Skupščina občine je na podlagi 154. člena Statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79, 30/80, 8/82) ter 5. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Mozirje in postopku za izvolitev predsednika, podpredsednika in predsednikov zborov SO Mozirje ter predsednika in članov Izvršnega sveta SO Mozirje (Uradni list SRS, št. 10/90) na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 19. 3. 1993 sprejela
POSLOVNIK
Skupščine občine Mozirje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Poslovnik Skupščine občine Mozirje ureja organizacijo in način dela skupščine občine (v nadaljnjem besedilu: skupščine), njenih komisij, odborov in drugih delovnih teles.
2. člen
Vsak zbor skupščine ter druga delovna telesa delajo po tem poslovniku, lahko pa odločijo, da sprejmejo svoj poslovnik, ki pa mora biti v skladu s tem poslovnikom.
3. člen
Skupščina in njeni zbori sodelujejo z Državnim zborom in Državnim svetom Slovenije in njenimi organi in s skupščinami drugih občin zaradi urejanja skupnih interesov, izmenjave izkušenj in v zadevah skupnega pomena.
4. člen
Pri izvajanju svojih nalog sodeluje skupščina in njeni organi ter delovna telesa tudi s krajevnimi skupnostmi, s podjetji, z javnimi zavodi, z raziskovalnimi in znanstvenimi organizacijami, s političnimi organizacijami in društvi.
5. člen
Delo skupščine, zborov in njihovih delovnih teles je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi le v izjemnih primerih, kadar tako odloči skupščina, njeno delovno telo ali zbor iz razlogov varovanja tajnosti ali splošnih koristi.
6. člen
Skupščina zaseda praviloma enkrat mesečno. Letni odmor skupščine traja med 15. julijem in 15. septembrom. Če je podan poseben razlog, lahko predsednik skupščine ali predsedniki zborov tudi med letnim odmorom skličejo sejo, predsedniki delovnih teles pa seje teh teles.
7. člen
Skupščina, zbori in delovna telesa skupščine poslujejo v slovenskem jeziku.
8. člen
Skupščina ima svoj žig, ki ga določa statut občine in se hrani v tajništvu skupščine.
II. DELEGATI
1. Pravice in dolžnosti delegatov
9. člen
Delegat ima pravice in dolžnosti, ki jih določajo Ustava Republike Slovenije, Statut občine Mozirje in ta poslovnik.
Delegat ima naslednje pravice in dolžnosti:
– biti navzoč na sejah skupščine, zborov in delovnih teles, v primeru zadržanosti pa obvestiti sekretarja oziroma tajništvo skupščine,
– sodelovati pri delu in odločanju,
– predlagati uvrstitev določenih zadev v letni program dela skupščine, predlagati odlok ali drug splošni akt in dajati amandmaje,
– dajati predloge, mnenja, pobude pripombe k vprašanjem, ki so na dnevnem redu in o njih odločati v skladu s poslovnikom,
– predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni red obravnave zadev na seji,
– postavljati delegatska vprašanja in predlagati delegatske pobude, predloge in opozorila,
– zahtevati pojasnila in obvestila, ki se nanašajo na delo skupščine in izvršnega sveta ter upravnih organov,
– predlagati razprave o izvajanju politike, ki jo je sprejela Skupščina Republike Slovenije ali o vprašanjih, ki se nanašajo na izvajanje določil ustave, zakonov, statuta občine, resolucij in drugih stališč in sklepov in predlagati ukrepe za izvajanje te politike ali izvrševanje predpisov,
– sodelovati v delu delovnih teles in drugih organov, skupščine,
– biti obveščen z gradivi, ki so na dnevnem redu seje skupščine oziroma zbora,
– varovati podatke zaupne narave, če se po zakonu ali aktu skupščine štejejo za zaupne,
Delegat lahko uresničuje pravice in dolžnosti iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji zbora oziroma skupščine ali pisno.
10. člen
Delegati imajo pravico, da so redno in pravočasno seznanjeni o vseh vprašanjih in problemih, ki jih morajo poznati, posebej še:
– o splošnih vprašanjih politike,
– o delu zborov, odborov, komisij in drugih delovnih teles skupščine ali posameznih zborov,
– o delu izvršnega sveta in upravnih organov,
– o delu javnih zavodov,
– o porabi sredstev proračuna občine,
– o vseh vprašanjih in predlogih, ki sodijo v razpravo v zborih ali delovnih telesih skupščine.
11. člen
Predsednik zbora je dolžan obvestiti zbor, če delegat trikrat zaporedoma ne pride na sejo zbora in ne opraviči svojega izostanka.
2. Delegatska vprašanja in pobude
12. člen
Delegat v skupščini ima pravico postavljati izvršnemu svetu, upravnim in drugim organom delegatska vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
Na vsaki seji skupščine oziroma, zbora mora biti v ta namen predvidena posebna točka dnevnega reda.
Delegati postavljajo vprašanja praviloma pisno in jih oddajo sekretarju skupščine, pri tem pa lahko v skrajšani obliki povedo vsebino vprašanja. Če je vprašanje postavljeno ustno, predsedujoči zahteva, da delegat svoje ustno vprašanje vloži pismeno.
Delegatska vprašanja se posredujejo pristojnemu organu.
13. člen
Na vprašanja, ki so postavljena na seji ali pismeno pred sejo zbora, da po možnosti še na isti seji odgovor predsednik izvršnega sveta ali funkcionar upravnega organa. Če to ni mogoče, ker je potrebno zbrati ustrezne podatke ali zavzeti stališče do vprašanja na seji izvršnega sveta, se odgovor pripravi do prve naslednje seje ali do roka, ki je določen na seji.
Sekretar skupščine pošlje delegatsko vprašanje tistemu, na katerega se nanaša.
Odgovor na delegatsko vprašanje mora dobiti delegat najkasneje na prvi naslednji seji.
Na predlog izvršnega sveta ali predstojnika upravnega organa se lahko podaljša rok za odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje, pri tem pa se navede razlog za zamudo.
14. člen
Vsi odgovori se posredujejo v pismeni obliki z gradivom za sejo skupščine.
15. člen
Delegat, ki je vprašanje postavil, lahko na odgovor postavi dopolnilno vprašanje. Če delegat z odgovorom na vprašanje ni zadovoljen, lahko predlaga, da postane tisto vprašanje posebna točka dnevnega reda iste ali prihodnje seje.
16. člen
Delegat v skupščini ima pravico dati pobudo za obravnavo oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov pri posameznih vprašanjih.
Delegat ima pravico podati tudi takšno pobudo, ki terja dajanje raznih obvestil, poročil in pojasnil ali pa opozarja na probleme v zvezi z delom skupščine, izvršnega sveta, upravnih organov ter drugih organizacij in skupnosti.
Pobudo poda delegat praviloma pisno in jo tudi obrazloži.
O sprejemu pobude odloča zbor oziroma skupščina, kjer se določi način nadaljnje obravnave.
Sprejeta pobuda se posreduje izvršnemu svetu oziroma pristojnim delovnim telesom.
