Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 6. člena Odloka o delu Skupščine občine Tržič in njenih organov (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/90), Odloka o pripravi osnutka prostorskega plana Tržič (Uradni list RS, št. 12/92), Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi Strokovnega metodološkega priporočila za poenotenje, pripravljanje, usklajevanje in spremljanje dolgoročnih družbenih planov občin za obdobje 1986-2000 in 1986-1990, ki ga je pripravil Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje v letu 1989 ter Strokovnega priporočila za pripravo prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v prehodnem obdobju, ki ga je pripravilo Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora v avgustu 1991 je Skupščina občine Tržič na 26. seji vseh zborov dne 17. 2. 1993 sprejela

Spremeni in dopolni se dolgoročni plan občine Tržič za obdobje od 1986 do leta 1995 oziroma za nekatera področja tudi do leta 2000, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 11/88 in 14/88. Poglavja od tč. I-IV ter VII in VIII ostanejo nespremenjena, spremeni se v celoti poglavje V – Prostorski razvoj in varstvo okolja, poglavje VI – druga področja skupnega pomena, ter poglavje IX -obrambna sposobnost, varnost in družbena samozaščita. Ta poglavja se pravilno glasijo:

Temeljni cilji, ki jih moramo doseči z načrtnim urejanjem prostora in varstvom okolja so:
– smotrna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora
– varovanje naravnih virov, naravnih in ustvarjenih vrednot
– varovanje in izboljšanje človekovega okolja.
 
5.1.1. Strategija razvoja poselitve in razvoja dejavnosti v omrežju naselij
Osnovni pogoj za skladnejši družbenoekonomski razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočalo na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje za življenje v naseljih mestnega značaja in ostalih naselij, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot.
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru bomo upoštevali naslednjo strategijo razvoja:
– Demografski razvoj (ki bo temeljil na naravni rasti) bo potekal skladno z že obstoječo občinsko politiko policentričnega razvoja, pri tem je naša strateška usmeritev, da bo naravni porast ostajal znotraj posamezih krajevnih skupnosti. Morebitni pozitivni selitveni saldo prebivalstva pa bomo usmerjali na območje levega brega Tržiške Bistrice – Križ in Sebenj. S tem bomo poskrbeli za vitalnost celotnega prostora občine Tržič oziroma s krepitvijo lokalnih središč za enakomernejšo oskrbljenost prebivalstva.
– Nadaljnji policentrični razvoj občine s poudarkom na vlogi posameznih lokalnih središč in zagotovitvijo ustrezne infrastrukture za ohranjanje prebivalstva na podeželju, bo omogočala racionalna organizacija dejavnosti v prostoru predvsem z navezavo na obstoječe gospodarske in infrastrukturne objekte, ter smotrna gradnja potrebne nove infrastrukture.
– Na območje primarne rabe prostora z drugimi dejavnostmi ne bomo posegali. Z varovanjem kmetijskih zemljišč bomo ohranjali reproduktivno sposobnost približno današnjemu številu kmetij oziroma jo z boljšim izkoriščanjem povečevali.
– Razvoj industrije je predviden na lokaciji industrijske cone. Z že začeto izgradnjo komunalne infrastrukture bomo intenzivneje nadaljevali tako, da bodo čimprej ustvarjene možnosti za preselitev.
– Za potrebe proizvodne obrti bomo namenili del že komunalno opremljenega zemljišča v industrijski coni.
– Stanovanjska gradnja bo usmerjena v vse KS, bolj koncentrirana bo na območju enote T3 – Tržič. Enote T1 Podljubelj, T2 Jelendol in T4 Lom pod Storžičem pa se bodo pretežno razvijale v smeri turizma in rekreacije.
– Mesto Tržič bo ohranilo z dograditvijo manjkajoče tako komunalne kot družbene infrastrukture vlogo občinskega središča. Temu bosta sledili lokalni središči Križe in Bistrica pri Tržiču.
– Vzporedno z razvojem ostalih dejavnosti v prostoru bomo poskušali do leta 2000 izgraditi potrebno komunalno infrastrukturo občine.
– Rekreacija bo usmerjena predvsem v območja T1, T2 in T4. Poskušali bomo razširiti in urediti obstoječa smučišča in izgraditi nova (Lom). Znotraj območja naselij predvidevamo izgradnjo športno-rekreacijskega centra v Križah z novo športno dvorano.
– Prostora za gradnjo vikendov ne bomo širili, pač pa omogočili, da se predvsem tisti, ki je znotraj ureditvenih območij naselij, lahko namenja tudi stanovanjski rabi.
 
