Na podlagi prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. marca 1993.
Št. 0100-58/93
Ljubljana, dne 3. aprila 1993.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU NASELIJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
1. člen
V Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) se 73. člen spremeni tako, da se glasi:
"Če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča.
Če urbanistični inšpektor ugotovi, da sanacija iz prejšnjega odstavka predstavlja poseg v prostor po določbah tega zakona, odredi zavezancu pridobitev dovoljenja zanj."
2. člen
74. člen zakona se črta.
3. člen
Za 75. členom se doda nov 75.a člen, ki se glasi:
"75.a člen
V primeru, ko urbanistični inšpektor pri izvajanju 73. in 75. člena tega zakona ugotovi povzročeno onesnaženje, poškodbo ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škodo na naravni in kulturni dediščini, obvesti o tem pristojni organ."
4. člen
Na koncu prvega odstavka 76. člena se doda besedilo, ki se glasi:
"V zadevah urbanistične inšpekcije se odločbe oziroma spisi vročajo na način iz 84., 85. in 86. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86). Za kraj vročitve po 84. členu prej navedenega zakona se šteje tudi lokacija nedovoljenega posega v prostor, za mesto pribitja po 86. členu prej navedenega zakona pa tudi objekt, del objekta ali vidno mesto na drugem nedovoljenem posegu v prostor, ki je predmet odločbe oziroma spisa."
Drugi odstavek 76. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Pritožba zoper odločbo iz 73. in 75. člena tega zakona ne zadrži njene izvršitve."
Za drugim odstavkom 76. člena se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
"Odreditev iz 73. in četrtega odstavka 75. člena tega zakona se šteje za posebno tehten vzrok iz drugega odstavka 82. člena zakona o splošnem upravnem postopku.
Upravna izvršba odločbe iz drugega odstavka tega člena, v kateri se določi tudi njen način, se opravi na podlagi izvršljive odločbe."
5. člen
Za 76. členom se dodajo novi 76.a do 76.č členi, ki se glasijo:
"76. a člen
Investitor nedovoljenega posega v prostor ali, če tega ni mogoče ugotoviti, lastnik oziroma upravljalec zemljišča je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
Vrsta in stopnja degradacije se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljenega posega, njegovih posledic na možnosti uporabe prostora in glede na območje, na katerem je bil izveden ali se izvaja nedovoljen poseg. Kriterije za izračunavanje višine nadomestila in način njegovega plačila predpiše Vlada Republike Slovenije z uredbo najkasneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
Nadomestilo plača zavezanec na podlagi odločbe, ki jo izda organ, pristojen po 52. členu tega zakona, in je v višini 40% prihodek proračuna občine, v višini 30% prihodek Ekološko razvojnega sklada in v višini 30% Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Sredstva, dobljena z nadomestili, se lahko uporabijo samo za namene urejanja stavbnih zemljišč v občini za namene varstva okolja za namene neprofitne stanovanjske gradnje.
76.b člen
Kadar so kljub izvršenim ukrepom, odrejenim po 73. in 75. členu tega zakona, in kljub izvršenim ukrepom po drugih predpisih, povzročeni onesnaženje, poškodba ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škoda na naravni in kulturni dediščini, je investitor nedovoljenega posega v prostor ali, če tega ni mogoče ugotoviti, lastnik oziroma upravljalec zemljišča dolžan plačati odškodnino.
Višino, trajanje in način plačila odškodnine določi sodišče, pri čemer upošteva:
– odškodnino zaradi trajne spremembe prostora glede elementov iz drugega odstavka 50. člena tega zakona,
– odškodnino za razvrednotenje okolja, odškodnino za nevarnostma okolje in odškodnino za onesnaženje po predpisih o varstvu okolja,
– odškodnino za poškodbo okolja, ki ne sme biti manjša od premoženjske koristi, ki jo je pridobil investitor ali bi se lahko pridobila z izkoriščanjem naravne dobrine,
– odškodnino za uničeno ali poškodovano kulturno dediščino, ki ne sme biti manjša od tržne vrednosti oziroma koristi, ki bi se lahko pridobila z njenim izkoriščanjem.