3. Pravica zahtevanja obvestil in pojasnil
17. člen
Delegat v zboru ima pravico zahtevati od funkcionarja, ki vodi upravni organ, pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje zbora in delovnega telesa ali so v pripravi za sejo, kot tudi pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje delegatske funkcije in so v pristojnosti upravnega organa.
Pojasnilo zahteva delegat pisno ali ustno in ga lahko naslovi neposredno na funkcionarja, ki vodi upravni organ.
Prav tako lahko delegat zahteva ustrezna pojasnila tudi od izvršnega sveta.
18. člen
Če je zahtevek dan na seji zbora ali na skupni seji in se nanaša na obravnavano točko dnevnega reda, mora funkcionar upravnega organa ali predstavnik izvršnega sveta dati pojasnilo takoj. Če pojasnilo ni dano ali če delegat oceni, da ni ustrezno, lahko predlaga, da se obravnavana točka umakne z dnevnega reda, dokler ne bo dano ustrezno pojasnilo.
Če se zahteva pojasnilo v zvezi z zadevo, ki se ne obravnava na seji, mora dati funkcionar, ki vodi upravni organ ali izvršni svet takšno pojasnilo praviloma na naslednji seji.
19. člen
Delegat ima pravico zahtevati pojasnila in obvestila tudi od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo telesa, ki mu predseduje.
4. Imunitetna pravica
20. člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat skupščine občine ni kazensko odgovoren za mnenje, ki ga je izrazil v skupščini ali za glasovanje v skupščini.
21. člen
Imunitetno pravico ima delegat od dneva verifikacije njegovega mandata v skupščini, pa do dneva, ko mu preneha mandat.
5. Prenehanje mandata
22. člen
Delegatom preneha mandat v zboru iz razlogov, ki jih določa zakon o volitvah.
Mandat preneha z dnem, ko zbor, katerega delegat je, ugotovi, da so nastopili razlogi, ki jih za prenehanje mandata določa zakon.
23. člen
Razpis in postopek nadomestnih volitev ter zamenljivost delegata v družbenopolitičnem zboru, določa Zakon o volitvah.
6. Povračilo stroškov delegatom
24. člen
Za udeležbo na sejah zborov skupščine pripada delegatu za vsako sejo sejnina.
Osnove in pogoje za povračilo stroškov določa Pravilnik o OD funkcionarjev.
III. KONSTITUIRANJE ZBOROV SKUPŠČINE IN NJIHOVO DELOVANJE
1. Sklic in potek prvih sej zborov
25. člen
Najkasneje v 30 dneh potem, ko občinska volilna komisija ugotovi izid volitev, skliče prvo sejo zbora dotedanji predsednik zbora. Če dotedanji predsednik zbora ne skliče prve seje v tem roku, mora to storiti dotedanji predsednik skupščine občine.
Delegatom se pošlje vabilo za udeležbo na prvo sejo zbora najkasneje 7 dni pred sejo.
26. člen
Sklicatelj vodi prvo sejo do izvolitve delovnega predsedstva. Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana. Seji ne more predsedovati kandidat za določeno funkcijo.
Na seji se piše zapisnik.
27. člen
Pred sprejemom dnevnega reda predsednik predlaga izvolitev stalne mandatne imunitetne komisije. Mandatno imunitetna komisija ima predsednika in dva člana. Komisija po izvolitvi pregleda poročilo o izidu volitev, ki ga je predložila občinska volilna komisija in potrdila delegatov o izvolitvi, ki jih je izvoljenim delegatom izdala občinska volilna komisija.
Komisija predloži zboru poročilo o pregledu potrdil delegatov o izvolitvi in poročilo o udeležbi delegatov na seji ter ugotovi sklepčnost.
2. Skupna seja
28. člen
Po konstitutivnih sejah zborov se opravi prva skupna seja vseh zborov.
Prvo skupno sejo skliče dotedanji predsednik skupščine in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva.
V primeru odsotnosti predsednika vodi sejo najstarejši delegat v skupščini.
Če predsednik in podpredsednik nista bila izvoljena, skupščina določi z javnim glasovanjem delegata, ki bo do izvolitve predsednika in podpredsednika opravljal funkcijo predsednika.
3. Delovanje zborov
29. člen
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
30. člen
Pristojnosti skupščine, o katerih zbori odločajo na skupni seji, določa Statut občine Mozirje.
4. Medsebojna razmerja zborov
31. člen
Zbori skupščine sodelujejo med seboj. Predsednik skupščine in predsedniki zborov usklajujejo delo tako, da se dogovarjajo o sklicu sej zborov in o dnevnem redu, ki ga predlagajo za sejo.
IV. SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV
32. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji odločajo o zadevah, ki jih določa statut občine.
Veljavne so odločitve, za katera je glasovala večina navzočih delegatov, razen če zahteva zakon ali drug predpis drugačno večino.
V. DELO SKUPŠČINE
1. Program dela skupščine in zborov
33. člen
Skupščina in njeni zbori delajo po programu dela, ki ga praviloma sprejmejo za obdobje enega leta, lahko pa tudi za krajše časovno obdobje.
S programom déla se določijo zadeve in naloge iz delovnega področja in pristojnosti skupščine, ki se bodo opravile v posameznih časovnih obdobjih ter okvirni roki, v katerih bodo te zadeve in. naloge uresničene.
34. člen
Pri pripravi programa dela aktivno sodelujejo izvršni svet skupščine, upravni organi in drugi organi v občini ter delovna telesa skupščine.
2. Sklic seje in pošiljanje gradiv
35. člen
Predsednik zbora sklicuje seje zbora v skladu s programom dela in določili tega poslovnika na lastno pobudo, na pobudo ene petine delegatov v zboru, na zahtevo predsednika skupščine, izvršnega sveta, delovnega telesa skupščine.
Predlagatelji iz prejšnjega odstavka, ki zahtevajo sklic seje zbora, morajo predložiti skupščini gradivo o zahtevi zaradi katere zahtevajo sklic seje.
Če predsednik zbora ne skliče seje v določenem roku, jo skliče predsednik skupščine. Če pa jo tudi ta ne skliče, jo lahko skliče predlagatelj.
36. člen
Skupno sejo vseh zborov skupščine skliče predsednik skupščine, v primeru njegove odsotnosti pa podpredsednik skupščine.
Predsednik skupščine sklicuje skupne seje po lastni presoji, na podlagi programa dela skupščine ali na osnovi sklepa zborov.
37. člen
Seje zborov in skupščine se sklicujejo s pismenimi vabili praviloma 7 dni pred dnem določenim za sejo. Z vabili se pošlje tudi predlog dnevnega reda, gradivo, ki se nanaša na dnevni red in zapisnik prejšnje seje.
38. člen
Gradivo za sejo se pošlje vsem delegatom in izvršnemu svetu. Predsedstvo skupščine odloča o tem, komu se poleg navedenih še pošlje gradivo.
3. Dnevni red
39. člen
Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov lahko predlagajo delegati zbora, izvršni svet in občinski upravni organi.
40. člen
Dnevni red seje sprejmejo zbori na predlog predsedujočega na začetku seje.