Tabela: Prebivalstvo po krajevnih skupnostih občine Tržič (Vir: Oddelek za obrambne in notranje zadeve občine Tržič – stanje 1991)

-----------------------------------------
Krajevna skupnost                    1991
-----------------------------------------
Bistrica                            3.895
Brezje pri Tržiču                     461
Jelendol                              246
Kovor                               1.451
Križe                               1.030
Leše                                  295
Lom                                   510
Podljubelj                            576
Pristava                              861
Ravne                               1.207
Sebenje                               987
Senično                               319
Tržič                               3.245
-----------------------------------------
Občina Tržič                       15.083
-----------------------------------------

5.1.2. Operativne usmeritve za razvoj naselij
– Skrbeli bomo za nadaljnji policentrični razvoj občine. To bo omogočalo racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru predvsem z navezavo na obstoječe gospodarske in infrastrukturne objekte ter smotrno gradnjo novega.
– Dejavnosti v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo le-te imele čim manjše negativne vplive na okolje, za izboljšanje sedanjih negativnih vplivov na okolje (onesnaževanje vode, zraka, degradirana območja) bomo izdelali ustrezne sanacijske programe ter izvajali ukrepe sanacije.
– Razvoj primarnih gospodarskih dejavnosti (kmetijstva, gozdarstva) bomo primarno pospeševali z učinkovitim gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. To usmeritev bomo lahko dosegli z uskladitvijo dolgoročne namenske rabe površin z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov kmetijstva in gozdarstva.
– Naravno in kulturno dediščino bomo ohranjali s pravočasnim vrednotenjem te dediščine. Z revitalizacijo vaških jeder bomo obnovili star gradbeni fond ter tako omogočili vitalnost ruralnih naselij.
– Večje industrijske komplekse bomo razvili na obstoječi lokaciji. Manjše obrtne delavnice pa bomo odpirali v lokalnih centrih, da zagotovimo prebivalstvu možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru bodočih dejavnosti.
– Razvoj naselij bomo praviloma prilagajali obstoječim mejam naselij, pri načrtovanju pa dajali večji poudarek celoviti in parcialni prenovi celotnih ali delov naselij, sanacijskim programom, omogočali celovito zasnovo nadomestne gradnje, zagotovili osnovno prometno in komunalno opremljenost.
– Najprej bomo pri razvoju naselij usmerjali gradnjo k zapolnjevanju obstoječih stanovanjskih predelov ter pospeševali prenovo že pozidanih območij.
– Z uporabo tipične gradbene strukture in gradnje bomo ohranili videz urbane aglomeracije;
– Pri planiranju in načrtovanju stanovanjske graditve bomo snovali takšne oblike, ki bodo racionalnejše in oblikovalsko primernejše od današnje disperzne individualne gradnje, vendar bodo vključevale tiste vrednote, ki jih prebivalci iščejo v bivalnem okolju.
– Pri opredeljevanju površin za razvoj bomo gradnjo prvenstveno usmerjali na slabša kmetijska in slabša gozdna zemljišča, poleg tega pa upoštevali možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo.
– Pravočasno opremljanje stavbnih zemljišč bomo zagotovili s koncentracijo v posameznih zaključenih območjih.

5.2.1. Cilji
 
Na bodočem razvoju kmetijstva bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– Pridobivanje novih kmetijskih obdelovalnih zemljišč in izboljšava obstoječih zemljišč z agromelioracijami in hidromelioracijami ter varovanje kmetijskih zemljišč pred neupravičeno spremembo namembnosti (urbanizacija, zaraščanje).
– Združevanje kmetijskih zemljišč z medsebojno menjavo zainteresiranih ljudi, pospeševanje komasacij in odkup neobdelanih zemljišč (ostareli ljudje) za racionalnejšo kmetijsko proizvodnjo.
– Boljšo izrabo obstoječih proizvodnih zmogljivosti zemljišč z ustrezno (njivska proizvodnja, pridelovanje krme, pašništvo) intenzivnejšo obdelavo in ustreznim njivskim kolobarjenjem z namenom povečanja hektarskih pridelkov.
– Urejanje planinskih pašnikov za boljšo izrabo in njihovo razširitev, ter nasploh podpiranje planšarstva.
– Ponovno aktiviranje opuščenih kmetijskih površin.
– Pospeševanje razvoja hribovskih kmetij.
– Opredelitev in varovanje zemljišč, namenjenih za kmetijsko proizvodnjo.
– Evidenca neobdelanih zemljišč in potrebno ukrepanje za njihovo obdelavo.
Površina občine je razdeljena v naslednje katastrske kategorije:
 
Tabela: Katastrske kategorije v občini Tržič stanje 1989 (Vir podatkov: Geodetska uprava Kranj)

+------------------+---------+----------+----------+
|                  |   Skupaj|  Družbena|   Zasebna|
|                  |         |  lastnina|  lastnina|
|                  |       ha|        ha|        ha|
+------------------+---------+----------+----------+
|Vsega             |   15.540|     8.931|     6.609|
+------------------+---------+----------+----------+
|Njive in vrtovi   |      409|        51|       358|
+------------------+---------+----------+----------+
|Sadovnjaki        |      211|        18|       193|
+------------------+---------+----------+----------+
|Travniki          |    1.656|       312|     1.344|
+------------------+---------+----------+----------+
|Pašniki           |    1.572|     1.406|       166|
+------------------+---------+----------+----------+
|Gozd              |   10.190|     5.853|     4.337|
+------------------+---------+----------+----------+
|Nerodovitno       |    1.502|     1.291|       211|
+------------------+---------+----------+----------+

V občini Tržič je 1613 ha 1. območja kmetijskih zemljišč v skladu z 10. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih. (Vir podatkov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.)
 
