdrževanju in varstvu cest in pravilnika o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališči prometne varnosti.
V varovalnih pasovih obstoječih prometnic se ne smejo graditi stanovanjske hiše in druge stavbe ter naprave.
V naseljenih krajih in hribovitih predelih se sme glede na krajevne razmere izjemoma dovoliti graditev objektov in naprav v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa. Pri taki izjemi je treba upoštevati najmanjši odmik od zunanjega roba cestnega sveta, zaradi morebitne razširitve ceste. Za vsak tak poseg mora izdati soglasje pristojna organizacija za vzdrževanje ceste in pristojni upravni organ.
V varovalnih pasovih prometnic so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela in posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.
V rezervatu prometnice, za katero je izdelana projektna dokumentacija, so dovoljeni posegi v prostor s soglasjem predlagatelja prometnega rezervata.
Novogradnje in obnove prometnic morajo biti izvedene tako, da omogočajo dostop intervencijskih gasilskih vozil (osni pritiski 10 t, horizontalni in vertikalni elementi in gabariti).
Odmik objektov od zbirnih stanovanjskih cest mora zagotoviti:
– minimalno vzdrževanje cest v zimskem in letnem času,
– zagotovljena mora biti minimalna širina cestnega telesa 3,5 m.

Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet in da se cesta in cestni objekti ne poškodujejo. Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za vzdrževanje cest, stavb in naprav. Ob cestah se priključki predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo in morajo biti izvedeni tako, da omogočijo dostop intervencijskim gasilskim vozilom (osni pritisk 10 t, horizontalni in vertikalni elementi in gabariti).
Bencinski servisi so lahko grajeni v ureditvenih območjih naselij ob izpolnjenih pogojih soglasodajalcev (odmiki, priključki na ceste, odvodnjavanje itd.).
Kolikor v območju naselja ni zadovoljivih površin, je možno bencinski servis locirati na I. območja kmetijskih zemljišč. Za takšne slučaje mora biti izdelana dopolnitev dolgoročnega plana v smislu izjemnih posegov na I. območja kmetijskih zemljišč.
Za postavitev bencinskega servisa je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo (kot osnova za lokacijsko dovoljenje) v obsegu in obliki kot je predvidena za zazidalni načrt.

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in novozgrajeno omrežje. Minimalna komunalna oprema v ureditvenem območju obsega in naprave za oskrbo s pitno vodo, električno energijo omrežje, naprave cestnega prometa ter hidrantno omrežje.

Na območjih z urejenim javnim vodovodnim omrežjem je obvezno priključiti nanj vse novogradnje, katerih namembnost je povezana s porabo vode.
Na področjih, kjer obstoječe vodovodno napajanje ne zadovoljuje vseh potreb, se predvideva ojačitev ali rekonstrukcija. Širina rezervatov primarnih vodovodov oziroma njihov varovalni pas je 2,50 m, če ti potekajo izven ceste.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
Pri zagotavljanju zadostnih količin vode mora biti zagotovljena tudi voda za požarno zaščito. Upravljalec vodovodnega omrežja mora predvideti in izvesti ustrezne tehnične rešitve na omrežju ali alternativne vire za zagotovitev večjih količin požarne vode v primeru večjih požarov.
Na območju obdelave PUP ni obstoječih ali predvidenih črpališč.

Na območjih, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo, se morajo vsi novograjeni objekti, objekti, ki se bodo adaptirali, prizidavali ali nadzidavali obvezno priključiti na kanalizacijo.
Kolikor kanalizacija ni priključena na čistilno napravo, morajo biti obstoječi in predvideni objekti priključeni na kanalizacijo le preko ustrezno dimenzioniranih triprekatnih vodotesnih greznic.
Na območjih, ki nimajo primerne kanalizacije, se objekti priključijo na ustrezno dimenzionirane dvoprekatne vodotesne greznice brez iztoka. Po zgraditvi vodotesnega kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave, pa se morajo priključiti nanj.
Za vse obrtne in industrijske obrate, ki v tehnološkem procesu onesnažujejo vodo, je obvezno predhodno očiščenje pred priključkom na javni kanal. Vsi tehnološki procesi, ki vodo zastrupljajo morajo imeti zaprt sistem čiščenja s predpisanim odvozom teh snovi na določeno, za to urejeno deponijo. Pogoji se določijo s sanitarnim soglasjem in soglasjem upravljalcev čistilne naprave in soglasjem upravljalca vodotoka pri izdelavi lokacijske dokumentacije.
Na urejenih zazidalnih območjih se čiste meteorne vode s streh in zelenic vodijo direktno v kanalizacijo. Meteorne vode s parkirišč in drugih utrjenih prostorov pa preko lovilcev olj in peskolovov.
Pri lokacijskih načrtih za širša nepozidana območja je treba rešiti odtok vseh površinskih voda vse do recipienta, ki je sposoben sprejeti dodatno obremenitev.

