Na podlagi tretjega odstavka 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), 2. člena Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1993 (Uradni list RS, št. 63/92) ter 207. člena Statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80 in 6/82), 245. člena Statuta občine Metlika, 258. člena Statuta občine Novo mesto (SDL, št. 5/79 in 14/82) in 245. člena Statuta občine Trebnje (SDL, št. 5/79, 16/80, 1/82 in 3/85) je Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto, po predhodnih soglasjih Izvršnih svetov Skupščin občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje na svoji seji dne 1. 2. 1993 sprejel

Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pristojne veterinarske organizacije opraviti v letu 1993 na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje preventivne ukrepe, zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali morajo izvajati ukrepe iz te odredbe.

Preventivne ukrepe opravita Dolenjsko-posavski veterinarski zavod Novo mesto in obratna veterinarska ambulanta, ki mora pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti o tem pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obrazcih veterinarski inšpekciji.

Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
Kontrolo imunosti opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani po programu, ki ga določi Republiška veterinarska uprava.

Dolenjsko-posavski veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Dolenjsko-posavski veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati veterinarsko inšpekcijo.

Preventivno cepljenje kopitarjev, goveda in ovac proti vraničnemu prisadu je treba opraviti v vseh krajih občine, kjer je bil v zadnjih 30 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno cepljenje opravi Dolenjsko-posavski veterinarski zavod, in sicer do 30. aprila 1993.

Proti šumečemu prisadu se morajo preventivno cepiti goveda in ovce pred odgonom na pašnike, na katerih je bila v zadnjih 30 letih ugotovljena ta bolezen.
Cepljenje opravi Dolenjsko-posavski veterinarski zavod in to najmanj 20 dni pred odgonom živali na pašnike.

Splošna vakcinacija psov proti steklini mora biti opravljena od 1. 2. do 15. 4. 1993, poročilo o necepljenih psih je treba poslati veterinarski inšpekciji do 1. 6. 1993.
Mladi psi morajo biti vakcinirani proti steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba vakcinirati proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo.
Peroralno vakcinacijo lisičje treba opraviti po programu, ki ga odredi RVU.
Vakcinacijo iz prvega do četrtega odstavka opravi DPVZ z inaktivirano (mrtvo) vakcino.

Proti atipični kokošji kugi je treba vakcinirati kokoši, piščance, brojlerje, purane, japonske prepelice in matične jate fazanov:
– v perutninskih obratih organizacij in podjetij,
– v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij in podjetij ali večje reje individualnih prodajalcev,
– v obratih individualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost,
– v fazanerijah,
– v naseljih občin, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih. Vakcinacija iz prvega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave, št. 322/A-026/82 z dne 11. 3. 1982).
Vakcinacijo po tem členu opravi veterinarski zavod; v perutninskih obratih organizacij in podjetij, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Vakcinacija se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.

Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, matičnih jat fazanov in japonskih prepelic, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so bile vakcinirane proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazonlidon itd.),
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambulante.
Proti Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni je treba vakcinirati matično jato in proizvodno jato, proti kužnemu tremorju pa le matično jato:
– v perutninskih obratih organizacij in podjetij,
– v obratih individualnih proizvajalcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost.
Vakcinacijo proti kužnemu tremorju, infekcioznemu bronhitisu, Gumboro bolezni in Marekovi bolezni opravi veterinarski zavod; v obratih organizacij in podjetij, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
Pri Marekovi bolezni se morajo prvi primeri bolezni potrditi s histološko preiskavo. Preiskave opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
Vzorce krvi za kontrolo imunosti po določenih vakcinacijah iz 8. in 9. člena vzamejo obratne ambulante po programu Republiške veterinarske uprave. Preiskave na kontrolo imunosti pa morajo zagotoviti obratne veterinarske ambulante pri pooblaščenem inštitutu Veterinarske fakultete v Ljubljani.