Tabela: Kategorizacija kmetijskih zemljišč (Vir podatkov: Oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Tržič)

-----------------------------------------
Kategorija                             ha
-----------------------------------------
I.                                 293.12
II.                                117.29
III.                               738.37
IV.                                  8.40
V.                                 786.94
VI.                                650.88
VII.                              1969.00
VIII.                              607.00
Gozd                             10369.00
-----------------------------------------

5.2.2. Razvojne naloge
Za predviden obseg tržne kmetijske proizvodnje bo potrebno investirati izboljšanje kmetijskih površin.
Pomembno mesto v investicijah morajo imeti investicije v izboljšavo zemljiške strukture oziroma zemljišča, kar bomo dosegli s prostorsko ureditvenimi operacijami.
 
5.2.2.1. Pomembnejše hidromelioracije v skupni površini 37 ha.
Posamezne lokacije hidromelioracij v občini so:

+-----------------------------+-----------------+----------+
|- travnik Jezerca            |k.o. Podljubelj  |      2 ha|
+-----------------------------+-----------------+----------+
|- travniki Senično, Novake   |k.o. Senično     |     35 ha|
+-----------------------------------------------+----------+

5.2.2.2 Agromelioracije v hribovitem območju skupne površine 117 ha.
Posamezne lokacije v občini so:

+-----------------------------+-----------------+----------+
|- pašnik Lešanska planina    |k.o. Bistrica    |     40 ha|
+-----------------------------+-----------------+----------+
|- pašnik Ježe                |k.o. Bistrica    |     15 ha|
+-----------------------------+-----------------+----------+
|- pašnik Kovor-Zvirče        |k.o. Kovor       |     12 ha|
+-----------------------------+-----------------+----------+
|- travnik Vadiče             |k.o. Bistrica    |     20 ha|
+-----------------------------+-----------------+----------+
|- travniki v Jelendolu       |k.o. Lom         |     15 ha|
+-----------------------------+-----------------+----------+
|- travniki za vasjo Gozd     |k.o. Križe       |     15 ha|
+-----------------------------+-----------------+----------+
|Skupaj                       |                 |    117 ha|
+-----------------------------+-----------------+----------+

Vir podatkov: Občina Tržič – Oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti.
Posamezne agro in hidromelioracije se že izvajajo na osnovi plana urejanja kmetijskih zemljišč za obdobje od 1991 – 1995, ki ga je potrdil izvršni svet občine Tržič.
Posebno pozornost bomo posvetili celotnemu razvoju podeželja s paleto instrumentov od svetovanja in strokovne pomoči, do načina urejanja prostora z ustreznimi prostorsko izvedbenimi akti.
V okviru teženj za ohranitev hribovskega sveta in življenja bomo uvajali oblike pospeševanja proizvodnje ter dopolnilne dejavnosti (turizem) na višinskih kmetijah.
Z ustrezno motivacijo (davčna politika, strokovna pomoč) bomo zaustavili upadanje števila kmečkega prebivalstva.

5.3.1. Cilji
 
Cilji, katere moramo izvajati na področju gozdarstva so:
– učinkovito gospodarjenje z gozdom
– varovanje gozda
– zavarovanje območij gozdnih zemljišč
– gojenje gozdov, da se okrepijo proizvodne sposobnosti in bioekološke stabilnosti, in smotrno gospodarjenje z njimi
– načrtna vlaganja v enostavno in razširjeno produkcijo
– gradnja gozdnih komunikacij in posodabljanje dela
– dolgoročna oskrba tržiške lesno-predelovalne industrije z lesno maso.
 
5.3.2. Razvojne naloge
Kot organizacijsko nalogo na področju gozdarstva smo definirali dopolnitev občinskega odloka o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni vestnik Gorenjske, št. 4/66). Ti gozdovi naj se uskladijo z gozdno gospodarskim načrtom in določijo na parcelno mejo natančno.
Predvidevajo se naslednje razvojne naloge:
– za lesno proizvodne gozdove
negovati gozd tako, da bodo varovane vse funkcije gozdov
pospeševati rastišča domačih drevesnih vrst, v okviru varstva gozdov naj se pospešujejo naravni regulacijski mehanizmi,
pri gradnji gozdnih cest in vlak je potrebno upoštevati ekološke in estetske vidike, erozijo, hudourništvo in stoletne vode, paziti je potrebno na odvodnjavanje in vzdrževanje le-teh,
– za gozdove s posebnim namenom
obvezno je potrebno izdelati detajlni gozdnogospodarski načrt v sodelovanju z pristojnimi organi in lastniki gozdov,
– za varovalne gozdove
uskladiti interese vseh subjektov v prostoru (planinstvo, turizem, lovstvo, kmetijstvo),
spremljati razvoj varovalnih gozdov in obnavljati varovalno funkcijo,
pazljivo posegati v te gozdove z gozdnimi potmi.
 
