Na podlagi 154. člena Statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor na skupni seji dne 19. 3. 1993 sprejel
STATUT
občine Mozirje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Mozirje (v nadaljevanju besedila: občina) je lokalna skupnost s pravicami in obveznostmi, ki jih določajo Ustava Republike Slovenije, zakoni in Statut občine.
Če ta statut ne določa drugače, se za posamezna vprašanja neposredno uporabljajo določbe Ustave Republike Slovenije, zakonov in drugih predpisov.
2. člen
Občina je pravna oseba.
V okviru zakonov in drugih predpisov poseduje, pridobiva in upravlja svoje premoženje, ustanavlja podjetja skladno z zakonom ter samostojno vodi svoj proračun in razpisuje dajatve.
3. člen
Območje občine je določeno z zakonom.
4. člen
Občan občine je vsak državljan Republike Slovenije, ki ima stalno prebivališče v občini.
5. člen
Občino predstavlja predsednik skupščine občine, kot pravno osebo pa jo zastopa izvršni svet SO oziroma njegov predsednik, če ni z zakonom drugače določeno.
6. člen
Sedež občine je v Mozirju, Savinjska cesta 7, Mozirje.
7. člen
Občina ima lahko svoj praznik.
Praznik občine določi skupščina občine z odlokom.
II. PODROČJE DEJAVNOSTI OBČINE (PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE) IN NAČIN NJIHOVEGA URESNIČEVANJA
1. Temeljne pravice in dolžnosti
8. člen
Občina ima svoje lastno področje dejavnosti in tisto, ki je nanjo preneseno z zakonom ali drugim predpisom, izdanim na njegovi podlagi.
9. člen
V občini občani zlasti:
– ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo ter za zadovoljevanje materialnih in drugih skupnih potreb,
– zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če niso za njihovo izvrševanje po zakonu pristojni organi širših družbenopolitičnih skupnosti,
– zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti človeka in občana
– varujejo zakonitost in zagotavljajo varstvo ljudi in premoženja ter javni red in mir,
– skrbijo za varstvo in izboljšanje človekovega okolja ter skrbijo za varstvo prostora,
– sodelujejo z lokalnimi skupnostmi drugih občin,
– sodelujejo z lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru programa mednarodnega sodelovanja Republike Slovenije.
10. člen
Občani zagotavljajo skladen razvoj občine tako, da v občini uresničujejo svoje skupne in neposredne interese, ki jih ustava, zakoni in ta statut nalagajo občini.
2. Načrtovanje
11. člen
Občina v okviru pristojnosti, določenih z Ustavo Republike Slovenije in na podlagi zakonov oblikuje, sprejema in uresničuje razvojne akte.
Razvojne načrte občine sprejme skupščina občine.
3. Gospodarske in družbene dejavnosti ter samostojno osebno delo
12. člen
Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospodarskih dejavnosti in samostojnega osebnega dela ter zagotavlja pogoje in sprejema ukrepe za njihov skladen razvoj.
Občina skrbi za skladen razvoj vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulture, telesne kulture, otroškega varstva, zaposlovanja, socialnega skrbstva, raziskovalne dejavnosti in skupnih družbenih dejavnosti.
Na področju komunalnih in drugih dejavnosti, ki so nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov, podjetij in drugih obrti organiziranja, ustanavlja občina javna podjetja in ustanove ali pa zagotavlja javne dobrine in storitve z dajanjem koncesij.
4. Urejanje prostora in varstva okolja
13. člen
Delovni ljudje in občani vplivajo na urejanje prostora tako, da sodelujejo v javni razpravi o prostorskih sestavinah in planskih aktih ter prostorskih izvedbenih aktih.
V okviru planov občine in prostorskih izvedbenih aktov se zagotavljajo možnosti in pogoji za razvoj dejavnosti v prostoru in usklajeno namensko rabo prostora, pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter možnosti in način pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč.
5. Obramba in zaščita
14. člen
Občina v mejah svoje pristojnosti in v skladu z zakonom izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi zakona o obrambi in zaščiti.
6. Oblikovanje in razporejanje sredstev skupne in splošne porabe
15. člen
Vsi prihodki in izdatki občine za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v njihovih proračunih.
Sredstva občinskega proračuna se uporablja za:
– financiranje dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo občanom javne, dobrine in storitve,
– financiranje upravnih organov občine
– financiranje funkcionalnega delovanja krajevnih skupnosti
– obrambo in zaščito
– sofinanciranje političnih organizacij, društev
– za intervencije v gospodarstvu
– pokrivanje drugih obveznosti občine, ki jih določa zakon ali občinski odlok.
Občina lahko ustanavlja sklade za financiranje določenih razvojnih in drugih skupnih družbenih potreb.
16. člen
Uporabnikom občinskega proračuna se določajo sredstva za delo glede na naravo, vrsto in zahtevnost del in nalog, ki jih imajo na podlagi ustave, zakona ali drugih predpisov in so določene z njihovim delovnim programom.
O izvajanju programa dela in o porabi sredstev morajo organi in organizacije poročati skupščini na njeno zahtevo, najmanj pa enkrat letno.