Proti prašičji kugi je treba preventivno vakcinirati prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev.
Vakcinacija iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. Vakcinacijo opravi veterinarski zavod, na družbenih prašičerejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa jo opravijo obratne veterinarske ambulante.
Proti prašičji kugi je treba vakcinirati prašiče imetnikov živali v neposredni okolici prašičerejskih farm.
Proti prašičji kugi je treba vakcinirati prašiče, ki se krmijo s pomijami iz gostinskih obratov, obratov družbene prehrane in drugih javnih lokalov.
Vsi prašiči v prometu morajo biti vidno označeni. Oznaka mora biti vpisana na zdravstveno spričevalo.

Tuberkulizirati je treba:
– 50% vseh krav in brejih telic v vseh štirih občinah (IX. tuberkulizacija),
– osnovne goveje črede podjetij in bika v osemenjevalnih središčih in vzrejališčih,
– vse plemenske merjasce,
– plemenice neokuženih prašičerejskih farm in vzrej v kooperaciji po naslednjem reprezentativnem vzorcu:

+------------------------+---------------+
|plemenice               |tuberkulizirati|
+------------------------+---------------+
|- do 300                |vse plemenice  |
+------------------------+---------------+
|- od 300 do 500         |350            |
+------------------------+---------------+
|- od 500 do 1.000       |400            |
+------------------------+---------------+
|- od 1.000 do 2.000     |450            |
+------------------------+---------------+
|- od 2.000 do 5.000     |500            |
+------------------------+---------------+

- plemenice in merjasce v okuženih prašičerejskih obratih pred odjavo tuberkuloze (zadnja kontrolna tuberkulinizacija),
– kokoši v tistih naseljih, kjer je ugotovljena kokošja tuberkuloza, na vseh dvoriščih, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče.
Tuberkulinizacijo bikov v osemenjevalnih središčih in vzrejališčih plemenskih merjascev opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
Tuberkulinizacijo plemenic prašičerejskih farm in v hlevih kooperantov opravijo veterinarski zavodi.
Tuberkulinizacijo kokoši opravijo veterinarski zavodi.
Na tuberkulozo je treba preiskati plemenske živali osnovnih čred prašičerejskih obratov organizacij in podjetij. Pregled opravijo veterinarski zavodi s pregledom mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk zaklanih živali.
Veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostično dejavnost, morajo pri vsaki patoanatomski preiskavi prašičev opraviti pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo.

Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
– osnovne goveje črede organizacij in podjetij ter krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstanastim preizkusom: ob sumljivi ali pozitivni reakciji je treba odvzeti živalim kri za pregled,
– bike v vzrejališčih plemenskih bikov s serološkim pregledom krvi,
– 20% plemenskih živali v osnovnih govejih čredah organizacij in podjetij s serološkim pregledom krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija,
– dvakrat letno je treba klinično pregledati vse ovne na infekcijo z Brucella ovis, enkrat letno pa serološko,
– 20% plemenskih živali v osnovnih čredah na prašičerejskih obratih in podjetjih s serološko preiskavo krvi po programu, ki ga določi občinska veterinarska inšpekcija.
Vzorce mleka in krvi odvzame veterinarski zavod. Vzorce krvi v prašičerejskih obratih odvzame veterinarski zavod s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante.
Mlečno prstanasto preiskavo opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave.
Laboratorijske preiskave krvi in semena goved, ovac in prašičev opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.

Na govejo levkozo je treba pregledati 20% vseh plemenskih živali v osnovnih čredah na govedorejskih obratih organizacij in podjetij ter vse plemenske živali v osnovnih čredah na saniranih govedorejskih obratih organizacij združenega dela.
Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod. Preiskave seruma s preizkusom (precpitacije) v agarskem gelu opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.

Na leptospirozo je treba enkrat letno pregledati:
– 20% vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovnih čredah na prašičerejskih in govedorejskih obratih organizacij in podjetij,
– vse plemenske konje v hlevu Konjeniškega centra Strga in Konjeniškega centra Sevno pod Trško goro,
– vse plemenske konje v hlevu Pohorje Mirna, sektor kmetijske proizvodnje Slovenska vas.
Vzorce odvzame Dolenjsko-posavski veterinarski zavod, preiskavo pa opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.

Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati:
– vse žrebce plemenjake,
– vse kategorije kopitarjev v hlevu Pohorje Mirna, sektor kmetijske proizvodnje Slovenska vas,
– vse kategorije kopitarjev v hlevu Konjeniškega centra Struga in Sevno pod Trško goro,
– vse kopitarje 1 mesec pred prodajo oziroma 14 dni pred tekmovanjem,
– vse kopitarje v okuženih hlevih z IAK.
Vzorce krvi odvzame Dolenjsko-posavski veterinarski zavod Novo mesto, serološki pregled vzorcev krvi z gelpriciptinskim testom (Coggins test) pa opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.
Vzorce krvi žrebcev plemenjakov odvzame Veterinarska fakulteta v Ljubljani ob rednih pregledih.

Na bolezen Aujeszkega in TGE je treba pregledati 10% vzorcev krvi plemenskih prašičev. Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod.
Preiskave opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.

Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) je treba enkrat letno preiskati plemenjake v osemenjevalnih središčih in v naravnem pripustu. Ravno tako je treba preiskati na IBR/IPV reje bikovskih mater sivo rjave pasme.
Enkrat letno je treba pregledati plemenjake v osemenjevalnih središčih in v naravnem pripustu na vibriozo (infekcija s Campylobachter foetus), leptospirozo, trihomoniazo, levkozo, opraviti koprološki ter bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami.
Vzorce odvzame veterinarski zavod. Preiskavo opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani.

Ob prodaji prašičev za plemensko uporabo jih je potrebno tuberkulinizirati in preiskati kri na brucelozo in leptospirozo, ter glede na epizootiološko situacijo na ostale kužne bolezni.

Dehelmetizirati je treba pse v krajih, kjer je ugotovljena mehurjavost živali.

Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost in pršičavost je treba pregledati in preiskati čebelje družine vzrejevalcev matic in čebelje družine plemenilnih postaj, registriranih pri veterinarski službi. Omenjene družine je treba tretirati proti varoozi z registriranimi zdravili po navodilu proizvajalca.
Preglede in preiskave opravi Veterinarska fakulteta v Ljubljani. Preglede na hudo gnilobo se opravi spomladi ali jeseni (jesenski pregled velja do naslednjega pregleda).
Vzorce mrtvic za preiskavo po tem členu vzame veterinarski zavod in jih pošlje Veterinarski fakulteti v Ljubljani.
Vzorce mrtvic je treba poslati do 31. marca 1993, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1993.

Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo.
Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od 1. junija do 31. 12. 1993. Enako velja tudi za vzorce tržnih rib.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. 2. 1993.
Vzorce rib za preiskavo vzame Dolenjsko-posavski veterinarski zavod in jih dostavi Veterinarski fakulteti v Ljubljani.

Proti miksomatozi je treba vakcinirati vse kunce v kooperacijski proizvodnji, kakor tudi tiste, ki jih odpremljajo na razstave, ocenjevanja in podobno.

V vseh štirih občinah je treba vakcinirati proti hemoragični bolezni kuncev vse plemenske kunce.

Če se v občinah ugotovi cisticerkoza, mora pooblaščena veterinarska organizacija o tem takoj obvestiti tudi veterinarsko inšpekcijo.

Ob pojavu trihineloze je treba obvezno opraviti trihinoskopijo mesa prašičev, ki je namenjeno za domačo uporabo, če le-ti izvirajo iz epizootiološko nejasnega območja.

Proti Trihofitiji je potrebno vakcinirati vse živali v hlevih, kjer se je bolezen že pojavila, oziroma obstoja nevarnost, da bi se zaradi epizootiološke situacije utegnila pojaviti.

Vse preventivne akcije se izvajajo po programu, ki ga predpiše veterinarska inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto.

Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.