Tabela (Vir: Gozdno gospodarstvo Kranj – gozdno gospodarski načrt)

-----------------------------------------
Gozdnogospodarska enota     Površina (ha)
vrsta zemljišča                          
-----------------------------------------
Gozdno obraslo                  10.701,73
Gozdno neobraslo                   158,99
Drugo kmetijsko                    347,72
Drugo                              401,03
Nerodovitno                        723,85
-----------------------------------------
Skupaj                             12.520
-----------------------------------------

Razlika v velikosti 2.151 ha predstavlja del zemljišča, ki se usklajuje kot gozdna meja.

 
5.4.1. Cilji
Gospodarjenje z vodami bo usmerjeno k naslednjim ciljem:
– ohranitev obstoječega vodnega režima
– omejevanje bočne in talne erozije
– zavarovanje virov pitne vode in raziskave dodatnih virov
– zagotavljanje kakovosti voda in energetske izrabe
 
5.4.2. Razvojne naloge
 
5.4.2.1. Naravni vodotoki in vodnogospodarski objekti
Za njihovo zaščito bo skrbela Direkcija za varstvo okolja in urejanje voda – izpostava Kranj. Naloge na tem področju so še posebej:
– ureditev poplavnih področij z ustreznim povečanjem pretočnih profilov
– utrjevanje in urejanje brežin vodotokov, ter vzdrževanje padca s pragovi in jezovi
– zavarovanje vodnih virov
– sanacijski program
– za vodozbirna območja v občini
– obstoječega kanalizacijskega omrežja
– nastavitev komunalnega informacijskega sistema
– usklajevanje interesov z uporabniki voda pri gradnji malih hidroelektrarn
– tenkočutno poseganje v naravno okolje pri potrebnih regulacijah vodotokov.
 
5.4.2.2. Vodooskrba
Na območju občine vodovodno in kanalizacijsko omrežje upravlja Komunalno podjetje Tržič. Izjema so vaški vodovodi in kanalizacija, ter omrežje vodovoda tovarne BPT, ki so v upravljanju lastnikov.
Predvideva se rekonstrukcija vseh vodovodov, ki so zaradi starosti in preobremenjenosti dotrajani.
Na področju vodooskrbe bomo dogradili obstoječe vodovodne sisteme za potrebe neoskrbovanih ali nezadostno oskrbovanih področij:
– Ljubelj (območje mejnega prehoda)
– Tržič – mestno jedro (rekonstrukcija z vsemi priključki)
– vodovodni sistem Brezje (Hudi graben-Brezje-Hudo-Kovor)
– rekonstrukcija vodovoda Žegnani studenec (od zajema do Žiganje vasi)
– vodovod Hudo-Brdo (nova trasa)
– vodovod Veterno-Gozd
– vodovod za Industrijsko cono Loka
– povezava vodovodnega sistema Sebenje
– vodovodi za vsa predvidena nova naselja.
Predvidevamo izgradnjo naslednjih vodohranov in zajetij:
– zajetje in vodohran Hudi graben
– vodohran za Industrijsko cono Loka
– vodohran Veterno
– vodohran Snakovo
– vodohran in vrtina Ljubelj
– dodatni vodohran Križe
– dodatna zajetja in sanacija obstoječih zajetij v dolini Blajšnice
– vsi potrebni vodohrani za novo predvidena naselja oziroma ob širjenju obstoječih naselij.
Območja vodnih virov ščiti Odlok o določitvi varstvenih pasov in varstvenih območij, ter ukrepov za zavarovanje vodnih virov Črni gozd, Ljubelj, Brezje, Ravne, Senično in Žegnani studenec (Uradni list SRS, 20/84, 21/86 in 23/88).
 
5.4.2.3. Odvajanje in čiščenje odplak
Na področju odvodnjavanja odpadnih voda bomo nadaljevali z izgradnjo kanalizacijskih sistemov.
Prav tako bomo nadaljevali z izgradnjo kanalizacijskega omrežja na območjih, kjer se predvidevajo večje gradnje.
Odvajanje odplak je potrebno zagotoviti na vseh območjih; ki so priključeni na vodovodno omrežje (tudi območja vaških vodovodov).
Da bi preprečili nadaljnje onesnaževanje voda in podtalnic, bomo dogradili začete kanalizacijske sisteme in jih priključili na predvideno čistilno napravo.
– V vseh naseljih v občini Tržič je potrebno dograditi oziroma vzpostaviti kanalizacijsko omrežje.
– Posebno pozornost bomo posvetili rekonstrukciji dotrajanega kanalizacijskega omrežja v mestnem jedru Tržiča.
– Prioritetna naloga v naslednjem kratkoročnem obdobju je izgradnja centralne čistilne naprave na Brezovem.
– Predvidene so tudi lokalne čistilne naprave za naselja
– Ljubelj
– Senično
– Leše, Palovče, Vadiče, Visoče in Hudi graben in Popovo.

 
5.5.1. Cilji
Na področju peskokopov bomo predvsem:
– učinkovito gospodarili
– varovali območja peskokopov
– sanirali območja po prenehanju izkoriščanja
– zavarovali območja peskokopov.
 
