Na podlagi 6. točke Sklepa o obveznosti poročanja o poslih s tujino (Uradni list RS, št. 60/92) in 23. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja guverner Banke Slovenije

1. V Navodilu za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslih s tujino (Uradni list RS, št. 8/93) se v 11. c) točki besede "sklepa o obveznosti poročanja o poslih s tujino" nadomesti s: "sklepa o pogojih, pod katerimi imajo lahko domače pravne osebe in zasebniki račune v tujini",
 
2. Za 14. točko navodila se dodajo poglavja "B. ČETRTLETNO POROČANJE, C. LETNO POROČANJE in IV. Prehodne določbe".
 
"B. ČETRTLETNO POROČANJE
15. Rezidenti poročajo o stanju kratkoročnih terjatev in obveznosti do nerezidentov (do enega leta dospelosti, ne glede na to ali so že zapadle v plačilo ali ne) na zadnji dan četrtletja na obrazcu SK-V. Poročilo izdelajo v originalnih valutah, v katerih s tujimi partnerji vodijo terjatve in obveznosti.
Poročajo samo tisti rezidenti, ki neposredno nastopajo do tujine, ne glede na to, za čigav račun so posel sklenili.
16. Rezidenti v poročilo ne vključijo podatkov o vrednosti terjatev in obveznosti iz kratkoročnih finančnih kreditov in poslov, ki jih obveznik poročanja (v skladu z 18. členom zakona o deviznem poslovanju) registrira v Banki Slovenije v skladu z zakonom o kreditnih poslih s tujino.
17. Rezidenti na tem obrazcu ne poročajo o stanjih terjatev in obveznosti, ki jih mesečno poročajo na obrazcu C za posle dolgoročne proizvodne kooperacije.
18. Na hrbtno stran poročila (obrazca SK-V) obvezniki poročanja vpišejo podatke o vseh poslovnih in ostalih dogodkih, ki so v zadnjem četrtletju spremenili stanje kratkoročnih terjatev in obveznosti do nerezidentov (skupni izvoz in uvoz, plačila blaga in storitev, odpisi terjatev oziroma odvzemi imetij, poboti, odpisi in pripisi razlik, nastalih v poslovanju s tujino, prodaja in nakup terjatve, prevzem in odstop obveznosti, itd.), preračunano v SIT v skladu s predpisi o računovodstvu, tudi če so o tem že poročali na plačilnih dokumentih. Za preračun prometa v nekonvertibilnih valutah se uporabljajo tečaji valut, ki niso uvrščene v tečajno listo Banke Slovenije.
Obvezniki poročanja lahko poročajo o poslovnih dogodkih v preteklem četrtletju tudi v originalnih valutah, če jim to bolj ustreza. V tem primeru morajo izpolniti toliko prilog, kolikor valutah so vodili terjatve/obveznosti v obdobju, za katerega poročajo.
Stanje terjatev/obveznosti za posamezne valute se mora ujemati s stanji, ki jih izkazuje v tabeli I.A in II.A. Poročati mora tudi o transakcijah v valutah, za katere ne izkazuje končnega stanja.
19. Roki za dostavo četrtletnih poročil Banki Slovenije so:
– za prvo četrtletje do 30.4. v letu, za drugo četrtletje do 31. 7. v letu
– za tretje četrtletje do 31.10 v letu in
– za četrto četrtletje po izdelavi zaključnih računov oziroma najkasneje do 15.3. v letu.
20. Podatki v poročilih se morajo ujemati s podatki, ki jih obveznik poročanja izkazuje v svojem knjigovodstvu.
Poslovanje s kapitalsko povezanimi podjetji se izkazuje v okviru podatka o celotnem poslovanju s tujino.
21. Navodilo za izpolnjevanje OBRAZCA SK-V: Poročilo o stanju terjatev in obveznosti do tujine (kratkoročnem trgovinskem kreditiranju)
Obveznik obkroži številko četrtletja, za katerega poroča. V tabelah na 1. in 3. strani poroča o stanjih terjatev/obveznosti, na hrbtnih straneh tabel (2. in 4. stran) pa pojasnjuje spremembe.
 