Dnevni red že sklicane seje se lahko razširi le izjemoma. Predlagatelj razširitve dnevnega reda mora utemeljiti nujnost primera in predložiti delegatom ustrezno gradivo, kadar je to potrebno. Delegati odločajo o vsaki predlagani spremembi in dopolnitvi dnevnega reda posebej.
41. člen
Pred dokončnim sprejemom dnevnega reda lahko predlagatelj posamezno točko umakne z dnevnega reda. Umik mora posebej obrazložiti.
4. Vodenje seje in udeležba na seji
42. člen
Seji zbora predseduje in jo vodi predsednik zbora. Če je predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo podpredsednik zbora. Če je tudi podpredsednik zbora zadržan ali odsoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, da vodi sejo. V tem primeru začne sejo najstarejši delegat v zboru in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo seji predsedoval.
43. člen
Skupno sejo zborov vodi predsednik skupščine. V primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti pa podpredsednik skupščine ali eden od predsednikov zborov, ki ga. določi predsednik skupščine.
44. člen
Vsi delegati imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delu na seji.
Udeležbo na seji ugotovijo zbori na osnovi evidence, ki jo razglasi predsedujoči.
45. člen
Seja je sklepčna, če je na seji navzoča večina delegatov zbora oziroma večina delegatov vsakega zbora.
Sklepčnost mora biti zagotovljena, dokler seja ni zaključena.
46. člen
Če se ugotovi, da na seji ni zadostnega števila delegatov, predsedujoči odloži pričetek seje za največ pol ure, če pa tudi takrat ni zadostnega števila delegatov, preloži sejo za določen ali nedoločen čas.
Seja se prekine in odloži tudi v primeru, če se med potekom seje ugotovi, da zbor ni več sklepčen.
47. člen
Govorniku da besedo predsednik. Govornika lahko opozori na red ali mu seže v besedo le predsednik.
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsednik opozori.
48. člen
Delegati lahko na predlog predsednika ali na zahtevo delegata v zboru odločijo, da se o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa se določi tudi trajanje govora.
49. člen
Če zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdaje akta, lahko skupščina oziroma zbor sklene, da o določenem vprašanju ne želi odločati in odloži obravnavano vprašanje na eno od naslednjih sej ter preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Skupščina ali zbor lahko odloži obravnavo in odločanje, če ugotovi, da je potrebno poiskati dodatne informacije in mnenja, ki lahko bistveno vplivajo na odločanje.
Delegati o tem odločijo z glasovanjem.
5. Potek seje
50. člen
Ko predsedujoči prične sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom in potekom seje ter v zvezi z drugimi vprašanji.
Posamezne zadeve se obravnavajo po istem redu kot je določeno z dnevnim redom. Med sejo se lahko vrstni red točk dnevnega reda menja, če za to obstojajo razlogi in če se delegati s tem strinjajo.
O spremembi vrstnega reda točk dnevnega reda se odloča brez razprave.
51. člen
Predlagatelj zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko pred začetkom razprave poda dodatno obrazložitev.
Če predlagatelj ni izvršni svet, lahko predstavnik izvršnega sveta posreduje mnenje izvršnega sveta.
52. člen
Predsedujoči daje delegatom besedo po vrstnem redu kakor so se prijavili k razpravi.
Delegatu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika oziroma sprejetega dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko se k besedi prijavi.
Če delegat ni zadovoljen s pojasnilom predsedujočega glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda, odločijo zbori oziroma zbor o vprašanju brez razprave.
53. člen
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se razpravljalec tudi po drugem opozorilu ne drži dnevnega reda, mu predsednik lahko vzame besedo.
Odvzemu besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru odločijo delegati brez obravnave.
54. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več razpravljalcev, sklene obravnavo.
Če delegati zadeve niso sklenili ali o njej ne želijo odločati na isti seji, se obravnava preloži na eno izmed naslednjih sej. Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsedujoči zaključi sejo.
6. Odločanje
55. člen
Zbori skupščine veljavno sprejmejo odločitev z večino glasov navzočih delegatov, če sicer ni določena višja stopnja soglasja.
56. člen
Glasovanje je javno, razen v primerih, za katere je določeno tajno glasovanje oziroma kadar delegati z večino glasov navzočih delegatov sklenejo, da bo glasovanje tajno.
Pred glasovanjem predsedujoči ugotovi število prisotnih delegatov. To lahko ugotavlja tudi s poimenskim klicanjem delegatov.
57. člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik pozove delegate, da se opredelijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in ali se je kdo glasovanja vzdržal. Glasuje se z dvigom rok. Pred glasovanjem lahko delegati obrazložijo razloge za svoje glasovanje.
Posamično se izjavljajo delegati, če se tako odločijo na predlog predsednika ali delegata, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja.
58. člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, ali je predlog o katerem so glasovali sprejet ali zavrnjen.
59. člen
Skupščina oziroma zbor lahko takoj po opravljenem glasovanju ugotovi na predlog predsednika ali delegata, da glasovanje ni veljavno, ker izid glasovanja zaradi tehnične ali druge napake ni jasen. V tem primeru se glasovanje ponovi.
60. člen
Če so k predlogu dani amandmaji, se najprej glasuje o amandmajih in nato o predlogu v celoti. O amandmajih se glasuje po vrstnem redu, kot so bili dani. Če je več amandmajev, ki se nanašajo na isto zadevo oziroma isto vprašanje, je sprejet tisti amandma, ki je dobil največje število glasov. Sprejeti amandmaji postanejo sestavni del predloga.
7. Vzdrževanje reda
61. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči. Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
62. člen
Opomin se izreče delegatu, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, čeprav mu predsednik ni dal besede, s seganjem v besedo govorniku ali kako drugače, krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu, ki s svojim obnašanjem in govorjenjem krši red na seji in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opozorjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Predsedujoči izreče opomin in odvzame besedo.
63. člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je odvzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki hudo žali delegate ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Delegat sme biti odstranjen le s seje na kateri je kršil red. Odstranitev s seje predlaga predsednik ali delegat v zboru, ki ga podpre še pet delegatov, odloči pa skupščina ali zbor.
Delegat, ki mu je zbor izrekel odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. Odstranitev s seje se izreče brez obravnave. Delegat, kateremu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti prostor v katerem je seja in se do konca seje ne sme več vrniti na sejo.
64. člen
Predsedujoči lahko odredi odstranitev s sejne dvorane za vsakega poslušalca, ki moti red.
Če predsednik z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, prekine sejo.
8. Zapisnik
65. člen
O delu na seji se piše zapisnik.
Potek seje se snema na magnetofonske trakove, ki se hranijo dve leti v strokovni službi skupščine.
Delegat je upravičen poslušati magnetofonski trak v tajništvu skupščine občine.
Delegat, ki pisno, izrazi zahtevo po dobesedni lastni diskusiji, se mu le-ta v pisni obliki dostavi na dom.
66. člen
Zapisnik obsega vse glavne podatke o delu na seji, predvsem pa: podatke o času in kraju seje, imena prisotnih in odsotnih delegatov, kdo je vodil sejo, dnevni red, kdo je podal uvodno obrazložitev gradiva, imena vseh, ki so sodelovali v razpravi in povzetek obravnave, izid glasovanja o sprejetih sklepih, sprejete sklepe.