5.5.2. Razvojne naloge
Na območju občine je aktiven le peskokop v Bistrici (Pod planinco), ki je v postopku sanacije. Ostali peskokopi so opuščeni.

 
5.6.1. Naravna dediščina
V občini se nahajajo naslednja zavarovana območja:
– domači kostanji v bližini vasi Hudo so zavarovani kot naravna znamenitost (Uradni list LRS, št. 29/51)
– Dolžanova soteska je razglašena, za naravni spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/88)
– skupina hrastov ob poti Novake-Senično za dendrološko naravno znamenitost (Odlok o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik – Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/85)
– lipa in jesen ob gradu Neuhaus v Tržiču sta razglašen za naravni spomenik (Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Tržiča za kulturni in zgodovinski spomenik – Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/85)
– ostanki parka pri gradu Neuhaus – razglašeni za spomenik oblikovane narave (Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Tržiča za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/85).
Naravni spomeniki in naravna dediščina na območju občine je razdeljeni v:
– regijske parke (1)
– površinsko geomorfološko dediščino (4)
– geološko-paleontološko in mineraloško-petrografsko naravno dediščino (1)
– hidrološko naravno dediščino (7)
– botanično in zoološko naravno dediščino (6)
– dendrološko naravno dediščino (7)
– oblikovano naravno dediščino (2)
 
5.6.1.1. Cilji
Na področju naravne dediščine bomo:
– učinkovito gospodarili (ohranitev in izboljšanje stanja)
– varovali naravno dediščino
– zavarovali območja naravne dediščine, in sicer:
a) zaradi ogroženosti v prvi fazi hidrološko dediščino
b) ostalo v drugi fazi
– opredelili varstvene posege.
 
5.6.1.2. Razvojne naloge
a) Zavarovani spomeniki (Dolžanova soteska) Predvideva se izdelava ureditvenega načrta, promocija soteske z izgradnjo turistično informativnega centra kot tudi ureditev celotnega zavarovanega območja.
b) Nezavarovani spomeniki
V naslednjem obdobju bomo:
– pripravili program zavarovanja območij in objektov naravne dediščine
– opredelili vrste aktivnosti, ki se bodo izvajale na posameznih zavarovanih območjih in objektih naravne dediščine.
 
5.6.2. Kulturna dediščina
Na območju občine je normativno zavarovano staro mestno jedro Tržiča, ki je razglašeno kot kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/85).
V del občine sega tudi Spominski park Udin boršt, ki je zavarovan kot zgodovinski in kulturni spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/85).
Kulturna dediščina in spomeniki na območju občine so razdeljeni v:
– arheološke (6)
– zgodovinske in memorialne (80)
– umetnostne (40)
– urbanistične (1)
– tehnične (9)
– etnološke (64)
– območja kulturne dediščine (56)
 
5.6.2.1. Cilji
Na področju kulturne dediščine bomo:
– učinkovito gospodarili (ohranitev in izboljšanje stanja)
– varovali kulturno dediščino
– zavarovali območja in objekte kulturne dediščine
– opredelili varstvene posege.
 
5.6.2.2. Razvojne naloge
Na področju kulturne dediščine bomo:
– pripravili program zavarovanja območij in objektov kulturne dediščine
– opredelili vrste aktivnosti, ki se bodo izvajale na posameznih zavarovanih območjih in objektih kulturne dediščine
– razglasili bomo tiste kulturne spomenike, za katere bodo pripravljene strokovne osnove Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj
– nadaljevali prenovo starega mestnega jedra Tržiča
– izdelali načrte prenove za vaška jedra postopno sanirali in prezentirali najpomembnejše objekte kulturne dediščine
– nadaljevali z izdelavo arheološke topografije s sondiranjem posameznih lokalitet.

 
5.7.1. Cilji
Na področju rekreacije v naravnem okolju bomo:
– učinkoviteje gospodarili
– varovali območja rekreacije
– urejali in vzdrževali objekte rekreacije 5.7.2. Razvojne naloge
Zaradi naravnih lastnosti in danosti so območja za rekreacijo prednostno usmerjena v enote T1 – Podljubelj, T2 – Jelendol in T4 – Lom pod Storžičem ter v podgorski termalni pas nad cesto Bistrica – Begunje.
Na teh območjih bomo v naslednjem obdobju izvajali:
– vzdrževanje objektov rekreacije (smučišča, žičnice)
– urejanje objektov in območij rekreacije (planinske poti, nova smučišča, dopolnilne dejavnosti na višinskih kmetijah).
V enoti T3 Tržič je rekreaciji namenjeno območje Ročevnice, območje v Žiganji vasi in Križah, kjer se predvideva izgradnja večnamenske športne dvorane.

 
5.8.1. Obstoječe območje
Komunalne deponije je v Kovorju, ki zadošča potrebam odlaganja smeti za celotno občino tudi za naslednje obdobje.
 
5.8.2. Cilji na področju sanacije naravnih virov:
– učinkovitejše ekološko gospodarjenje z naravnimi resursi
– preprečevanje razvrednotenja naravnih virov,
– preprečevanje lokacij divjih odlagališč in sanacija obstoječih.
 