7. Način uresničevanja pravic in dolžnosti občanov
17. člen
Občani uresničujejo pravice in dolžnosti z osebnim izjavljanjem v občini, z organiziranjem v krajevne skupnosti, z ustanavljanjem strank in različnih oblik organiziranja, po delegatih v organih upravljanja in po delegatih v skupščini občine in širši družbenopolitični skupnosti.
8. Oblike osebnega izjavljanja v občini in javna razprava
18. člen
Skupščina občine lahko razpiše referendum na katerem se občani neposredno odločajo o posameznem vprašanju ali pa se vnaprej izjavijo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti.
Skupščina občine mora razpisati referendum v primerih, ki so določeni v zakonih.
19. člen
Razpis referenduma lahko predlagajo tudi krajevne skupnosti, podjetja in druge oblike organiziranja, ter zbor skupščine občine. Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena in mora jasno izražati vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
O predlogu za razpis referenduma mora skupščina občine odločiti v 60 dneh in o svoji odločitvi obvestiti predlagatelja.
20. člen
Skupščina občine na pobudo posameznega zbora, izvršnega sveta skupščine občine ali krajevne skupnosti predloži vprašanja, ki zadevajo interese občanov v javno razpravo.
21. člen
Skupščina občine je pred sprejetjem dolžna dati v javno razpravo osnutek statuta občine, razpis javnega posojila, samoprispevka ter osnutke drugih aktov, za katere tako določa zakon.
Skupščina občine lahko da v javno razpravo osnutek drugih pomembnejših odločitev, če tako sklene oziroma sklenejo zbori skupščine občine.
22. člen
Predlagatelj gradiva, ki je dano v javno razpravo, je dolžan javno objaviti osnutek akta ali gradiva; Obrazložiti osnutek in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem; določiti rok za javno razpravo; zagotoviti zbiranje vseh mnenj, stališč in predlogov iz javne razprave; zagotoviti strokovno obdelavo v javni razpravi izraženih mnenj, predlogov in stališč; obravnavati mnenja, predloge in stališča ter se do njih opredeliti; obvestiti. udeležence javne razprave o stališčih do predlogov iz javne razprave.
9. Krajevne skupnosti
23. člen
Občani se zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena ter uresničevanja skupnih interesov in potreb organizirajo v krajevno skupnost.
Krajevna skupnost se organizira v naselju, delu naselja ali več povezanih naseljih.
24. člen
Krajevno skupnost ustanovijo oziroma preoblikujejo krajani z referendumom.
25. člen
Pobudo za ustanovitev ali prostorsko preoblikovanje krajevne skupnosti lahko da organ krajevne skupnosti, skupščina ali izvršni svet skupščine občine, stranke v krajevni skupnosti.
Pobuda mora vsebovati razloge za preoblikovanje oziroma ustanovitev in predlog območja, na katerega se nanaša predlog.
Pobudo obravnavajo krajani na zborih krajanov krajevnih skupnosti, na katere se nanaša predlog o preoblikovanju.
Pobudnik lahko pobudo umakne do zaključka javne razprave.
26. člen
Javno razpravo o ustanovitvi ali spremembi območja krajevne skupnosti organizira pobudnik.
Javna razprava traja najmanj 2 meseca. V javni razpravi se ugotovi ali so dane možnosti za ustanovitev, ali spremembo območja krajevne skupnosti. Ugotoviti je potrebno zlasti ali za ustanovitev oziroma preoblikovanje obstajajo skupni interesi na ekonomskem, komunalnem, socialnem, in kulturnem področju, na področju varstva okolja, ter drugih področjih.
27. člen
Po opravljeni javni razpravi razpišejo pristojni organi krajevnih skupnosti, na katere se predlog nanaša, referendum.
Odločitev je na referendumu sprejeta, če se za ustanovitev oziroma preoblikovanje izjavi večina vseh krajanov v vsaki krajevni skupnosti, na katero se je predlog nanašal.
28. člen
Postopek za konstituiranje novih KS izvede pobudnik. KS je konstituirana, ko ima sprejet statut in izvoljene organe, ki jih določa statut.
29. člen
Statut KS določa organizacijo in delo krajevne skupnosti.
30. člen
Sredstva za opravljanje nalog določenih z ustavo in zakonom se zagotavljajo v KS v skladu z zakonom iz proračuna občine, s prostovoljnimi prispevki podjetij in drugih organizacij in skupnosti, samoprispevkom in na druge načine, ki jih dopušča zakon.
III. SKUPŠČINA OBČINE
1. Položaj in sestava
31. člen
Skupščina občine je organ upravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje na podlagi ustave, zakonov in tega statuta.
32. člen
Skupščina ima žig okrogle oblike z besedilom: Republika Slovenija, Skupščina občine Mozirje.
2. Sestava in volitve
33. člen
Skupščino občine sestavljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Vsak zbor ima po 21 delegatov.
34. člen
Volitve delegatov v zbore skupščine se izvedejo v skladu z določbami zakona.