67. člen
Za izdelavo skrajšanega zapisnika odgovarja sekretar skupščine. Zapisnike in magnetofonske trakove arhivira tajništvo skupščine občine.
68. člen
Predsednik skupščine oziroma zbora po obravnavi zapisnika in po glasovanju ugotovi ali je zapisnik sprejet. Če so k zapisniku podane pripombe, se skupščina oziroma zbor o njih izreče.
Sprejete pripombe so sestavni del obravnavanega zapisnika in se priložijo k originalu zapisnika. Skrajšan zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar.
9. Urejanje in hranjenje sejnega gradiva
69. člen
Sejno gradivo: vabila, gradiva, ki se obravnavajo na sejah, originali zapisnikov, originali odlokov, sklepov in druge odločitve in akti, ki jih sprejme skupščina ali posamezni zbori, se hranijo trajno.
Določila tega člena veljajo tudi za gradiva delovnih teles in drugih organov skupščine.
Sejno gradivo je stalno na vpogled delegatom ter drugim zainteresiranim.
VI. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE
1. Splošna določba
70. člen
Skupščina občine sprejme statut občine, poslovnik skupščine, odloke, plan občine, resolucije, priporočila, smernice, stališča, dogovore, proračun in zaključni račun, sklepe, soglasja, odločbe in druge akte, če tako določa ustava in zakon.
2. Postopek za izdajo odloka
71. člen
Sprejem odloka lahko predlagajo: skupina najmanj petih delegatov, predsedstvo skupščine, izvršni svet, delovno telo skupščine.
Pobudo za sprejem odloka ali drugega akta lahko podajo tudi politične organizacije, društva.
Pobuda mora biti obrazložena.
72. člen
Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah – kot osnutek odloka in kot predlog odloka.
a) Osnutek odloka
73. člen
Osnutek odloka mora vsebovati pravni temelj za izdajo odloka in vsebino, ki v obliki členov formulira rešitve, z morebitnimi alternativami.
V obrazložitvi morajo biti navedeni razlogi, zaradi katerih je odlok potreben, finančna sredstva, ki bodo potrebna za izvajanje odloka, način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale ter kakšne nove naloge bodo naložene upravnim organom in drugim pristojnim službam, organizacijam, skupnostim in občanom, kakor tudi pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja osnutek predlaganega odloka.
74. člen
Osnutek odloka, ki ga ni predlagal izvršni svet, se pošlje le-temu v obravnavo že pred obravnavo na seji zbora oziroma skupščine. Izvršni svet da o osnutku odloka svoje mnenje.
75. člen
Po končani obravnavi skupščina s sklepom določi stališča, pripombe in predloge k osnutku odloka, na podlagi katerih se pripravi predlog odloka.
Hkrati se s sklepom določi, ali je treba za obravnavanje in proučevanje osnutka odloka ustanoviti poseben odbor oziroma drugo delovno telo.
Če osnutek odloka ni sprejet, se vrne predlagatelju in določi s sklepom, v katerem pogledu je treba osnutek spremeniti ali dopolniti. Hkrati pa se določi tudi rok, v katerem mora predlagatelj poslati skupščini spremenjen oziroma dopolnjen osnutek.
76. člen
Skupščina lahko tudi odloči, da se da osnutek odloka v javno obravnavo in določi rok in način obravnave.
77. člen
Predlagatelj lahko predlaga umik osnutka odloka. Tak predlog zbor obravnava in o njem odloči s sklepom. Če zbor predlog sprejme, se postopek za sprejem odloka ustavi.
b) Predlog odloka in amandmaji
78. člen
Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti, kako so upoštevane pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku, posebej pa obrazložiti pripombe in predloge, ki jih ni sprejel, katera vprašanja bodo urejali izvršilni predpisi in kako bo zagotovljeno izvajanje odloka ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka.
79. člen
Pripombe, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog odloka, se lahko predlagajo le v obliki amandmajev.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po tem poslovniku pravico predlagati odlok.
80. člen
Amandma k predlogu odloka mora biti predložen v pisni obliki in ga je treba poslati predsedniku skupščine najmanj tri dni pred dnem določenim za sejo, na kateri se bo predlog obravnaval. Amandmaji k predlogu odloka se pošljejo predlagatelju odloka, delovnim telesom skupščine in izvršnemu svetu, ki jih proučijo in predložijo poročilo oziroma zavzamejo stališče.
81. člen
Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, mora predlagatelj amandmaja hkrati predvideti zagotovitev teh sredstev. Skupščina lahko sklene, naj se prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev financiranja predlagane rešitve.
82. člen
Amandma k predlogu odloka se sme izjemoma predlagati tudi po roku iz 80. člena, vse do konca obravnave na seji. Amandma mora biti v pisni obliki in obrazložen z navedbo utemeljenih razlogov. Najprej se razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z glasovanjem odloči, ali se bo predloženi amandma obravnaval.
Če se amandma predlaga med obravnavo na seji zbora, ga lahko delegat ali drug predlagatelj poda ustno na seji in nato v pisni obliki.
Izvršni svet mora, če ni sam predlagatelj, podati svoje mnenje o amandmaju.
83. člen
Predlagatelji lahko amandmaje spremenijo, dopolnijo ali pa umaknejo. Spremembo, dopolnitev ali umik je potrebno obrazložiti. Zbor oziroma skupščina odloča o amandmaju z večino glasov navzočih delegatov, razen v primerih, kadar se zahteva za odlok oziroma drug pravni predpis, h kateremu je amandma predložen, višja stopnja soglasja.
84. člen
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka. Umik mora biti ustrezno obrazložen.
Odločitev o tem sprejme skupščina s sklepom in določi nadaljnji način obravnave.
c) Sprejemanje odloka
85. člen
Na seji delegati obravnavajo predlog odloka in predlagane amandmaje. Po končani obravnavi se odloča najprej o amandmajih in sicer o vsakem amandmaju posebej po vrstnem redu, kot so bili predlagani, nato pa o predlogu odloka v celoti skupaj s sprejetimi amandmaji.
86. člen
Da bi za odločitev o sprejemu predloga odloka delegati dosegli soglasje, se lahko po potrebi preverja stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji.
O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik, lahko pa to predlaga tudi delegat.
d) Usklajevalni postopek
87. člen
Če predlog odloka ali drugega akta ni sprejet po dveh zaporednih obravnavah, se ustanovi skupna komisija, v katero izvoli vsak zbor po dva člana.
Pri delu komisije sodeluje predstavnik predlagatelja, sekretar skupščine ter predstavnik izvršnega sveta, kolikor ni izvršni svet sam predlagatelj, vendar le-ti nimajo pravice glasovanja.
88. člen
Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj, ki se predloži v sprejem skupščini.
Če se skupna komisija ne sporazume, ali če skupščina ne sprejme njenega sporazumnega predloga, se predlog odloka odloži z dnevnega reda.
Izvršni svet lahko predlaga začasne ukrepe in izdela predlog takšnega ukrepa, če meni, da bi zaradi tega, ker odlok ali drug akt ni bil sprejet, nastala občutna škoda, ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega pomena.
Odlok o začasnih ukrepih je v skupščini sprejet, če zanj glasuje večina navzočih delegatov.