5.8.3. Razvojne naloge
– ureditev in sanacija ter širitev obstoječe deponije v Kovorju
– določanje deponij odpadnega gradbenega materiala
– sortiranje odpadkov in vračanje le-teh v reciklažo.
 
5.8.4. Pokopališča
Pokopališča na območju občine so v Lomu, Lešah, Tržiču, Križah in Kovorju. Za nadaljnje obdobje zadoščajo Je kapacitete v Lomu in Križah, za nadaljnja pokopavanja bomo usposobili sedanja pokopališča.
Vsa druga pokopališča so prostorsko omejena. Nadomestne lokacije so možne le v okviru centralnega pokopališča Praproše, ki pa je še neusklajeno v prostoru. Za območje Bistrice se predvideva lokacija pokopališča v okviru lokacije za novo cerkev v Ročevnici.

Ureditvena območja in načini urejanja prostora so prikazani na kartah in v tabeli v kartografskem delu plana.
V občini so sprejeti naslednji veljavni dokumenti v zvezi z urejanjem prostora:
– Odlok o ugotovitvi, kateri ZN in urbanistični redi so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Tržič za obdobje 1986-1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 11/86)
– Odlok o potrditvi ZN T-3 Ravne (Uradni vest. Gor., št. 30/82)
– Odlok o potrditvi ZN Mlaka (Uradni vest. Gor., št. 28/83).
– Odlok o potrditvi ZN Stagne-Nart (Uradni vest. Gor., št. 6/86)
– Odlok o PUP v občini Tržič za območja izven ureditvenih območij naselij (Uradni vest. Gor., št. 12/86, 15/86)
– Odlok o sprejetju ZN Peko (Uradni vest. Gor., št. 3/87)
– Odlok o sprejetju ZN Obrtna cona OZ 1 (Uradni vest. Gor., št. 15/87)
– Odlok o PUP za Sebenje, Žiganja vas, Retnje in Breg ob Bistrici (Uradni vest. Gor., št. 19/87)
– Odlok o sprejetju ureditvenega načrta kulturnega centra v starem mestnem jedru Tržiča (Uradni vest. Gor., št. 5/88)
– Odlok o sprejetju spremembe ZN B-3 (Uradni vest. Gor., št. 2/89)
– Odlok o sprejetju ZN Na Jasi B-7 (Uradni list RS, št. 1/91)
– Odlok o ureditvenem načrtu Križe (Uradni list RS, št. 20/91)
– Odlok o lokacijskem načrtu obvoznice Tržiča (Uradni list RS, št. 20/91)
– Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo regionalne ceste R-322 od križišča Benk do plinske postaje (Uradni list RS, št. 20/91)
– Odlok o lokacijskem načrtu za gradnjo magistralnega plinovoda P-2921 odcep Retnje – Golnik (Uradni list RS, št. 12/92)
 
5.9.1. Cilji
Na področju poselitve bomo v občini skrbeli za:
– učinkovitejše delovanje sistema naselij
– učinkovitejše gospodarjenje s stavbnimi zemljišči
– pravočasno pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč
– prenova naselij
– zagotavljanje lokacij storitvenih in oskrbnih dejavnosti po pomembnejših naseljih
– zagotavljanje lokacij proizvodnih dejavnosti po pomembnejših naseljih
– pravočasno pripravljanje prostorsko izvedbenih aktov (PIA)
 
5.9.2. Razvojne naloge
Razvoj naselij bomo usmerjali na površine, ki so v ta namen opredeljena. Učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bomo zagotovili z večjo koncentracijo stanovanj v naseljih, ki so komunalno že opremljena.
Dosledno bomo izvajali urbanistično in komunalno politiko.
Zagotovitev poseljenosti v hribovitih in demografsko ogroženih območjih bomo dosegli z zavestnimi ukrepi kot so: dobra prometna povezanost, osnovni komunalni standard, oskrba, ustrezna davčna politika.
 
5.9.3. Načini urejanja prostora
Območje občine smo v skladu z Zakonom o urejanju prostora razdelili v 4-prostorsko in funkcionalno specifična območja, ki so razmejena z mejami krajevnih skupnosti, in sicer:
T 1 – Podljubelj – celotno območje KS Podljubelj
T 2 – Jelendol – celotno območje KS Jelendol
T 3 – Tržič – območje vseh KS, razen KS Podljubelj, Jelendol in Lom pod Storžičem
T 4 – Lom pod Storžičem – celotno območje KS Lom pod Storžičem
 
T 1 – Podljubelj
Obsega celotno podljubeljsko dolino od Raven do mejnega prehoda Ljubelj. Povezovalni element je mednarodna magistralna cesta E 94, kar daje podljubeljski dolini specifičen obmejni značaj. Dejavnosti, vezane na prometnico, se dopolnjujejo z naravnimi pogoji za turizem in rekreacijo, ki pomenijo poleg kmetijstva izrazit potencial za življenje sorazmerno redko naseljene doline. Razvojna usmeritev na tem območju je turizem z rekreacijo, predvsem dopolnilne dejavnosti na kmetijah, smučanje in planinarjenje.
Za naravni prirast prebivalstva se predvideva na tem območju stanovanjska gradnja Na plazu, ter znotraj ureditvenih območij naselij nadomestne in dopolnilne gradnje.
Območje mejnega prehoda Ljubelj se bo urejalo z ureditvenim načrtom. Vse ostalo območje enote T 1 Podljubelj se ureja s PUP (Prostorsko ureditveni pogoji)
Za celotno območje se planira izdelava krajinske zasnove.
 