Postopek v zvezi z volitvami delegatov v zbore vodi volilna komisija in volilni odbori po določbah zakona. Občinsko volilno komisijo imenuje skupščina občine.
3. Delegati
35. člen
Delegat v zboru ima pravico dajati pobudo ali predlog naj skupščina ali zbor obravnava oziroma uredi posamezna vprašanja ali sprejme določene ukrepe na posameznih področjih, postaviti vprašanja, ki se nanašajo na izvrševanje aktov in delo skupščine, njenih delovnih teles, izvršnega sveta in upravnih organov, ter zavodov, podjetij in drugih ustanov.
36. člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto. Pravice in dolžnosti delegatov, ki jih določa Ustava Republike Slovenije se opredelijo v poslovniku skupščine občine.
4. Pristojnosti skupščine in zborov skupščine
37. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine na skupni seji, razen v primerih za katere ta statut določa, da odločajo samostojno.
Določeno problematiko lahko obravnavajo na ločenih sejah, če posamezen zbor tako sklene.
38. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
1. Spremljajo in usmerjajo:
– izvajanje politike družbenega, ekonomskega in socialnega razvoja,
– razvijanje in uresničevanje političnega sistema.
2. Odločajo:
– o uvedbi postopka za spremembo statuta,
– o razpisu občinskega referenduma, občinskega samoprispevka in javnega posojila,
– o podelitvi domicila in priznanj občine,
– o obliki in vsebini sodelovanja z drugimi občinami in mesti.
3. Sprejemajo:
– statut občine ter njegove spremembe in dopolnitve,
– poslovnik o delu skupščine občine,
– proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna občine,
– planske akte in program dela skupščine občine.
4. Sprejemajo odloke in druge akte, ki se nanašajo na:
– program dolgoročnega razvoja občine,
– uresničevanje s planom določene politike,
– komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, gospodarjenje s prostorom, prostorsko planiranje in urbanizem ter varstvo naravne in kulturne dediščine in človekovega okolja,
– razvoj kmetijstva, gospodarjenje z zemljišči in gozdovi, gostinstvo, turizem, blagovni promet in cene, samostojno osebno delo, elektrogospodarstvo, vodno gospodarstvo in druge gospodarske dejavnosti, promet in zveze ter varstvo rastlin in živali,
– vzgojo in izobraževanje, zdravstveno varstvo, raziskovalno, kulturno in telesnokulturno dejavnost, varstvo mater, otrok in družine,
– ustanavljanje javnih podjetij,
– ustanavljanje skladov za financiranje določenih razvojnih potreb ter nadzorovanje njihovega poslovanja,
– zaposlovanje in socialno varnost,
– delo in razvoj krajevnih skupnosti ter temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevnih skupnostih,
– varstvo zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin,
– obrambo in zaščito,
– socialno politiko,
– organizacijo in delo izvršnega sveta skupščine občine in občinskih upravnih in drugih državnih organov,
– ustanavljanje delovnih teles skupščine občine,
– spremembe območja katastrskih občin in spremembo občinske meje oziroma njenega območja,
– volitve, imenovanja in imunitetna vprašanja,
– druge zadeve, za katere je z ustavo, zakonom, odlokom ali tem statutom določeno, da o njih odloča skupščina občine, oziroma ni predvideno, da zbori odločajo na drugačen način.
5. Obravnavajo poročila:
– o delu skupščine občine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov,
– pravosodnih in drugih organov ter druga poročila.
6. Volijo, imenujejo in razrešujejo:
– predsednika in podpredsednika skupščine občine,
– predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta,
– predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih teles skupščine občine,
– funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe, ter druge funkcionarje, za katere je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom,
– sekretarja skupščine občine,
– nosilce javnih funkcij, za katere tako določa zakon,
– občinsko volilno komisijo,
– člane organov v podjetjih in drugih organizacijskih oblikah, za katere je tako določeno z zakonom ali odlokom skupščine občine,
– predstavnike skupščine občine v organe in druga telesa v občini in širši družbenopolitični skupnosti;
7. Opravljajo:
– nadzorstvo nad delom skupščinskih teles, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev javnih in drugih funkcij in svojimi smernicami usmerjajo njihovo delo.
39. člen
Vsak zbor skupščine občine samostojno:
– odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
– odloča o mandatno imunitetnih zadevah delegatov v zboru;
– voli izmed delegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora in ju razrešuje;
– ustanavlja svoja delovna telesa in voli predsednika in člane teh delovnih teles.
40. člen
Kadar zbori odločajo na skupni seji, je ta sklepčna, če je na njej prisotna večina delegatov vsakega zbora, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala, večina navzočih delegatov.
Ne glede na prejšnji odstavek je za sprejetje statuta in Poslovnika Skupščine občine ter njunih sprememb in dopolnitev ter razpis referenduma potrebno, da zanj glasuje večina vseh delegatov.
Večina glasov vseh delegatov je potrebna tudi za izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine.
41. člen
Kadar posamezen zbor odloča samostojno, je seja zbora sklepčna, če je na njej prisotna večina delegatov zbora. Odločitev je na seji zbora sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih delegatov zbora.