Odlok o začasnih ukrepih velja do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj štiri mesece od dneva, ko je bil sprejet.
89. člen
Predlog se lahko ponovno uvrsti na dnevni red na predlog izvršnega sveta oziroma na podlagi zahteve enega od zborov, če se ugotovi, da je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje, nujna.
e) Skrajšani postopek za izdajo odloka
90. člen
Na predlog predlagatelja odloka se lahko delegati odločijo, da se na isti seji obravnava in sprejme osnutek in predlog odloka. Odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sprejmejo, kadar gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odloka
– prenehanje veljavnosti posameznih določb odloka ali posameznih odlokov
– manj zahtevne uskladitve z drugimi odloki in zakoni
– spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb ustavnega sodišča
– program dela skupščine in druge manj zahtevne odloke ter druge splošne akte.
91. člen
V obrazložitvi predloga za sprejem odloka po skrajšanem postopku mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga sprejem po skrajšanem postopku.
Po razpravi sprejmejo delegati predlog odloka z glasovanjem vključno s sprejetimi pripombami, ki so sestavni del tega odloka. Če skupščina ne sprejme predloga za obravnavo odloka po skrajšanem postopku, se odlok sprejema po rednem postopku kot osnutek in predlog.
f) Hitri postopek za izdajo odloka
92. člen
Odlok se izjemoma sprejema po hitrem postopku. Po hitrem postopku se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi odpravljanja večjih motenj, kadar to zahtevajo interesi obrambe, zaradi naravnih nesreč in drugih izrednih potreb.
93. člen
Predlog naj se odlok izda po hitrem postopku mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga izdajo odloka po hitrem postopku in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil po tem postopku sprejet.
Skupaj s predlogom naj se odlok izda po hitrem postopku, se da tudi predlog tega odloka z obrazložitvijo.
94. člen
Če skupščina sprejme predlog, naj bo odlok izdan po hitrem postopku, začne takoj na Seji zbora obravnavati predlog odloka. Če predloga odloka ni predlagal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu.
95. člen
Če Skupščina ne sprejme predloga, naj se odlok izda po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejemanje osnutka in predloga odloka.
3. Sprejem drugih aktov skupščine
96. člen
Tudi drugi akti skupščine se obravnavajo in sprejmejo praviloma po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejemanje odloka.
Če delegati tako sklenejo, se lahko drugi akti skupščine obravnavajo in sprejmejo po enofaznem postopku.
4. Javna obravnava odloka
97. člen
Delegati lahko sklenejo, da se da osnutek odloka v javno obravnavo in s sklepom določijo:
– besedilo odloka, ki bo dan v javno obravnavo
– način in rok javne obravnave
– delovno telo, ki bo spremljalo oziroma izvedlo javno obravnavo.
Pripombe in predlogi iz javne obravnave se posredujejo predlagatelju odloka.
5. Potrjevanje in dajanje soglasij k splošnim aktoma
98. člen
Splošni akti javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je občina in drugih področij, za katere je določeno, da akte potrjuje skupščina občine ali daje k njim svoje soglasje, se obravnavajo na seji in s sklepom ter pripombami pošljejo javnemu podjetju ali zavodu.
Če skupščina zavrne soglasje oziroma potrditev splošnega akta, se v sklepu navedejo razlogi, zaradi katerih je bilo soglasje oziroma potrditev zavrnjena.
Skupščina lahko pooblasti delovno telo ali izvršni svet, da le-ta izda k aktom soglasje ali akt potrdi.
VII. DELO SKUPŠČINE V IZREDNIH RAZMERAH
99. člen
Skupščina nadaljuje delo tudi v neposredni vojni nevarnosti, v vojni ter v drugih izrednih razmerah.
Za delo v neposredni vojni nevarnosti sprejme poslovnik v skladu z zakonom.
100. člen
Predsednik skupščine lahko skliče skupno sejo zborov, predsedniki zborov pa sejo zborov v krajših rokih kot jih določa ta poslovnik in lahko predlagajo dnevni red na sami seji.
Predsednik skupščine skliče skupno sejo na način kot je predviden v obrambnem načrtu.
Gradivo za sejo dobijo delegati na sami seji, če ga niso dobili skupaj z vabilom.
101. člen
Če predsedstvo skupščine ugotovi, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih se skupščina ne more sestati, ravna po določilih zakona.
VIII. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE
102. člen
Skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo odbore in komisije kot stalna in občasna delovna telesa. Sestava delovnega telesa se določi s sklepom, za občasno delovno telo pa tudi področje dela.
103. člen
Delovna telesa se praviloma ustanovijo kot skupna delovna telesa za vse zbore. Vsak zbor pa lahko tudi zase ustanovi delovno telo.
104. člen
Vsako delovno telo ima predsednika in določeno število članov. Število članov se lahko določi z aktom o ustanovitvi ali pa ob izvolitvi članov delovnega telesa, pri čemer se upošteva obseg in pomembnost dela, program dela, aktualnost obravnavanja določenih zadev iz delovnega področja delovnega telesa in druge okoliščine, ki lahko vplivajo na odločitev o določitvi števila članov delovnega telesa.
Predsednik in člani delovnih teles se volijo izmed delegatov vseh zborov skupščine sorazmerno, del članov pa je lahko iz vrst znanstvenih, strokovnih, javnih in drugih delavcev. Predsednik komisije je lahko izvoljen le izmed delegatov.
Predsednik in člani delovnih teles, ki jih izvoli posamezen zbor, so izvoljeni izmed delegatov tega zbora.
105. člen
Izvolitev članov delovnih teles se opravi v skupščini na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Mandat članov delovnih teles traja do konca mandata delegatov, če z odločitvijo o imenovanju delovnega telesa ni določeno, da so izvoljeni za krajši čas.
Predsednik in vsi ali posamezni člani delovnih teles so lahko razrešeni pred potekom časa, za katerega so izvoljeni.
106. člen
Delovna telesa delajo na sejah. Seje sklicuje predsednik delovnega telesa na lastno pobudo, na pobudo članov delovnega telesa ali delegatov. Predsednik je dolžan sklicati sejo na zahtevo predsednika skupščine, predsedstva, ali predsednikov zborov skupščine, na zahtevo tretjine članov ali na zahtevo zbora.
Delovno telo lahko dela, če je na seji navzoča večina vseh članov in veljavno odloča z večino navzočih članov.
107. člen
Predsednik delovnega telesa organizira delo. predlaga dnevne rede in vodi sejo delovnih teles.
Predsednik predlaga obravnavo posameznih vprašanj in skrbi za obveščanje članov o vprašanjih iz delovnega področja delovnega telesa.
Predsednik sodeluje s predsedniki zborov skupščine in predsedniki drugih delovnih teles in z drugimi funkcionarji skupščine. Predsednik skrbi za izvajanje sklepov delovnega telesa in opravlja druge naloge v zvezi z delom delovnega telesa.
V primeru odsotnosti nadomešča predsednika član, ki ga izbere delovno telo samo. Praviloma lahko nadomešča predsednika član, kije delegat v zboru skupščine.