T 2 – Jelendol
Je izrazito gozdnato področje. Dolino poudarja vodni potencial Tržiške Bistrice s pritoki, ki nudijo možnosti za izkoriščanje vodne energije. Nekaj malih hidroelektrarn je že zgrajenih, nekatere se še predvidevajo v skladu z izdelano študijo lokacij MHE. Ob tem je posebno pozornost potrebno posvetiti varovanju naravnega okolja.
Dolžanova soteska, pomembna turistično geološka točka, tudi v slovenskem merilu, dobiva širše razsežnosti z možnostjo ureditve Bornovega lovskega dvorca v Jelendolu in turistično dejavnostjo celotne doline.
Za obe območji se predvideva izdelava ureditvenega načrta, ostala območja pa se bodo urejala s PUP.
Za celotno območje se bo izdelala krajinska zasnova.
 
T 3 – Tržič
Enota predstavlja težišče poselitve v Tržiški občini, kjer je skoncentriranih 92% celotnega prebivalstva. Mesto Tržič še vedno ohranja položaj središča družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti, vendar se mu vse bolj približujeta dve lokalni središči Bistrica in Križe. Območje je tradicionalno industrijsko, nadaljnji razvoj se planira v predvideni industrijski coni, kjer bosta svoje mesto našla tudi proizvodna obrt in podjetništvo. Selitev Tržiške industrije z obstoječih lokacij v mestnem jedru, oziroma v njegovi bližini je vse bolj nujna tudi iz ekološkega vidika.
Primarna proizvodnja se ohranja v enakem obsegu, predvsem na območju Križ, Kovorja in Zvirč. Oskrbne in storitvene dejavnosti se planirajo v vseh lokalnih centrih. Z možnostjo za razvoj podjetništva in obrti je s tem povezano tudi oživljanje vaških jeder in krepitev lokalne samouprave.
Za stanovanjsko gradnjo so na območju T 3 – Tržič predvideni naslednji večji kompleksi:
– Tržič – Cimper
– Bistrica B12 – Rova
– Križe – Polana
– Križe – Blata
– Brezje
– Senično
– Mlaka
Površine zadoščajo za dolgoročno obdobje in skupaj z nadomestno in dopolnilno gradnjo znotraj ureditvenih območij in naselij predstavljajo možnosti za nadaljnji urbani razvoj naselij.
Za območje enote T 3 se bo izdelala urbanistična zasnova in je kot organizacijska naloga definirana za naslednje kratkoročno obdobje. Pri tem je potrebno upoštevati delitev enote v območje mesta Tržič ter naselij na levem in desnem bregu Tržiške Bistrice. Te tri cone namreč predstavljajo skupine naselij s skupnimi funkcionalnimi lastnostmi.
 
T 4 – Lom
Območje že funkcionira v smislu turizma, kot dopolnilne dejavnosti na višinskih kmetijah. Ta usmeritev velja tudi za naslednje obdobje, s tem, da bi bilo večjo pozornost potrebno polagati v objekt družbenega standarda (trgovina, rekreacijski objekti, gostinstvo).
Z izgradnjo ceste je območje postalo dostopnejše, gostoljubnost in odprtost domačinov pa so garant za uspešen turistični razvoj. Stanovanjska gradnja se predvideva v Lomu (Grahovše, Brdo) za celotno območje pa se bo izdelala krajinska zasnova.
Lokacijski načrti se bodo izdelali za vse pomembnejše komunalne naprave.

 
5.10.1. Ceste
 
5.10.1.1. Cilji
Na področju cestne infrastrukture bomo skrbeli za:
– povečanje učinkovitosti cestnega prometa
– povečanje propustnosti cest
– izboljšanje dostopnosti cest
– povečanje oskrbljenosti območij – povečanje varnosti prometa.
 