V primeru, kadar je upravičenec do odškodnine država ali občina, vloži zahtevo za odškodnino pristojni javni pravobranilec.
Če ni ali dokler ni upravičenca za odškodnino iz drugega odstavka tega člena; je ta prihodek občinskega proračuna namensko za odhodke v ekološke namene.
76.c člen
V zvezi z objektom, delom objekta ali drugim posegom v prostor, ki se gradi ali izvaja na način iz 73. ali 75. člena tega člena, so prepovedana vsa glede zakonitih posegov v prostor sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa:
– priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja,
– dodelitev hišne številke,
– prijava stalnega ali začasnega prebivališča,
– vpisi in spremembe v zemljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah,
– njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih, stanovanjsko najemnih ali drugih dejavnosti v njem,
– promet z njim ali z zemljiščem, na katerem je,
– sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi,
– odmera davčnih in drugih dajatev.
Prepovedi iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina odločbe iz 73. člena oziroma četrtega odstavka 75. člena tega zakona.
Dovoljenja, soglasja, vpisi, pravni posli in drugi pravni akti, ki so v nasprotju s prvim odstavkom tega člena ter pravni posli za izvajanje gradbenih in drugih del, so nični, razen če so določeni s tem zakonom.
76.č člen
Na podlagi odločbe iz 73. in četrtega odstavka 75. člena tega zakona, ki jo organ urbanistične inšpekcije nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona.
Upravičenci imajo za plačilo stroškov, odškodnin in kazni po tem zakonu na parceli, na kateri se nedovoljeno posega v prostor in na drugih nepremičninah zavezanca zastavno pravico."
6. člen
Za 77. členom se doda nov 77.a člen, ki se glasi:
"77.a člen
Prisilna izvršba odstranitve objekta ali dela objekta, del v zvezi z vzpostavitvijo prejšnjega stanja ali drugo obliko saniranja nedovoljenega posega v prostor ter dela v zvezi s hrambo zaseženih predmetov se v skladu z zakonom in na način, ki ga predpiše Vlada Republike Slovenije, opravljajo kot republiška javna služba na podlagi koncesij, ki se podeljujejo po regionalnem načelu.
V primeru, če zavezanec ne ravna po drugem odstavku 73. člena tega zakona, pridobi dovoljenje za poseg v prostor koncesionar iz prejšnjega odstavka v zavezančevem imenu in za njegov račun."
KAZENSKE DOLOČBE
7. člen
79. člen se spremeni tako, da se glasi: "Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek pravna oseba, ki:
1. kot investitor, načrtovalec ali izvajalec gradbenih ali drugih del posega v prostor na način iz 73. in 75. člena;
2. kot zavezanec na podlagi odločbe iz 73. in 75. člena ne opravi odrejenih dejanj ali ne opusti v njej določenih ravnanj;
3. kot investitor, načrtovalec ali izvajalec gradbenih ali drugih del ali kot pogodbena stranka stori dejanje iz pete ali sedme alinee prvega odstavka 76.c. člena ali sklene pravni posel iz drugega odstavka 76.c člena;
4. ki krši prepoved priključitve na komunalne objekte in druge naprave ter druga infrastrukturna omrežja iz prve alinee prvega odstavka 76.c člena ali izda dovoljenje ali soglasje za takšno priključitev ali sklene pogodbo v zvezi z njo;
5. opravi zakoličenje objekta, dela objekta ali drugega posega v prostor brez ali v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem ali brez soglasja za urejanje prostora pristojnega upravnega organa (63. člen);
6. izdeluje strokovne podlage za pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov ali izdeluje investicijsko tehnično dokumentacijo, pa za ta dela ni registrirana (69. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka."