108. člen
Delovna telesa sprejmejo stališča, mnenja, pripombe in predloge o vprašanjih, ki so na dnevnih redih sej zborov skupščine. Delovna telesa lahko predlagajo zborom, da se neka zadeva uvrsti ali umakne z dnevnega reda, ker jo je potrebno predhodno proučiti, uskladiti stališča ali iz drugih vzrokov. Če se med obravnavo pojavi zadeva o kateri delovno telo ni zavzelo stališča, lahko skupščina zahteva, naj se obravnava o tej zadevi odloži, da bo delovno telo zavzelo o njej svoje stališče.
109. člen
Delovna telesa so dolžna o svojih ugotovitvah, pripombah, stališčih in predlogih obveščati zbore skupščine.
Dolžna so poročati tudi o stališčih svojih članov, če so le-ta glede določenega predloga deljena.
Ko delovno telo poroča zborom, določi poročevalce, ki bodo na sejah zborov skupščine poročali o stališčih delovnega telesa in ta stališča in predloge pojasnili. Poročevalec poroča o delu delovnega telesa, o vprašanjih, ki jih je obravnavalo in o stališčih, pripombah in predlogih delovnega telesa. Ne more pa ta stališča, pripombe in predloge spremeniti ali jih umakniti, če za to ni posebej pooblaščen, od delovnega telesa. Ne more tudi dajati stališč o vprašanjih, ki jih delovno telo ni obravnavalo. Če se pojavi takšno vprašanje v razpravi na skupščini, lahko poročevalec predlaga, da se razprava preloži, dokler o zadevi ne bo razpravljalo delovno telo.
110. člen
Delovno telo ima pravico zahtevati od izvršnega sveta in upravnih organov obvestila, pojasnila, gradiva in druge podatke, ki so mu potrebna za delo. Ti organi so mu dolžni take podatke dati ali zagotoviti.
Delovno telo ima pravico zahtevati, da na njegovi seji sodeluje predsednik ali predstavnik izvršnega sveta ali funkcionar oziroma predstavnik upravnega organa, kadar se obravnava predlog, ki so ga predložili ti organi ali se obravnavajo zadeve iz njihovega delovnega področja.
Na seji delovnega telesa imajo pravico sodelovati predlagatelji in delegati.
IX. DELO IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV V OKVIRU SKUPŠČINE
1. Izvršni svet
111. člen
Za delo izvršnega sveta veljajo določbe statuta občine, tega poslovnika in drugih predpisov, ki urejajo organizacijo in notranja razmerja v skupščini.
112. člen
Sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine opredeljuje statut občine.
113. člen
Da se zagotovi čim popolnejše sodelovanje izvršnega sveta s skupščino, njenimi zbori in delovnimi telesi, je strokovna služba skupščine dolžna obveščati predsednika in člane izvršnega sveta o sejah in jim pošiljati sklice sej z gradivi.
Izvršni svet je dolžan obveščati predsednika skupščine o svojih sejah tako, da mu pošilja vabila in gradiva za seje in mu tudi na druge načine omogoča sodelovati že v pripravah za izdajo odlokov in drugih splošnih aktov, analiz, poročil in podobno.
114. člen
Izvršni svet sodeluje po svojem predstavniku pri delu delovnih teles skupščine, kadar ti obravnavajo osnutke oziroma predloge odlokov in drugih splošnih aktov ali vprašanja, ki so na dnevnem redu sej skupščine. Predstavnik izvršnega sveta se je dolžan vabilu odzvati in na seji pojasniti stališča izvršnega sveta.
Izvršni svet ob vsakem predlogu osnutka odloka ali drugega splošnega akta, ki ga predloži skupščini, sporoči imena svojih predstavnikov, ki jih je določil za seje zborov in delovnih teles.
a) Predstavljanje izvršnega sveta v skupščini
115. člen
Na sejah skupščine in njenih zborov predstavlja izvršni svet praviloma predsednik izvršnega sveta.
Za svoje predstavnike lahko določi izvršni svet tudi člane izvršnega sveta, funkcionarje, ki vodijo upravne organe ali njihove namestnike.
Za predstavnike na sejah delovnih teles lahko izvršni svet določi tudi druge funkcionarje in strokovne delavce upravnih organov.
116. člen
Pred obravnavo posameznih zadev na seji skupščine lahko predstavnik izvršnega sveta poda uvodno obrazložitev, v kateri pojasni bistveno vsebino predlagane zadeve in stališča izvršnega sveta do obravnavanih vprašanj.
b) Poročanje izvršnega sveta skupščine
117. člen
Izvršni svet poroča skupščini na lastno pobudo ali na zahtevo zborov skupščine, predsednika skupščine ali predsednika zbora o svojem delu, o izvajanju politike, o stanju, razvoju in odnosih na posameznih področjih življenja, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih predpisov in splošnih aktov in o drugih zadevah, s katerimi se je ukvarjal in o problemih, ki jih je pri tem ugotovil.
Izvršni svet mora najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu.
118. člen
Po obravnavi poročila o delu izvršnega sveta zavzamejo zbori stališča o delu izvršnega sveta in o drugih vprašanjih, ki so jih ob tem obravnavali, sprejmejo sklepe, s katerimi določijo obveznosti izvršnemu svetu, mu dajo smernice v zvezi z izvajanjem politike in. izvrševanjem odlokov in drugih splošnih aktov skupščine, zadolžijo, izvršni svet, da sprejme določene ukrepe, da predloži poročilo ali predloge aktov, lahko pa tudi postavijo vprašanje nezaupnice izvršnemu svetu.
c) Odgovornost izvršnega sveta in nadzor nad njegovim delom
119. člen
Pri uresničevanju nadzora skupščine nad delom izvršnega sveta in njegove odgovornosti pred skupščino lahko skupščina začne obravnavo vprašanj, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta.
Razprava o teh vprašanjih se lahko začne tudi pri obravnavanju osnutkov ali predlogov aktov, ki jih sprejema skupščina, poročil o delu izvršnega sveta, predlaganega javnega vprašanja in tudi pri obravnavanju drugih vprašanj, o katerih razpravlja skupščina.
Razprava o teh vprašanjih se lahko zaključi s postavitvijo vprašanja nezaupnice izvršnemu svetu, skupščina lahko tudi razveljavi ali odpravi splošni akt izvršnega sveta, če je ta v nasprotju z ustavo, zakonom ali statutom.
120. člen
Skupščina lahko postavi na predlog najmanj desetih delegatov vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog o vprašanju zaupnice izvršnemu svetu mora biti obrazložen.
Če je v skupščini sprejeta odločitev, da se izvršnemu svetu izreče nezaupnica se prične postopek za razrešitev izvršnega sveta.
Občinska skupščina lahko izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu tudi tako, da na predlog najmanj 10 delegatov skupščine, z večino glasov vseh delegatov, izvoli novega predsednika izvršnega sveta. S tem je dotedanji predsednik izvršnega sveta in izvršni svet razrešen, morajo pa opravljati tekoče posle do izvolitve novega izvršnega sveta.
Med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika izvršnega sveta in volitvami mora poteči najmanj 48 ur.