I.A. TERJATVE in II.A, OBVEZNOSTI
Obveznik poročanja vpisuje podatke v originalnih valutah, v katerih vodi terjatve oziroma obveznosti do nerezidentov.
Obveznik poročanja v obrazec vpiše samo terjatve oziroma obveznosti po poslih izvoza in uvoza blaga in storitev z rokom plačila do enega leta,
Kolona 1: rezident vpiše šifre valut, v katerih izkazuje stanje terjatev oziroma obveznosti na zadnji dan četrtletja.
Kolona 2: obveznik poročanja vpiše vrednost neplačanega izvoženega/uvoženega blaga, kot je bila prikazana na carinskih deklaracijah (fakturne vrednosti). Če je rok plačila naknadno podaljšan nad eno leto, mora podatek o. tem izločiti in ga prikaže samo v pojasnilih sprememb na hrbtni strani obrazca.
Kolikor je prvotna terjatev/obveznost spremenjena zaradi vrnitev neustreznega blaga oziroma naknadnega izvoza/ uvoza v zamenjavo za neustrezno blago, morajo biti ti podatki vsebovani v podatku, ki ga izkazuje.
Kolona 3: obveznik vpiše vrednost neplačanega blaga, prodanega nerezidentom oziroma kupljenega od nerezidentov, kot je bila fakturirana in za katere ni bila izdelana carinska deklaracija. V isto kolono vpiše tudi vrednost terjatve/obveznosti za blago, za katerega se carinske deklaracije ne izdelujejo: pošiljke revij, knjig, časopisov, vrednost neplačanega blaga, ki se carini v skladu z uredbo o vrednosti blaga, za katero velja enotna carinska stopnja (Uradni list RS, št. 15/93), kakor tudi vrednost prodanega neplačanega blaga iz konsignacijskega skladišča v tujini.
Kolona 4: obveznik vpiše vrednost opravljene neplačane storitve.
Kolona 5: obveznik vpiše vrednost terjatve/obveznosti po avansih, če je bil zamik med plačilom avansa in blagovnim tokom krajši od enega leta.
Kolona 6: obveznik vpiše predplačila za storitve, ki bodo šele opravljene, čeprav jih po plačilnih dokumentih ne šifrira kot avans, ampak kot ustrezno storitev.
Skupni seštevek v SIT (preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan četrtletja) je kontrolni podatek.
 