Za vse posege v območju vodotokov, ki so tangirani z izdelano dokumentacijo, je potrebno upoštevati smernice za pripravo družbenega plana, ki jih je izdelalo VGP Drava Ptuj in pridobiti predhodna mnenja, ki morajo podati usmeritve za izdelavo izvedb enih prostorskih dokumentov in lokacijskih dokumentacij.

Področje elektrooskrbe zahteva upoštevanje veljavnih predpisov s tega področja in zasnov elektroomrežja v strokovnih podlagah ter dolgoročni in srednjeročni družbeni plan.
Preko ureditvenega območja potekajo daljnovodi visoke napetosti, za katere so določeni varovalni pasovi oziroma rezervati naslednjih širin (od osi voda)
– daljnovodi do 35 kV 10 + 10 m
– daljnovodi 2 x 110 k V 15 + 15 m.
Napeljave kablov preko ali v bližini fasad in objektov kulturne dediščine oziroma postavljanja električnih in podobnih drogov v bližini le-teh praviloma ni dovoljeno. Kolikor zaradi tehničnih možnosti drugače ni izvedljivo se morajo vsi posegi izvajati v sodelovanju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Za vse obstoječe in novo predvidene objekte ter za dopolnilno gradnjo, je potrebno zagotoviti organiziran odvoz odpadkov na komunalno urejeno odlagališče.
Neurejena odlagališča je potrebno sanirati in urediti v prvotno stanje.

Ogrevanje na območjih obdelave PUP bo praviloma individualno, vendar je potrebno uporabljati ekološko neoporečna goriva (drva, lahko kurilno olje, plin in podobno).

V ureditvenem območju, kjer poteka plinovod, je potrebno upoštevati pogoje, ki izhajajo iz pravilnika o tehničnih pogojih in normativih za varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih in plinovodih (Uradni list SFRJ, št. 26/85).
Za posege v bližini plinovoda (zaščitni pas plinovoda 2 x 200 m in varovalni pas 2 x 5 m) je potrebno pridobivati soglasje upravljalca plinovoda.

Za zagotovitev pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno:
– zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaženjem,
– organiziranje odvoza komunalno odpadnih in sekundarnih surovin,
– sanacija neurejenih odlagališč odpadkov, njihova ureditev v prvotno stanje in namembnost ter sprotno urejanje osrednje deponije občine,
– sanacija območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečitev nastajanja novih virov v bližini stanovanj in delovnih mest,
– za zaščito pred hrupom je ob prometnicah, kjer raven hrupa presega dovoljeno raven za stanovanjsko okolje, dovoljeno izvesti zaščitne ukrepe z ozelenjenimi nasipi, živimi mejami višine do 2 m ter protihrupnimi pregradami, ki morajo biti iz naravnih materialov in ozelenjene. Izvedba teh ukrepov ni dovoljena, če ruši osnovni oblikovni koncept urejanja ulice ali če onemogoča vzdrževanje ceste ali preglednosti posameznih cestnih odsekov,
– stalna kontrola virov onesnaženja zraka in preprečevanje nastajanja novih virov, ki bi onesnaževali ozračje preko meje, ki jo dopuščajo predpisi s tega področja.
– upoštevati vse predpise oziroma zakone s področja varstva okolja.

Na površinah, ki so z družbenim planom opredeljene kot kmetijske površine namenjene trajni rabi za kmetijsko proizvodnjo, ni dovoljena sprememba namembnosti rabe in uporabe ljubiteljske dejavnosti.
Na površinah se lahko izvajajo melioracijski posegi, ki morajo ohranjati osnovne krajinske značilnosti.
Pod pogoji, opredeljenimi v 8. členu, se na teh površinah lahko gradijo objekti za kmetijstvo.
– Zakon o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 13/75 in 35/79),
– Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86, 15/91),
– Zakon o varstvu pred hrupom (Uradni list SRS, št. 18/75 in 35/79),
– Zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78),
– Zakon o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list SRS, št. 20/86),
– Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja (Uradni list SRS, št. 19/80),
– Odlok o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak (Uradni list SRS, št. 19/88),
– Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85).