Ne glede na prejšnji odstavek je za izvolitev predsednika in podpredsednika zbora potrebna večina glasov vseh delegatov zbora.
42. člen
Glasovanje na skupni seji in seji posameznega zbora je javno, razen če delegati v skladu s poslovnikom skupščine odločijo, da je glasovanje tajno.
43. člen
Skupščina občine ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja organizacijo in način svojega dela, pravice in obveznosti delegatov, postopek sprejetja odločitev in usklajevanja, način ustanavljanja stalnih in občasnih delovnih teles, ter druga vprašanja, pomembna za delo skupščine ali posameznega zbora.
5. Postopek za izvolitev predsednika, podpredsednika skupščine, podpredsednikov in namestnikov predsednikov zborov ter predsednika in članov izvršnega sveta skupščine občine
44. člen
Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika, ki sta izvoljena za štiri leta in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena na to funkcijo.
Vsak zbor skupščine ima predsednika in podpredsednika, ki se izvolijo za 4 leta in ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni na isto funkcijo.
45. člen
Prvo zasedanje, skupščine oziroma posameznega zbora skliče predsednik občinske skupščine oziroma posameznega zbora preteklega sklica in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva.
Delovno predsedstvo se voli izmed delegatov vseh treh zborov in ga sestavljajo predsednik in dva člana. Delovno predsedstvo posameznega zbora pa sestavljajo delegati posameznega zbora.
Volitve se lahko opravijo, če je navzočih 2/3 delegatov posameznega zbora. To določilo velja tako za skupno sejo kot za ločene seje zborov.
46. člen
Volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine in predsednikov in podpredsednikov zborov in predsednika izvršnega sveta se lahko opravijo, če sta za vsako funkcijo predlagana najmanj 2 kandidata.
47. člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika skupščine občine lahko predlaga najmanj 10 delegatov enega ali več zborov.
Posamezen delegat lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika in en predlog za podpredsednika skupščine občine.
Volitve predsednika in podpredsednika so tajne in se opravijo na skupni seji vseh zborov.
Za predsednika oziroma podpredsednika skupščine je izvoljen tisti kandidatski je dobil večino glasov vseh delegatov skupščine.
Če nobeden izmed predlaganih kandidatov ni dobil večine glasov navzočih delegatov, se postopek predlaganja istih kandidatov ponovi samo še na naslednji skupni seji zborov, ki mora biti sklicana v 7 dneh.
V primeru, da je predlaganih več kot dva kandidata, se ponovno glasovanje opravi na isti seji med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov.
Če predsednik ali podpredsednik skupščine nista izvoljena, skupščina določi z javnim glasovanjem delegata, ki bo do izvolitve predsednika in podpredsednika opravljal funkcijo predsednika.
48. člen
Predsednike in podpredsednike zborov volijo zbori na ločenih sejah. Volitve so tajne.
Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora lahko predlaga najmanj 5 delegatov ustreznega zbora.
V ostalem veljajo za izvolitev predsednika in podpredsednika zborov smiselno iste določbe kot za volitve predsednika in podpredsednika skupščine, navedene v 47. členu.
49. člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsednik oziroma podpredsednika in do 9 članov, ki se volijo za štiri leta in so lahko izvoljeni na isto funkcijo dvakrat zaporedoma.
50. člen
Kandidata za predsednika izvršnega sveta lahko predlaga najmanj 10 delegatov enega ali več zborov.
Volitve predsednika izvršnega sveta so tajne in se opravijo na skupni seji vseh zborov. Glede izvolitve se smiselno uporabljajo določbe za izvolitev predsednika skupščine.
51. člen
Z izvolitvijo predsednika izvršnega sveta preneha mandat dotedanjemu predsedniku in s tem tudi članom izvršnega sveta.
52. člen
Kandidate za podpredsednike in člane izvršnega sveta predlaga predsednik izvršnega sveta in o njih pridobi mnenje komisije za volitve in imenovanja, ki ga skupaj s svojim predlogom predloži skupščini občine.
Volitve podpredsednika oziroma podpredsednikov in članov izvršnega sveta so tajne in se opravijo na skupni seji vseh zborov.
Lista kandidatov za podpredsednika oziroma podpredsednikov in članov izvršnega sveta je lahko odprta ali zaprta.
Za podpredsednika in člane izvršnega sveta so izvoljeni tisti kandidati, ki so pri odprti listi dobili največ glasov, vendar najmanj nad polovico glasov navzočih delegatov na skupni seji, pri zaprti listi pa tisti kandidati, ki so prejeli večino glasov vseh delegatov.
53. člen
Skupna seja za izvolitev podpredsednika oziroma podpredsednikov in članov izvršnega sveta mora biti izvedena najkasneje v 30 dneh po izvolitvi predsednika izvršnega sveta.
54. člen
Volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine in zborov ter predsednika izvršnega sveta vodi delovno predsedstvo skupne seje oziroma posameznega zbora.
Volitve potekajo tako, da delovni predsednik poziva delegate h glasovanju po seznamu prisotnih delegatov.