I.B. in II.B. SPREMEMBE V ČETRTLETJU
Obveznik poročanja v teh rubrikah prikaže vrednost vseh sprememb v četrtletju, za katerega poroča. Podatke poroča v originalnih valutah ali v SIT v skladu s predpisi o računovodstvu.
Vrstica 1: obveznik poročanja vpiše celotno stanje kratkoročnih terjatev in obveznosti (z rokom plačila do enega leta), kot jih je poročal za predhodno četrtletje.
Vrstica 2: obveznik prikaže celotno vrednost blaga po carinskih deklaracijah, ne glede na rok plačila. V podatku ne upošteva izvoza/uvoza v okviru dolgoročne proizvodne kooperacije, brezplačnega izvoza/uvoza blaga v skladu s 19. členom Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list RS, št. 13/93) in izvoza blaga na konsignacijsko prodajo, upošteva pa vrednost blaga kupljenega in prodanega v tujini (s prehodom državne meje).
Vrednost blaga izračuna tako, da od vrednosti blaga, ki je bilo carinjeno, odšteje vrednost vrnjenega blaga v četrtletju, za katerega poroča in prišteje vrednost blaga, ki je bilo naknadno carinjeno v zamenjavo za vrnjeno neustrezno blago.
Vrstica 3: obveznik vpiše celotno vrednost blaga, v četrtletju prodanega nerezidentom oziroma kupljenega od nerezidentov, kot je bila fakturirana in za katero ni bila izdelana carinska deklaracija. V isto kolono vpiše tudi vrednost terjatve/obveznosti za blago, za katerega se carinske deklaracije ne izdelujejo (pošiljke revij, knjig, časopisov, vrednost blaga, ki se carini v skladu z Uredbo o vrednosti blaga, za katero velja enotna carinska stopnja (Uradni list RS, št. 15/93), upošteva pa tudi vrednost blaga kupljenega in prodanega v tujini (brez prehoda državne meje) in celotno vrednost prodanega blaga iz konsignacijskega skladišča v tujini.
Vrstica 4: obveznik prikaže vsa plačila (prejeta in plačana nerezidentu), opravljena preko domačih bank ali poročana na obrazcu C (razen DPK).
Vrstica 5: obveznik vključi vse izdane oziroma prejete račune za storitve, ne glede na to ali so že zapadli v plačilo ali pa so celo plačani.
Med storitve prišteva tudi posle oplemenitenja in investicijskih del.
Vrstica 6: obveznik vključi vrednost vseh plačil prejetih in plačanih nerezidentu za opravljene storitve, ne glede na to, ali so bile plačane pred ali po opravljeni storitvi.
Vrstica 7: obveznik jo izpolni samo v primeru, kadar gre za prave cesije oziroma prevzeme dolga in bo na obrazcu 743 upravičenec plačila oziroma nalogodajalec na nalogu 1450 druga pravna oseba kot je sklenila posel. V tem primeru mora izpolniti tudi specifikacijo po prodajalcih terjatev oziroma odstopnikih obveznosti (matične številke) in valutah.
Vrstica 8: podatek o prodajah terjatev obveznik poročanja izpolni samo v primeru, kadar gre za prave' cesije in bo že tuji partner plačilo iz tujine usmeril na novega lastnika terjatve. V tem primeru mora izpolniti tudi specifikacijo po kupcih terjatev.
Podatke o odstopih in prevzemih obveznosti izpolnijo rezidenti v primeru, ko se plačujejo v tujino v svojem imenu. V teh primerih mora poročevalec izpolniti specifikacijo po podjetjih, od katerih je prevzel oziroma kateremu je odstopil obveznost, ter navesti njegovo matično številko, šifro valute ter znesek v valuti.
Vrstica 9: obveznik poroča takrat, kadar je plačilo večje od vrednosti blaga po carinskih deklaracijah (-34. člen Zakona o deviznem poslovanju).
Vrstica 10: obveznik poroča takrat, kadar je plačilo manjše od vrednosti blaga po carinskih deklaracijah (34. člen zakona o deviznem poslovanju).
Vrstica 11: obveznik poroča takrat, kadar mora odpisati terjatev zaradi stečaja tujega partnerja ali zaradi odvzema blaga ipd.
Vrstici 12 in 13: obveznik poroča o pobotih z enim ali več tujimi partnerji, izvršenih v četrtletju, za katerega poroča. Če je pobot multilateralen in v njem nastopa tudi več rezidentov, mora o tem poročati v vrstici 13 in specificirati domača podjetja, partnerje v pobotu.
Vrstici 14 in 15: o teh podatkih obveznik poroča takrat, kadar taka prekvalifikacija pomeni spremembo stanja terjatev oziroma obveznosti po četrtletnem poročilu, pa tudi na kontokorentu. Zato mora podatke o tem vpisati tudi na obrazec C.
Vrstica 16: obveznik mora v tej rubriki prikazati celotno vrednost izvoza/uvoza blaga na kredit, ker iz carinske deklaracije ni jasno razvidno, da gre za kreditni posel. Pri tem ni pomembno, ali je kreditni posel dogovorjen že s pogodbo ali pa je v četrtletju, za katerega poroča, del posla registriral kot kredit, ker je prekoračil rok plačila enega leta.
Vrstica 17: obveznik vpiše celotno vrednost izvoza/ uvoza storitev v četrtletju, za katerega poroča, na kredit.
Vrstice 18-20: obveznik uporabi za opise ostalih sprememb, ki so v četrtletju vplivale na bilanco podjetja, npr. uvoz po kompenzacijskih poslih, s katerim zapira terjatev oziroma izvoz po kompenzacijskih poslih v tabeli II.B. s katerimi zapira obveznost. Če je takih poslov več kot je prostora na obrazcu, jih lahko opiše na posebnem listu papirja.
Če rezident poroča v SIT, mora v teh vrsticah ločeno prikazati obračunane pozitivne in negativne tečajne razlike.
Vrstica 21: podatek se mora ujemati s podatkom o stanju terjatev/obveznosti, preračunanih v SIT iz tabel I.A. in 1I.A.
Kadar so v poročilu izpolnjene vrstice 7, 8 ali 13, mora biti izpolnjena tudi specifikacija. Če je takih poslov več, kot je prostora na obrazcu, jih lahko opiše na posebnem listu papirja.
22. Na enak način obveznik izpolni za zadnje četrtletje v letu še obrazec SK-D: poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih po državah tujih partnerjev (ne glede na državo izvoza/uvoza oziroma državo porekla/namena blaga). Poročilo na obrazcu SK-D izdela v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem zadnjega dne v letu.
 