– Novogradnje v okviru starih vaških jeder niso možne, izjema so izpolnitve gradbenih vrzeli. Izjemoma je možno graditi gospodarska poslopja za kmetijske namene izven morfoloških enot na robu kmetijskih površin, kar podrobneje opredeljuje določila 8. člena tega odloka.
– V vaških jedrih so od posegov v obstoječih objektih dopustne le spremembe namembnosti ter redna vzdrževalna dela. Ti posegi se morajo kriti znotraj obstoječih gabaritov objektov z upoštevanjem pogojev, podanih v soglasju pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Dopušča se gradnja pomožnih objektov pod splošnimi pogoji tega odloka, medtem ko postavitev kioskov ni dovoljena.
– Rekonstrukcija obstoječe komunalne ureditve je dovoljena.
– V okviru urejanja zelenih površin je potrebno ohranjati kmečke, sadne in zelenjavne vrtove. Prepovedano je vrtičkarstvo in sajenje neavtohtonega drevja in iglavcev.
Za vse posege v vaških jedrih je obvezno pridobiti soglasja oziroma smernice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

– V območju vaških naselij so dopustne novogradnje stanovanjskih objektov, če ti zapolnjujejo gradbene vrzeli in so usklajeni z obstoječo grajeno strukturo naselja. Gradnja gospodarskih poslopij in obrtnih delavnic je dopustna, če je zadoščeno splošnim pogojem teh prostorsko ureditvenih pogojev.
– V območjih vaških naselij je dovoljena gradnja objektov oziroma posegi na obstoječih objektih centralnih dejavnosti za potrebe naselja in gravitacijskega območja. Posegi se lahko izvajajo v skladu s skupnimi merili in pogoji.
– Sprememba namembnosti gospodarskih poslopij v stanovanjske oziroma v turistične namene je dopustna pod pogojem, da ostane objekt arhitektonsko skladen z obstoječo zazidavo.
V morfoloških enotah, kjer veljajo ta določila, je možno vse ostale posege na obstoječih objektih izvajati z upoštevanjem splošnih pogojev za take posege, kar velja tudi za postavitev samostojnih pomožnih objektov.
– Postavitev kioskov ni dovoljena.
– Posegi s področja prometnega in komunalnega urejanja se urejajo pod splošnimi pogoji.

– Gradnja novih stanovanjskih objektov je dovoljena, če ti zapolnjujejo gradbene vrzeli z upoštevanjem splošnih pogojev tega odloka. Gospodarska poslopja in naprave v teh območjih ni dovoljeno graditi.
– Na površinah centralnih dejavnosti znotraj morfoloških enot so dovoljeni posegi, ki dopolnjujejo in izpolnjujejo zahteve po pretežnem javnem programu ter nimajo motilnih vplivov na okolje.
– V območju je mogoče izvesti potrebne komunalne ureditve oziroma rekonstrukcije.

Površine namenjene proizvodni in proizvodno obrtni dejavnosti je ob novih posegih urejati tako, da bodo posegi tudi dolgoročno upravičeni in da bodo omogočali razvoj dejavnosti ob čim manjši porabi novih površin.
Predpogoj za nove posege v prostor in širitev obstoječih kapacitet je ekološka sanacija obstoječih dejavnosti in tehnološka izboljšava obstoječe proizvodnje.
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno pridobiti strokovno oceno po 7. členu Zakona o varstvu pred hrupom ter strokovno mnenje pooblaščene organizacije glede eventualnih negativnih vplivov proizvodnje ali obrti na okolje.
Spreminjanje namembnosti je dopustno, če dopolnjuje pretežno namembnost, posebno če predstavlja izboljšanje tehnologij in čistost.
Nova dejavnost ne sme imeti motečih in škodljivih vplivov na okolje.
V območju površin za proizvodnjo in obrt je potrebno zagotoviti tudi zelene površine, ki naj bodo parkovno urejene z avtohtonim zelenjem.
Postavitev pomožnih objektov in začasnih objektov so dovoljene, če ne slabšajo možnosti izkoriščenosti površin sosednjih objektov, ne zahtevajo posebnih komunalnih naprav oziroma povečave obstoječih priključkov in ne ovirajo prometa znotraj proizvodnega kompleksa.