5.10.1.2. Razvojne naloge
Republiška uprava za ceste bo na območju občine Tržič na področju cestnega gospodarstva za boljšo cestno povezavo izvedla naslednje investicije:
R 322
– odsek križišče Benk – križišče Jaka-plinska postaja (1200 m)
– odsek plinska postaja – Tržič (2000 m)
– odsek Osnovna šola Bistrica-Šija (800 m).
Do odločitve RUC, katero traso bo izbrala za ureditev cestne povezave OŠ Bistrica-Šija, se zemljišče v KS Bistrica rezervira za eventualno gradnjo te ceste.
Na področju lokalnih cest bomo nadaljevali z obnovo cestišč v vseh krajevnih skupnostih zlasti:
– L 6414 Kovor – Brdo (2200 m)
– L 7801 Bistrica – Kovor – Zvirče (3300 m)
– L 7802 Kovor – Hudo – Hušica – Brezje (3100 m)
– L 7803 Leše – Vadiče – Brezje (2200 m)
– L 7806 križišče BPT – križišče avtobusna postaja (160 m)
– L 7806 Podljubelj – Lajb (1400 m)
– L 7804 odcep Popovo (900 m)
– L 7807 križišče avtobusna postaja – Slap (800 m)
– L 7808 Grahovše – Slaparska vas (1000 m)
– L 7809 Lom – Potarje (2500 m)
– L 7811 cesta skozi Loko (400 m)
– L 7814 Zg. Veterno – Gozd (1200 m)
– L 7816 Senično – Novake (1500 m)
– L 7818 Pristava – Križe (1100 m)
– L 7819 Retnje – križišče Smuk (1400 m)
– obvoznica Tržič (800 m)
Vse rekonstrukcije potekajo v glavnem po obstoječih trasah, razen obvoznice, za katero pa je že sprejet lokacijski načrt.
Območji Loma in Podljubelja se namenita za izgradnjo sistema žičnic.
 
5.10.2. Zveze
 
5.10.2.1. Cilji
Na področju PTT prometa bomo skrbeli za:
– povečanje učinkovitosti PTT prometa
– povečanje zmogljivosti PTT naprav
– izboljšanje dostopnosti uslug in zvez
– povečanje oskrbljenosti območij s PTT storitvami
– izboljšanje slišnosti in vidnosti RTV programov
– modernizacijo in avtomatizacijo PTT prometa.
 
5.10.2.2. Razvojne naloge
S telefonskim omrežjem bomo skušali čim prej pokriti celo občino, tako da bo praviloma po en telefonski aparat na stanovanjsko enoto.
Predvideva se izgradnja MK optičnega kabelskega sistema, in sicer na relaciji Kranj-Tržič, odsek Podbrezje-Tržič ter na relaciji Tržič-Križe.

 
5.11.1. Cilji
Na področju energetike bomo skrbeli za:
– povečanje učinkovitosti prenosa distribucije električne energije
– povečanje zmogljivosti elektroenergetskih objektov – izboljšanje zanesljivosti in kakovost oskrbe območij
– varčevanje z energijo
– čim bolj racionalno izrabo energetskih potencialov z malimi HE
– nadaljevanje plinifikacije, predvsem za oskrbo industrije in široke potrošnje
 
5.11.2. Razvojne naloge
 
5.11.2.1. Elektroenergetsko omrežje
Spodbujali bomo racionalno rabo energije z aktivnimi in pasivnimi ukrepi – predvsem s toplotno izolacijo objektov, s koncepti in organizacijo poselitve ter uporabo alternativnih in komplementarnih energetskih virov. Naloge na tem področju bodo tudi v bodoče sodile med prednostne naloge.
Razvoj oskrbe z električno energijo bo potekal v okviru elektroenergetskega sistema Slovenije.
Nove transformatorske postaje VN/NN se predvidevajo na vseh območjih novih poselitev. Natančnejše lokacije se bodo določale ob izdelavi PIA za ta območja. Prav tako se predvidevajo ojačitve omrežja z novo transformacijo zaradi slabih napetostnih razmer ali zaradi večjega odvzema električne energije (zasebni obrtniki).
Za vse elektroenergetsko omrežje je potrebno upoštevati zaščitni koridor v skladu z upravljalcem tega omrežja Elektro Gorenjske.
 
5.11.2.2. Male hidroelektrarne
Izgradnja MHE bo potekala v skladu s študijo Možne lokacije malih hidroelektrarn na območju občine Tržič (izdelana v Projekt inženiring Ljubljana, v sept. 1992).
 
5.11.2.3. Plin
Plinifikacija Tržiča bo potekala v skladu s študijo. Plinifikacija Tržiča (izdelana v IMP Promont Ljubljana l. 1989).
 
5.12. Obramba in zaščita
Obrambo bomo uresničevali na temeljih in smereh razvoja slovenske države.
Vse obrambne in zaščitne sisteme bomo prilagodili dejanskim pogojem in zahtevam okolja in slovenske družbe.
V okviru obrambnih nalog bomo krepili regijsko sodelovanje in koordinacijo.
Obrambno načrtovanje bomo prilagodili možnostim in sposobnostim občine, s posebnim poudarkom na uporabi materialnih sredstev, ki so v sedanji rabi.
Grafični del dolgoročnega in družbenega plana občine obsega:
I. Kartografski del v merilu 1:25000
1. Kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo in obstoječa stavbna zemljišča
2. Agrooperacije
3. Vodno gospodarstvo
4. Naravna in kulturna dediščina
5. Rekreacija v naravnem okolju
6. Območja sanacije
7. Urbano omrežje
8. Prometno omrežje in omrežje zvez
9. Energetsko omrežje
10. Funkcije naselij v omrežju naselij
11. Kartografski del v merilu 1:5000
II. Namenska raba prostorov v ureditvenih območjih naselij
III. Kartografska dokumentacija v merilu 1:5000
IV. Posegi v prostor
V. Organizacijske naloge