C. LETNO POROČANJE
23. Poročilo o poslovanju s povezanimi podjetji (obrazec SN) so dolžni Banki Slovenije pošiljati:
– vsi rezidenti, ki imajo naložbe v trajni kapital družb s sedežem zunaj Republike Slovenije (vrsta podjetja 11),
– vse družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, v katerih imajo nerezidenti delež v trajnem kapitalu (vrsta podjetja 22).
24. Obveznik poročanja izdela poročilo v tisti valuti, v kateri je vrednotena naložba v trajni kapital oziroma delež v trajnem kapitalu, ne glede na to, ali so bile tekoče transakcije izvršene v isti valuti (vse transakcije preračuna v valuto, v kateri vodi naložbo/delež) po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan transakcije.
25. V polje "evidenčna/registrska številka" vpiše obveznik številko, pod katero je naložba vpisana v register pri pristojnem ministrstvu.
26. V polje "lastniški kapital podjetja" obveznik poročanja vpiše:
a) v primeru, ko ima naložbo V podjetju v tujini znesek njegove naložbe v kapitalu podjetja v tujini,
b) v primeru, ko ima nerezident delež v podjetju s sedežem v Sloveniji znesek deleža nerezidenta v kapitalu podjetja.
V znesku kapitala podjetja je potrebno upoštevati nominirani kapital (oz. osnovni kapital), vplačani presežek kapitala, rezerve, nerazporejeni dobiček iz prejšnjih let, preneseno izgubo iz prejšnjih let, revalorizacijski popravek kapitala, nerazdeljeni dobiček ali izgubo v poslovnem letu.
Od celotnega zneska kapitala je potrebno ločeno prikazati znesek rezerv in nerazporejenega dobička preteklih let ter znesek nekrite izgube preteklih let. Znesek izgube obveznik vpiše z negativnim predznakom.
V vseh zneskih, vpisanih v polja pod "I. Lastniški kapital" obveznik upošteva le svoj delež v kapitalu podjetja v tujini oziroma le delež nerezidenta v podjetju v Sloveniji.
27. V podatkih "ostale terjatve in obveznosti" obveznik poročanja vpiše vrednost terjatev in obveznosti iz tekočega poslovanja s kapitalsko povezanim podjetjem, ne glede na to, da je o njih poročal že v četrtletnem poročilu.
28. Celotni dobiček predstavlja vrednost dobička zmanjšanega za davek v državi, v kateri je podjetje, ne glede na to, ali je bil davek do dne poročanja Banki Slovenije poravnan ali ne.
29. Oblike povečanja/zmanjšanja kapitala iz naslova vlaganj v trajni kapital: obveznik poročanja opiše vrsto transakcije, s katero se je spremenila naložba v trajni kapital oziroma delež v trajnem kapitalu (npr. vložek v denarju, blagu, storitvah,...). Obveznik poročanja šifrira transakcije v skladu z navodilom za opravljanje plačilnega prometa s tujino (URADNI LIST RS, št. 63/92). Če odgovarjajoče šifre ni v šifrantu, izpolni samo rubriko "opis transakcije".
30. Rok za dostavo letnega poročila Banki Slovenije je 20.3. v letu (po izdelavi zaključnih računov za preteklo leto).
31. Če obveznik poročanja obrazce računalniško kreira, lahko pošlje poročila v Banko Slovenije na disketi ali preko JUPAK.
 
IV. PREHODNE DOLOČBE
32. Obvezniki poročanja morajo izdelati poročilo na obrazcu SK-V (otvoritveno bilanco) za stanje terjatev oziroma obveznosti na dan 31. 12. 1992 in jo posredovati Banki Slovenije v skladu s tem navodilom do 30. 4. 1993. V poročilu izpolnijo samo tabeli I.A. in II.A.
– Izjemoma obveznikom za stanje 31. 12. 1992 ni potrebno izdelati poročila na obrazcu SK-D.
33. Obvezniki poročanja morajo poročilo na obrazcu SN za stanje na dan 31. 12. 1992 posredovati Banki Slovenije do 30. 4. 1993. V poročilu izpolnijo samo kolono 2."
4. 15. točka postane 34. točka navodila.
5. Priloga 1: ŠIFRANT OSNOV PRILIVA/ODLIVA se dopolni s šiframa:
056 uvoz blaga v okviru dolgoročne proizvodne kooperacije
057 izvoz blaga v okviru dolgoročne proizvodne kooperacije
075, 076 in 077 izvoz blaga v okviru posla reeksporta 078, 079 in 080 uvoz blaga v okviru posla reeksporta.
6. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.