Na območjih varovanja naravne in kulturne dediščine ter območjih ohranjanja značilno oblikovane kulturne krajine je pri vsakem posegu potrebno sodelovanje pristojne varstvene službe.

Vsi posegi morajo biti prilagojeni stavbnemu značaju naselja in rastru poselitve. Za znamenitosti in spomenike velja najostrejši varstveni režim.

Območja karakterističnih pogledov na naselja oziroma posamezne lokacije so nezazidljiva.
Novogradnje in objekti, ki se nadzidavajo ne smejo izstopati iz silhuete naselja.

Na območjih, ki jih urejamo s predmetnimi PUP, veljajo za varovanje naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov določila Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnin kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 21/92).

Na posameznih območjih (conah) so dovoljeni naslednji posegi v prostoru.
A. dovoljena je gradnja individualnih stanovanjskih objektov, prizidave, nadzidave, adaptacije obstoječih objektov za stanovanjske namene in nadomestna gradnja dotrajanih stanovanjskih objektov; mirna obrt + obstoječe dejavnosti nadaljevati;
B. dovoljena je gradnja obrtnih, obrtno-stanovanjskih objektov, kmetijskih objektov, spremljajočih objektov ter sprememba namembnosti obstoječih objektov za obrtne in servisne dejavnosti ob upoštevanju veljavnih predpisov. Povečava obstoječe obrtne delavnice (prizidava) kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječe dejavnosti. Vsaka povečava tehnologije mora biti podprta s potrebnimi ekološkimi mnenji in pogoji;
C. dovoljena je gradnja proizvodno obrtnih delavnic ob upoštevanju veljavnih normativov in predpisov;
D. dovoljena je družbena usmerjena gradnja (novogradnja) večstanovanjskih objektov v smislu prostorsko-funkcionalne zaokrožitve območja, zapolnitve, prizidave, nadzidave, prenove in gradnja nadomestnih večstanovanjskih objektov ter sprememba namembnosti obstoječih prostorov za potrebe servisne dejavnosti in mirne uslužnostne obrti; dovoljeno je tudi nadaljevanje vseh že obstoječih dejavnosti;
E. dovoljena je povečava obstoječih industrijskih objektov kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječih dejavnosti;
F. dovoljena je gradnja nadomestnih individualnih stanovanjskih in obrtno-stanovanjskih objektov. Prizidave, nadzidave ter adaptacije obstoječih objektov za stanovanjske in obrtno-stanovanjske namene, namenjene drobni nemoteči obrti;
G. dovoljene so novogradnje, prizidave, adaptacije in nadomestne gradnje za kmetijske proizvodnje;
H. dovoljena je gradnja športno rekreacijskih objektov s spremljajočimi programi.
I. banka, trgovina, upravne zgradbe.

Na osnovi navedenih pogojev se izdeluje lokacijska dokumentacija, ki mora biti po obsegu obdelave prilagojena vplivnemu območju posameznega posega, po stopnji podrobnosti in kompleksnosti, pa naravi posega.

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor zahteva podrobno ali širšo analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
– za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo,
– za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje,
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede zaokroževanja njihovih prostorskih potreb, koder obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora,
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja. Analiza iz prvega odstavka tega člena se pripravi kot strokovna podlaga pred izdelavo lokacijske dokumentacije.
Občinski upravni organ v navedenih primerih lokacijsko dovoljenje za nov poseg v prostor pogojuje s predhodno ureditvijo širših prostorskih pogojev.

S sprejetjem tega odloka preneha veljavnost naslednjih dokumentov in zazidalnih načrtov:
– ZN Tirsot II, za bencinsko črpalko, za kopališčem Slovenska Bistrica,
– ZN industrijska cona Slovenska Bistrica,
– ZN soseska D II (Družbeno stanovanjska gradnja) Slovenska Bistrica,
– ZN Oplotnica,
– ZN Poljčane in Makole
– ZN Zg. Polskava.

Grafične priloge projekta 669/90 v merilu 1:5000 so sestavni del tega odloka.

Prostorsko ureditveni pogoji so na vpogled pri pristojnem upravnem organu za urejanje prostora in varstvo okolja SO Slov. Bistrica:

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.