Pri ugotavljanju izidov glasovanja pomaga delovnemu predsedstvu občinska volilna komisija. Volitve podpredsednika oziroma podpredsednikov in članov izvršnega sveta pa vodi predsednik skupščine ob pomoči občinske volilne komisije.
55. člen
Postopek v zvezi z razrešitvijo funkcionarjev skupščine občine in drugih funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje skupščina, je enak postopku za predlaganje kandidatov in volitve.
56. člen
Na prvi skupni seji skupščina imenuje tudi komisijo za volitve in imenovanja. Komisija šteje 7 članov in jo sestavljata po dva delegata iz vsakega zbora, sedmi član komisije pa je sekretar skupščine, ki za komisijo opravlja tudi tajniška opravila.
Komisijo imenuje skupščina na predlog posameznih zborov z javnim glasovanjem.
Kolikor je iz posameznega zbora predlaganih več kandidatov, se najprej opravi izbira med njimi v okviru tega zbora.
6. Predsednik in podpredsednik skupščine občine ter predsedniki in podpredsedniki zborov
57. člen
Predsednik skupščine občine,
– predstavlja skupščino občine
– sklicuje in vodi skupno sejo vseh treh zborov skupščine občine,
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina občine na skupni seji zborov,
– skrbi za izvajanje statuta in poslovnika skupščine občine,
– skrbi za javnost dela skupščine in uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini,
– daje pobudo za obravnavanje posameznih vprašanj,
– opravlja druge naloge, ki so mu dane s poslovnikom skupščine občine.
Predsednika skupščine občine v njegovi odsotnosti ali daljši zadržanosti nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik. V primeru odsotnosti predsednika in podpredsednika, predsednika nadomešča eden od predsednikov zborov, ki ga določi predsednik skupščine.
58. člen
Predsednik zbora:
– sklicuje in vodi sejo zbora,
– podpisuje akte, ki jih sprejme zbor,
– skrbi, da se dela po statutu in poslovniku skupščine in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom skupščine.
Predsednika zbora v njegovi odsotnosti ali daljši zadržanosti nadomešča podpredsednik zbora.
59. člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine ter predsednikom in podpredsednikom zborov preneha funkcija, če jim pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni, preneha mandat delegata.
7. Predsedstvo skupščine občine
60. člen
Predsednik in podpredsednik skupščine občine, njen sekretar ter predsedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Predsedstvo:
– obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles skupščine občine,
– skrbi za sodelovanje občinske skupščine s Skupščino Republike Slovenije,
– skrbi za izvajanje statuta občine in poslovnika občine,
– razlaga določbe poslovnika občinske skupščine,
– usklajuje delo zborov in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev,
– spremlja delo delovnih teles in obravnava skupaj z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh teles,
– opravlja druge zadeve določene s tem statutom in poslovnikom skupščine.
61. člen
Predsedstvo skupščine odloči o vprašanjih iz pristojnosti skupščine občine, kadar se ta med vojno ne more sestati.
Predsedstvo mora v primerih iz prejšnjega odstavka predložiti sprejete odločitve v potrditev skupščini takoj, ko se ta lahko sestane.
8. Sekretar skupščine občine
62. člen
Sekretarja skupščine imenujejo zbori na skupni seji na predlog predsednika skupščine.
Sekretarja imenujejo za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan.
Za svoje delo je sekretar odgovoren skupščini občine in njenemu predsedniku.
63. člen
Sekretar skupščine:
– organizira, vodi in usklajuje opravljanje nalog, ki so pogoj za. učinkovito delo skupščine, njenega predsedstva, njenih zborov, delovnih teles skupščine in zborov ter skrbi za njihovo usklajeno delovanje,
– skrbi za objavljanje odlokov in drugih aktov občinske skupščine in njenih teles,
– opravlja organizacijsko tehnične naloge v zvezi s pripravo skupščinskih gradiv,
– opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oziroma njen predsednik.
9. Delovna telesa skupščine in zborov
64. člen
Skupščina občine in njeni zbori lahko ustanovijo kot svoja stalna ali občasna delovna telesa komisije, odbore in druga delovna telesa.
Predsednike in člane delovnih teles voli skupščina oziroma njen zbor iz vrst delegatov, strokovnih, javnih in drugih delavcev.
Naloge, način dela in sestavo ter ustanovitev delovnih teles iz prejšnjega odstavka se določi s poslovnikom občinske skupščine ali pa tudi s posebnim sklepom skupščine.
10. Akti skupščine občine
65. člen
Zbori skupščine sprejemajo statut občine, poslovnik skupščine, odloke, plan občine, resolucije, priporočila, smernice, stališča, dogovore, proračun in zaključni račun, sklepe, soglasja, odločbe, obvezne razlage odlokov in drugih aktov skupščine, če tako določa ustava in zakon.
66. člen
Odloke, sklepe in druge akte, ki jih sprejmejo vsi zbori, podpisuje predsednik občinske skupščine.
Splošne akte, ki jih sprejme posamezen zbor, podpisuje predsednik zbora.