121. člen
Vprašanje zaupnice lahko postavi tudi izvršni svet sam, če meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta skupščine, katerega izdaja se predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga.
Vprašanje zaupnice postavi v imenu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta.
Če je izvršnemu svetu izglasovana nezaupnica, je le-ta dolžan odstopiti.
122. člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Odstop predsednika, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta obravnavajo vsi zbori skupščine na skupni seji.
Izvršni svet, njegov predsednik ali član ima pravico svoj odstop obrazložiti.
123. člen
Če je izvršni svet razrešen ali če kolektivno odstopi, opravlja svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
č) Postopek za obravnavo javnega vprašanja
124. člen
Najmanj deset delegatov skupščine lahko vloži javno vprašanje, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
Javno vprašanje se vloži pisno. V njem morajo biti obrazložena vprašanja, ki naj se obravnavajo na seji skupščine. Podpišejo ga delegati v skupščini, ki so ga vložili, pošlje pa se predsedniku skupščine. Predsednik skupščine mora javno vprašanje takoj poslati predsedniku izvršnega sveta in delegatom.
125. člen
Izvršni svet mora poslati predsedniku skupščine pisno poročilo s svojimi mnenji in stališči v roku 15 dni po prejemu vprašanja.
126. člen
Javno vprašanje in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje skupščine kot posebna točka dnevnega reda. Če izvršni svet ne pošlje poročila v roku iz prejšnjega člena, se. da javno vprašanje na dnevni red seje zborov po preteku tega roka, tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta.
127. člen
Razpravo o javnem vprašanju lahko skupščina konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo. Lahko pa se prične tudi postopek za ugotavljanje odgovornosti izvršnega sveta.
Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka lahko dajo predlagatelji javnega vprašanja ali skupina delegatov, ki jo za pripravo sklepa imenuje skupščina.
2. Občinski upravni organi
128. člen
Glede razmerja med skupščino in občinskimi upravnimi organi in organizacijami veljajo določbe statuta občine, zakonov in tega poslovnika.
Zbori skupščine opravljajo kontrolo nad delom upravnih organov in drugih organov' in organizacij, ki opravljajo javna pooblastila, tako da določajo njihovo organizacijo, obravnavajo njihovo delo in jim določajo delovna področja in obvezne smernice za delo.
129. člen
Funkcionarji, ki vodijo upravne organe, imajo pravico in so dolžni sodelovati na sejah skupščine in njenih delovnih teles, zlasti kadar ti obravnavajo osnutke in predloge aktov, s katerimi se urejajo zadeve iz delovnega področja upravnega organa in kadar razpravljajo o predlogih, ki so jih pripravili upravni organi. Na sejah skupščine in njenih delovnih teles morajo funkcionarji, ki vodijo upravne organe, dajati odgovore na vprašanja delegatov, jim dajati obvestila in pojasnila o zadevah, ki se obravnavajo.
130. člen
Funkcionarji, ki vodijo upravne organe, poročajo na zahtevo skupščine ali njenih delovnih teles ali na lastno pobudo o stanju na določenih področjih upravnih organov, ki jih vodijo, o izvrševanju zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov, o delu upravnega organa in o drugih zadevah iz svojega delovnega področja.
Poročilo o delu upravnega organa morajo predložiti najmanj enkrat letno.
131. člen
Po obravnavi poročila o delu, skupščina ugotovi uspešnost dela upravnega organa in funkcionarja, ki vodi upravni organ in določi smernice za delo ali pa naloži upravnemu organu in funkcionarju obveznosti za nadaljnje delo. Zbori lahko ob oceni dela upravnega organa sprožijo postopek za ugotovitev odgovornosti funkcionarja, ki vodi upravni organ.
X. POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH IN RAZREŠITVAH
1. Splošne določbe
132. člen
Skupščina občine voli, imenuje in razrešuje funkcionarje v skladu s statutom občine in drugimi predpisi.
133. člen
Kadar so volitve javne, se glasuje z dviganjem rok. Kadar so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami. Pri tajnih volitvah se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah. Tajne volitve izvede občinska volilna komisija ali na skupni seji oziroma na seji zbora izvoljena tričlanska komisija. Predlog kandidature mora biti pismen s potrebnimi podatki o identiteti kandidata, podpisi delegatov, ki kandidaturo predlagajo in izjavo kandidata, da s kandidaturo soglaša.
2. Izvolitev delovnih teles skupščine
134. člen
Skupščina voli predsednika in člane delovnih teles skupščine.
Glasovanje je javno, če skupščina ne sklene, da bodo volitve tajne.
135. člen
Kandidatno listo predlaga komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, lahko pa jo predlaga tudi skupina najmanj petih delegatov v skupščini.
Kandidatna lista mora biti obrazložena. Predlog liste se izroči predsedniku skupščine. Na vsaki listi mora biti predlog kandidata za predsednika delovnega telesa in najmanj toliko kandidatov kolikor članov šteje delovno telo.
Predlogi se vlagajo pisno v skladu s statutom in splošnimi določbami tega poslovnika.
136. člen
Če je kandidatna lista zaprta se glasuje o listi in je sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih delegatov skupščine. Če je lista odprta se glasuje o posameznem kandidatu. Izvoljeni so tisti, ki so dobili več glasov. V primeru enakega števila glasov pa je izvoljen prvi na listi, ki je sestavljena po abecednem redu.
3. Imenovanje sekretarja skupščine
137. člen
Sekretarja skupščine imenuje skupščina v skladu s statutom občine.
4. Imenovanje članov organov upravljanja javnih zavodov, za katere je tako določeno z Ustavo Republike Slovenije, zakonom, odlokom ali drugim aktom skupščine
138. člen
Člani organov upravljanja organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z zakonom, odlokom ali drugim aktom skupščine, se imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, po predhodnem mnenju izvršnega sveta.
Imenovanje se opravi na skupni seji zborov z javnim glasovanjem, razen če skupščina sklene, da se glasuje tajno.
139. člen
Razpisne pogoje za delavce s posebnimi pooblastili določijo statuti teh organizacij.
Člani organov upravljanja organizacij in skupnosti, ki jih imenuje skupščina, so za svoje delo v teh organih odgovorni skupščini in ji poročajo o svojem delu.
5. Volitve in imenovanja pravosodnih organov
140. člen
Volitve sodnikov porotnikov, imenovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja in njihovih namestnikov, javnega pravobranilca in njegovih namestnikov, sodnika za prekrške in drugih funkcionarjev se opravijo v skladu z zakoni, statutom občine in tem poslovnikom. Če v navedenih predpisih ni določen predlagatelj, se volitve in imenovanja opravijo po izvedenem razpisnem postopku na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
141. člen
Funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe imenuje skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta, na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja.
Za funkcionarja, ki vodi upravni organ je imenovan kandidat, ki dobi večino glasov navzočih delegatov.
6. Ugotavljanje odgovornosti in postopek za razrešitev
142. člen
Funkcionarji in organi, ki jih je izvolila ali imenovala skupščina, so v okviru svojih pravic in obveznosti odgovorni skupščini za vestno opravljanje delovnih obvez, ustavnost in zakonitost svojega dela in dela organa, ki ga vodijo in za opravljanje drugih nalog, ki so vezane na določeno funkcijo.