8. člen
Besedilo 80. člena se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
"Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba ministrstva, organa ali organizacije v njegovi sestavi drugega državnega organa oziroma upravnega organa ali organizacije občine ali mesta, če stori dejanje iz druge do četrte in osme alinee prvega odstavka 76.c člena ali če izda dovoljenje, soglasje ali drug pravni akt ali overi pogodbo iz drugega odstavka 76.c člena."
9. člen
81. člen se spremeni tako, da se glasi: "Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če stori dejanje iz prve do pete točke prvega odstavka 79. člena.
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prve do pete točke prvega odstavka 79. člena."
10. člen
Za 81. členom se dodata nova 81.a in 81.b člen, ki se glasita:
"81.a člen
Poleg kazni iz 79. in 81. člena tega zakona se obvezno izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov po določilih Zakona o gospodarskih prestopkih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 14/85, 74/87, 33/89 in 3/90) in določilih Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91) tudi tedaj, kadar niso last storilca ali kadar z njimi ne razpolaga pravna oseba, ki je storila gospodarski prestopek ali prekršek.
Šteje se, da so bili predmeti uporabljeni ali namenjeni za gospodarski prestopek ali prekršek, če se nahajajo na parceli oziroma lokaciji nedovoljenega posega v prostor, gre pa za material, orodja ali priprave, ki so ali bi lahko služile za nedovoljeni poseg v prostor.
Predmete po prejšnjem odstavku zaseže urbanistični inšpektor po določilih 102. člena Zakona o gospodarskih prestopkih oziroma po določilih 152. člena Zakona o prekrških.
81.b člen
Premoženjska korist, ki izvira iz dejanj iz 79. oziroma 81. člena tega zakona se odvzame, prepoved opravljanja gospodarske ali druge dejavnosti pa izreče po določbah Zakona o gospodarskih prestopkih oziroma Zakona o prekrških."
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
11. člen
Investitor nedovoljenega posega v prostor, za katerega je predpisano lokacijsko dovoljenje po določilih 50. člena tega zakona lahko v 90 dneh od dneva uveljavitve tega zakona vloži pri organu za urejanje prostora, pristojnemu po 52. členu tega zakona, zahtevo za odlog prisilne izvršbe, ne glede na to ali je bil inšpekcijski postopek že uveden in ukrep izrečen.
Vloga iz prejšnjega odstavka mora poleg podatkov iz 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku vsebovati tudi podatke o namenu, legi, velikosti, zmogljivosti, komunalnih priključkih in funkciji nedovoljenega posega v prostor, številko parcele zemljišča, kopijo katastrskega načrta zemljišča in skico.
Vlogi iz prvega odstavka tega člena mora biti priloženo dokazilo o vplačilu depozita v višini 2.500 tolarjev za kvadratni meter bruto etažne površine stanovanjskega, počitniškega, gospodarskega ali poslovnega objekta, vendar ne manj kot 150.000 tolarjev, oziroma 150.000 tolarjev za druge nedovoljene posege v prostor, in sicer na račun Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Zneski iz prejšnjega odstavka se od dneva uveljavitve tega zakona do dneva vplačila depozita revalorizirajo z mesečno stopnjo rasti cen na drobno.
12. člen
Vloga iz prejšnjega člena ne zadrži dejanj inšpekcijskega nadzorstva, razen prisilne izvršbe, ki je predmet odločbe.
Izvod vloge posreduje organ, pristojen za njen sprejem, organu republiške in organu občinske urbanistične inšpekcije.
13. člen
Prisilna izvršba po 11. členu tega zakona se odloži do sprejetja prostorskega izvedbenega akta iz 16. člena tega zakona, vendar ne dlje kot za 15 mesecev od dneva uveljavitve tega zakona, če ni z njim določeno drugače.
14. člen
Investitor lahko v primeru, če je na podlagi prostorskega izvedbenega akta iz 16. člena tega zakona možno izdati lokacijsko dovoljenje, zahteva podaljšanje odloga prisilne izvršbe po 11. členu tega zakona do izdaje odločbe o gradbenem dovoljenju, vendar največ za 9 mesecev od izteka roka iz prejšnjega člena, če vlogi za gradbeno dovoljenje priloži dokazilo, da je na račun sklada vplačal depozit v višini 50% odmere investitorjevega prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, določenega v prostorskem izvedbenem aktu iz 16. člena tega zakona.