Sklepe delovnih teles skupščine podpisujejo predsedniki teh teles.
67. člen
Odloki in drugi akti skupščine in zborov ter obvezne razlage odlokov se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Splošne akte iz prvega odstavka tega člena pošlje v objavo sekretar skupščine v roku desetih dni po sprejemu na seji.
Sekretar skupščine daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega odloka ali drugega splošnega akta skupščine popravke morebitnih napak v objavljenem tekstu.
68. člen
Postopek sprejemanja posameznih aktov skupščine se določi s poslovnikom skupščine.
11. Vključevanje skupščine v delo državnega zbora in državnega sveta
69. člen
Skupščina občine in njeni organi sodelujejo z Državnim zborom in državnim svetom in njunimi organi. Izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembna za občino in republiko ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava.
12. Medobčinsko in mednarodno sodelovanje
70. člen
Skupščina občine sodeluje z drugimi občinami po načelu prostovoljnosti in skupnih interesov.
V skladu s sprejetim programom mednarodnega sodelovanja Republike Slovenije, zunanjo politiko in mednarodnimi sporazumi, občina po načelu prostovoljnosti sodeluje z mesti in drugimi lokalnimi skupnostmi ter organi in organizacijami v tujini.
IV. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE
1. Položaj in pristojnosti
71. člen
Izvršni svet skupščine občine je izvršilni organ skupščine občine.
Izvršni svet je v okviru svojih pravic in dolžnosti odgovoren skupščini za:
– za izvrševanje zakonov in drugih predpisov,
– izvajanje določene politike,
– za usmerjanje in delovanje občinskih upravnih organov.
72. člen
Naloge izvršnega sveta pri uresničevanju njegove funkcije in odgovornosti so:
1. Odgovarja za stanje v občini.
V ta namen:
– izvaja politiko skupščine občine:
– pripravlja osnutke in predloge odlokov ter drugih splošnih in razvojnih aktov, ki jih sprejema skupščina občine;
– daje mnenje k predlogom odlokov ter drugim splošnim aktom in razvojnim dokumentom, ki jih predlagajo skupščini občine drugi pooblaščeni predlagatelji;
– sklepa dogovore in pogodbe, za katere je pooblaščen in spremlja njihovo izvajanje;
– opozarja organe, organizacije, podjetja in skupnosti v občini na stanja, pojave in gibanja, pomembna za uresničevanje njihovega, z Ustavo določenega položaja;
– skrbi za izvrševanje proračunov občine;
– odloča o premoženjsko-pravnih zadevah, če ni glede posameznih vprašanj drugače določeno;
– izvršuje ustanoviteljske pravice do javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je občina;
– odobrava odpise družbenih obveznosti občanov.
2. Odgovarja za izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov.
V ta namen:
– izvaja nadzor nad zakonitostjo dela javnih podjetij in zavodov, ter drugih organizacij;
– ima pravico in je dolžan sodelovati na sejah skupščine, zborov in delovnih teles skupščine ter preko svojih predstavnikov pojasnjevati svoja stališča do posameznih vprašanj, ki so na dnevnih redih sej;
– predlaga družbeni plan občine;
– predlaga proračun občine ter zaključni račun o izvršitvi proračuna občine;
– daje odgovore in pojasnila na delegatska vprašanja;
– nadzoruje in zagotavlja izvrševanje odlokov ter drugih splošnih aktov in razvojnih aktov skupščine;
– izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine;
– oblikuje in izvaja akte s področja obrambe in zaščite;
– imenuje delegate občine v organe upravljanja javnih podjetij in zavodov, če zakon ali odlok izrecno ne določa, da jih imenuje skupščina občine;
– imenuje delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti.
3. Usmerja in usklajuje delo upravnih organov. V ta namen:
– obravnava poročila o delu upravnih organov;
– sprejema ukrepe za učinkovitejše delo upravnih organov;
– predlaga skupščini občine ustanovitev, združitev in ukinitev posameznih upravnih organov in strokovnih služb;
– sprejema splošna načela za notranjo organizacijo, sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo del in nalog upravnih organov;
– daje soglasje k aktom o organizaciji in delu ter sistemizaciji del in nalog občinskih upravnih organov;
– imenuje višje upravne delavce, na predlog predstojnika;
– daje soglasje k imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili, ki jih imenuje predstojnik;
– predlaga občinski skupščini izvolitve, imenovanja ter razrešitve s področja njegove pristojnosti
– odloča o sporu o pristojnosti med občinskimi upravnimi organi;
– določa delovni čas, njegovo trajanje in razporeditev v upravnih organih;
– sprejema program svojega dela;
– opravlja druge zadeve, določene z ustavo in zakonom ter tem statutom.
Izvršni svet o svojem delu redno, a najmanj enkrat letno poroča skupščini občine.
73. člen
Delegati v skupščini in njenih zborih in delovnih telesih imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta pojasnila, mnenja, stališča ter strokovne in druge ocene o vprašanjih, o katerih bo skupščina občine odločala.