Če funkcionarji ali organi svojih nalog ne opravljajo ali jih ne opravljajo zadovoljivo, se ugotovi njihova odgovornost in predlaga njihova razrešitev v skladu z določili statuta in tega poslovnika.
143. člen
Razrešitev funkcionarjev in organov, ki jih je izvolila ali imenovala skupščina, lahko predlaga organ, ki je pooblaščen predlagati njihovo izvolitev oziroma imenovanje, komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve ali tisti, ki ima pravico zborom predlagati obravnavo splošnih aktov skupščine.
Če predloga ni dala komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, ga mora le-te obravnavati in predložiti svoje obrazloženo mnenje skupščini.
Funkcionar oziroma tisti, katerega razrešitev se predlaga, lahko poda na seji, na kateri se odloča o njegovi razrešitvi, izjavo v zvezi s predlogom za razrešitev.
Funkcionar lahko tudi sam predlaga, da ga skupščina razreši funkcije, lahko pa tudi odstopi od funkcije. V teh primerih ima pravico tak predlog oziroma odločitev obrazložiti.
144. člen
Za glasovanje o razrešitvi velja smiselno isti postopek, kot pri izvolitvah in imenovanjih.
O razrešitvi vseh članov delovnih teles ali drugih organov se glasuje skupaj, o razrešitvi posameznih članov ali posameznika pa o vsakem posebej.
Posamezen član delovnega telesa ali drugega organa skupščine lahko zahteva, da ga skupščina razreši dolžnosti, lahko pa tudi sam odstopi.
145. člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in izvolitev oziroma imenovanje novih.
146. člen
Predlog za pričetek postopka za ugotovitev odgovornosti oseb iz prejšnjega člena lahko dajo predsednik skupščine, predsedniki zborov, predsednik izvršnega sveta, zbor skupščine, izvršni svet, ali najmanj pet delegatov v skupščini. Predlog mora biti obrazložen.
Postopek za ugotovitev odgovornosti vodi komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, ki je dolžna proučiti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za sprejem odločitve. Komisija je dolžna omogočiti delavcu, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah.
147. člen
Po opravljenem postopku komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pripravi poročilo in predlog za odločitev. O poročilu in predlogu komisije skupščina razpravlja in po končani razpravi odloči o predlogu. Delavec ima pravico, da na seji skupščine zbora pove svoja stališča.
XI. SODELOVANJA SKUPŠČINE Z DRUGIMI OBČINAMI IN MESTI
148. člen
Občinska skupščina sodeluje s skupščinami drugih občin po načelu prostovoljnosti ter v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Skupščina se neposredno povezuje s skupščinami občin in mest, krepi vse oblike sodelovanja z izmenjavo informacij, gradiv, izkušenj, z izmenjavo delegacij, z udeležbo na sejah skupščin in na druge načine.
V ta namen lahko skupščina podeljuje priznanja in sprejema darila in priznanja. Darila in priznanja, ki so dana občini, skupščini ali njenim organom in predstavnikom so občinska last in se hranijo na sedežu skupščine. Izvzeta so le darila, ki so izrecno dana posameznikom in so manjše vrednosti.
XII. JAVNOST DELA SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
149. člen
Razen v primerih, ki jih določa zakon ali drug splošen akt, je celotno delo skupščine in njenih organov javno.
Skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
Organi skupščine so dolžni na enak način obveščati delovne ljudi in občane in vso javnost.
Predlogi aktov oziroma gradiva, ki jih obravnava skupščina in njeni organi, se objavljajo v skladu s tem poslovnikom. Javnosti niso na razpolago le dokumenti iz gradiva skupščine, ki pomenijo uradno in drugačno tajnost.
150. člen
Delovni ljudje in občani so lahko navzoči na sejah zborov in delovnih teles, če ni sklenjeno, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti.
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov, delovnih teles in organov skupščine in obveščati javnost o njihovem delu. V zadevah, za katere pa ti organi odločijo, da jih bodo obravnavali brez navzočnosti javnosti, pa lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja dajejo za javnost le tista obvestila, za katera tako sklene skupščina ali delovno telo oziroma organ.
Zbori in delovna telesa lahko tudi sklenejo da se o seji izda uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja.
151. člen
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo tudi informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov skupščine, obvestila, poročila in zapisi o delu zborov, delovnih teles in drugih organov skupščine:
152. člen
O delu občinske skupščine obveščajo javnost predsednik in podpredsednik skupščine in predsedniki zborov, ki lahko za to pooblastijo tudi druge delegate ali sekretarja skupščine.
Za obveščanje javnosti o delu delovnih teles in organov skupščine so zadolženi predsedniki teh teles in organov.
Predsednik skupščine in predsednik zbora lahko skličeta tudi tiskovno konferenco in določita, kdo jo bo vodil.
Obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja organizira in opravlja za potrebe skupščine strokovna služba skupščine.
XIII. STROKOVNA SLUŽBA SKUPŠČINE
153. člen
Strokovna, administrativna, organizacijsko-tehnična in druga opravila za potrebe skupščine, zborov, delovnih teles in delegatov opravlja in organizira strokovna služba skupščine.
Ta dela so dolžni opravljati tudi vsi občinski upravni organi.
Strokovna služba neposredno in z vključitvijo upravnih organov opravlja strokovne in druge naloge, ki se nanašajo na delo delegatov v skupščini in drugih organov in teles skupščine in za zagotavljanje strokovne pomoči v zvezi z njihovim delom pri opravljanju njihove funkcije. Pripravlja in zagotavlja dokumentacijska in druga gradiva in podatke, potrebne za delo delegatov v skupščini, daje strokovna mnenja v zvezi s sprejemanjem aktov in drugimi nalogami skupščine, zborov in delovnih teles, pripravlja strokovne obrazložitve in na zahtevo zborov in delovnih teles opravlja naloge, ki jih ji nalagajo s sklepi. Opravlja protokolarne zadeve, opravlja druge strokovne, tehnične in pisarniške naloge za potrebe skupščine, delovnih teles in delegatov v zborih.
154. člen
Delo strokovne službe vodi sekretar skupščine. Sekretar daje navodila in naloge tudi za delo drugih služb za potrebe skupščine.
Sekretar ima glede medsebojnih razmerij delavcev strokovne službe pravice in dolžnosti kot jih imajo funkcionarji, ki vodijo upravne organe. Področje dela se podrobneje določi z odlokom, sistemizacija pa z aktom o sistemizaciji.
XIV. KONČNE DOLOČBE
155. člen
Za vse primere iz dela skupščine in njenih organov, ki niso določeni v Statutu občine Mozirje ali tem poslovniku, skupščina odloči s sklepom.
156. člen
Poslovnik skupščine je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov skupščine in prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
157. člen
Posamezni akti in sklepi skupščine morajo biti usklajeni s tem poslovnikom v roku 6 mesecev po sprejemu.
158. člen
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati Poslovnik Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 3/77).
Št. 012-6/92-00
Mozirje, dne 19. marca 1993.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Andrej Presečnik, dipl. inž. agr. l. r.