15. člen
Depozit iz 11. in 14. člena tega zakona se ne obrestuje, revalorizira pa se glede na mesečno stopnjo rasti cen na drobno.
Sredstva v višini 25% depozita iz 11. člena tega zakona se uporabijo za sofinanciranje priprave prostorskih izvedbenih aktov iz 16. člena tega zakona. Preostali del depozita iz 11. člena in depozit iz 14. člena tega zakona se uporabi bodisi za plačilo izvršbe, če investitor ne more pridobiti lokacijskega dovoljenja, če odstopi od zahteve zanj ali v primeru iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona, bodisi za plačilo investitorjevega prispevka k stroškom opremljanja stavbnega zemljišča, če se izkaže s plačilom svojega preostalega deleža odmerjenega prispevka, morebitni ostanek depozita pa se vrne investitorju.
Izplačila na račun depozitov po prejšnjem odstavku izvrši sklad po odredbi ministra, pristojnega za urejanje prostora.
16. člen
Za območje posegov v prostor iz 11. člena tega zakona sprejme občina prostorske ureditvene pogoje za sanacijo degradiranega prostora. Gradivo se sprejme kot sprememba in dopolnitev veljavnih prostorskih izvedbenih aktov ali kot samostojen akt, ki v svojih sestavinah nadomešča veljavne prostorske izvedbene akte, v obeh primerih pa se šteje tudi za spremembo in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana republike in občine.
Prostorski ureditveni pogoji za sanacijo, ki vsebujejo tudi oceno prispevka investitorja k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, se sprejmejo v enofaznem postopku v 15 mesecih od dneva uveljavitve tega zakona, na podlagi kriterijev, ki jih predpiše minister, pristojen za urejanje prostora v 30 dneh od dneva uveljavitve tega zakona.
Pred sprejetjem pošlje občinski organ, pristojen za urejanje prostora, prostorske ureditvene pogoje ministrstvu, pristojnemu za urejanje prostora, ki mora potrditi njihovo vsebino najkasneje v 15 dneh od dneva sprejema, sicer se šteje, da se z njo strinja.
V primeru, da občina ne sprejme prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora v predpisanem roku, zagotovi njihovo pripravo ministrstvo, pristojno za urejanje prostora na račun občine, sprejme pa jih Vlada Republike Slovenije z uredbo.
17. člen
Inšpekcijski postopki za nedovoljene posege v prostor, pričeti pred uveljavitvijo tega zakona se vodijo po doslej veljavnih določbah.
Ne glede na prejšnji odstavek se v inšpekcijskih postopkih, uvedenih pred uveljavitvijo tega zakona, uporabljajo določbe spremenjenega in dopolnjenega 76. člena tega zakona.
Določbe 76.a člena tega zakona se uporabljajo za nedovoljene posege v prostor, pričete pred uveljavitvijo tega zakona tako, da se višina nadomestila odmeri po vložitvi vloge iz 11. člena tega zakona, plača pa v treh delih, in sicer eno tretjino takoj, eno tretjino ob vložitvi vloge iz 14. člena tega zakona in eno tretjino ob vročitvi odločbe, s katero je vloga ugodno rešena. Če se vloga iz 14. člena tega zakona zavrne, se vplačana zneska nadomestila vrneta ob vročitvi odločbe.
V primeru, da investitor ob uveljavitvi tega zakona nadaljuje z deli, ki predstavljajo nedovoljene posege v prostor ali če se ugotovi, da so podatki v vlogi iz 11. člena tega zakona netočni, se zanje uvede nov inšpekcijski postopek.
18. člen
Ta zakon začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 803-01/89-1/13-1
Ljubljana, dne 26. marca 1993.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.