74. člen
Izvršni svet je dolžan v roku, določenem s skupščinskim poslovnikom, odgovoriti na vprašanja delegatov o izvrševanju svojih pravic in dolžnosti, o sprejetih ukrepih, za katere je pooblaščen in o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delo, na delo upravnih organov in na uresničevanje njegove odgovornosti do skupščine.
Če izvršni svet ne ukrepa pravočasno in ne predlaga ustreznih ukrepov za urejanje posameznih vprašanj, za katere je tako zahtevala skupščina ali njen zbor, se lahko začne postopek za ocenitev njegovega dela.
75. člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi za izvajanje statuta, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje in jim predseduje, spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izda izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna. Za opravljanje te naloge pa lahko pooblasti podpredsednika ali člana izvršnega sveta.
Predsednika izvršnega sveta v njegovi odsotnosti ali daljši zadržanosti nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta.
Predsednik izvršnega sveta lahko pooblasti enega ali več članov izvršnega sveta, da ga nadomeščajo v posameznih pravicah in dolžnostih.
76. člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
77. člen
Član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, sodelovati v obravnavi ter odločati, dati pobudo za pripravo odlokov, predpisov in drugih splošnih aktov, za katere je pristojen izvršni svet, predlagati izvršnemu svetu, da določa načelna stališča in smernice za delo upravnih organov.
78. člen
Izvršni svet izdaja odredbe, pravilnike, navodila, sklepe in odločbe.
Za izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine občine izdaja izvršni svet odredbe, pravilnike in navodila.
Z odredbo, pravilnikom in navodilom izvršni svet podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja, določena z odlokom ali drugim aktom skupščine občine.
Izvršni svet izdaja odločbe v upravnem postopku, kadar je za to pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep.
79. člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine, ki je predlagan za sprejem, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega sprejem predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
80. člen
Na predlog najmanj desetih delegatov skupščine občine, se lahko uvede postopek zaupnice izvršnemu svetu skupščine občine.
Po obravnavi se pristopi k tajnemu glasovanju o zaupnici oziroma nezaupnici.
Če skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je dolžan odstopiti.
81. člen
Občinska skupščina lahko izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu tudi tako, da na predlog najmanj 10 delegatov skupščine z večino glasov vseh delegatov, izvoli novega predsednika izvršnega sveta. S tem je dotedanji predsednik izvršnega sveta in izvršni svet razrešen, morajo pa opravljati tekoče posle do izvolitve novega izvršnega sveta.
Med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika izvršnega sveta in volitvami mora poteči najmanj 48 ur.
82. člen
Izvršni svet skupščine občine ima poslovnik v katerem se podrobneje uredi organizacija in način dela, sklicevanje in potek sej, delovna telesa in njihovo ustanavljanje, način obveščanja javnosti in druga vprašanja v zvezi z njegovim delom.
V. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE
1. Položaj in funkcije občinskih upravnih organov
83. člen
Za izvajanje funkcij državne uprave skupščina občine ustanovi z odlokom upravne organe, če z zakonom ni določeno drugače.
84. člen
Funkcije in naloge občinskih upravnih organov:
– izvajajo politiko, ki jo je določila skupščina občine ali Skupščina Republike Slovenije in izvršujejo zakone, odloke predpise in druge splošne akte,
– spremljajo in odgovarjajo za stanje in razvoj na področjih, za katere so ustanovljeni ter dajejo pobude in predloge za reševanje vprašanj s teh področij, -
– pripravljajo odloke in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe skupščine občine, njenega izvršnega sveta ter drugih organov in teles skupščine,
– odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve ter izdajajo izvršilne predpise v okviru svojih pristojnosti,
– opravljajo druge upravne zadeve, ki spadajo v njihovo pristojnost po ustavi, zakonu, ter statutu in občinskih odlokih.
85. člen
Občinski upravni organi so pri opravljanju nalog v okviru svojih pooblastil samostojni. Za svoje delo so odgovorni skupščini in njenemu izvršnemu svetu.
2. Temelji organizacije občinskih upravnih organov
86. člen
Upravni organi se ustanovijo in njihovo delovno področje se določi z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov, ki ga sprejme skupščina občine.
Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinskih upravnih organih določi funkcionar, ki vodi občinski upravni organ s soglasjem izvršnega sveta.
3. Vodenje upravnih organov
87. člen
Upravne organe in strokovne službe vodijo funkcionarji, ki jih imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta.
4. Krajevni urad
88. člen
Za opravljanje določenih upravnih zadev se lahko ustanovijo krajevni uradi za območje posamezne krajevne skupnosti ali za območje več krajevnih skupnosti.
Krajevni urad opravlja zadeve s svojega delovnega področja pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom občinskega upravnega organa pristojnega za notranje zadeve.
5. Strokovna služba
89. člen
Za opravljanje strokovnega in drugega dela za skupščino občine, njen izvršni svet, občinske upravne in druge organe se lahko ustanovijo strokovne, tehnične in druge službe.
Z odlokom skupščine občine o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov, se določi delovno področje službe ter pooblastilo in odgovornosti funkcionarja, ki jo vodi.
VI. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
1. Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do skupščine občine
90. člen
Razmerja izvršnega sveta in občinskih upravnih organov do skupščine občine temeljijo na odgovornosti izvršnega sveta in občinskih upravnih organov za stanje v občini oziroma na področjih za katere so ustanovljeni, kot tudi za opravljanje drugih funkcij, ki so jim naložena.
91. člen
Izvršni svet in občinski upravni organi so dolžni poročati skupščini občine o izvajanju določene politike o izvrševanju zakonov in drugih predpisov, ki jih je sprejela skupščina občine, p stanju in razvoju na posameznih področjih in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti, kot tudi o svojem delu in ji predlagati ustrezne ukrepe.
92. člen
Izvršni svet ima pravico, kadar to zahteva skupščina občine, pa dolžnost, da se izreče o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam predložil skupščini in ki se nanaša na vprašanje iz njegove pristojnosti.
2. Razmerja izvršnega sveta do upravnih organov in upravnih organov do izvršnega sveta
93. člen
V skladu s svojo odgovornostjo za delo upravnih organov mora imeti izvršni svet vpogled kako upravni organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov.
Upravni organi poročajo izvršnemu svetu o stanju in o problemih na ustreznem področju in o svojem delu. Na zahtevo izvršnega sveta pa so mu dolžni dajati tudi podatke, poročila in pojasnila s svojega delovnega področja.
94. člen
Izvršni svet usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov.
Pri tem obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij upravnih organov, sprejema načelna stališča do takih vprašanj in določa splošne smernice za delo ustreznih upravnih organov.
95. člen
Če občinski upravni organ meni, da načelno stališče ali smernice izvršnega sveta niso v skladu z zakonom ali drugim predpisom, opozori na to izvršni svet in zahteva, da ponovno prouči svoja načelna stališča ali smernice. Enako ravna občinski upravni organ tudi če meni, da ne more zagotoviti izvajanja načelnega stališča ali smernice oziroma izvajanje splošnega akta, ki ga skupščini občine predlaga izvršni svet.
3. Medsebojna razmerja občinskih upravnih organov
96. člen
Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelujejo o vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo mnenja in izkušnje, se dogovarjajo o skupnih akcijah in organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
VII. JAVNOST DELA SKUPŠČINE OBČINE IN NJENIH ORGANOV
97. člen
Seje zborov delovnih teles skupščine občine, izvršnega sveta in drugih organov občine so javne.
Način zagotavljanja javnosti dela urejata poslovnik skupščine občine in poslovnik izvršnega sveta.
Javnost se lahko izključi le v primeru, ko gre za varovanje interesov, ki jih določa zakon ali odlok skupščine občine.
VIII. VARSTVO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI
98. člen
Varstvo ustavnosti in zakonitosti v občini zagotavljajo: skupščina občine in njeni organi, sodišča, tožilstvo, javno pravobranilstvo, sodnik za prekrške, družbeni pravobranilec samoupravljanja, policijska postaja in drugi pristojni organi in organizacije.
Pobudo za varstvo ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak občan.
IX. OBČINSKA PRIZNANJA 99. člen
Občina lahko zaslužnim občanom in drugim posameznikom ter pravnim osebam podeljuje priznanja. Postopek ureja odlok.
X. SPREMEMBE STATUTA OBČINE
100. člen
Statut občine se spremeni in dopolni, kadar Ustava Republike Slovenije ali zakon tako določata, ali na podlagi sklepa skupščine občine, da je potrebno posamezno vprašanje urediti s statutom občine,
101. člen
Pobudo, da se začne postopek za spremembo statuta občine lahko da vsak zbor skupščine občine, predsednik skupščine občine, predsedniki zborov in izvršni svet skupščine občine.
O uvedbi postopka odloča skupščina občine na skupni seji.
102. člen
Na podlagi sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi statutarno pravna komisija skupščine občine osnutek, ki ga predloži zborom skupščine občine.
Zbori skupščine občine na skupni seji določijo osnutek sprememb statuta in ga dajo v javno razpravo.
Po končani javni razpravi pripravi statutarno pravna komisija predlog sprememb statuta.
103. člen
O predlogu sprememb statuta odločajo zbori skupščine na skupni seji.
Spremembe statuta so sprejete, če zanje glasuje večina vseh delegatov.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
104. člen
Z dnem, ko prične veljati ta statut, preneha veljati Statut občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74), Spremembe in dopolnitve Statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79, 30/80, 8/82), Odlok o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 31/83), Odlok o pristojnosti zborov skupščine občine Mozirje in postopku za izvolitev predsednika, podpredsednika in predsednikov zborov Skupščine občine Mozirje ter predsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje (Uradni list RS, št. 10/90).
105. člen
Odloki in drugi akti Skupščine občine Mozirje in njenega izvršnega sveta morajo biti usklajeni s tem statutom v roku šestih mesecev po sprejemu tega statuta.
106. člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-2/92-00
Mozirje, dne 19. marca 1993.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Andrej Presečnik, dipl. inž. agr. l. r.
