Na podlagi prvega odstavka 107. in 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 1993
Razglašam Zakon o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 1993, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. aprila 1993.
Št. 0100-63/93
Ljubljana, dne 30. aprila 1993.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA IN O PRORAČUNU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1993
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se ureja način izvrševanja proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračun) in zagotavljajo sredstva za financiranje javne porabe na ravni države v letu 1993.
2. člen
S proračunom se ureja upravljanje s prihodki in odhodki ter upravljanje z državnim premoženjem in dolgovi.
3. člen
Proračun sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkažejo predvideni prihodki iz davkov, carin in drugih dajatev in drugi prihodki ter prihodki od državnega premoženja in predvideni odhodki za financiranje javne porabe na ravni države.
V računu financiranja se izkaže zadolževanje države in odplačevanje dolgov, ki je povezano s financiranjem salda bilance prihodkov in odhodkov.
II. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
1. Upravljanje s prihodki in odhodki
a) Oblikovanje in izvrševanje proračuna
4. člen
Sredstva proračuna se zagotavljajo uporabnikom proračuna, ki so v posebnem delu proračuna določeni kot nosilci postavk (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).
Uporabniki smejo uporabljati sredstva proračuna le za namene, ki so določeni s proračunom.
Uporabniki uporabljajo sredstva proračuna v skladu s svojim letnim finančnim načrtom, ki je izkazan v posebnem delu proračuna.
Letni finančni načrt je sestavljen iz dela, ki se nanaša na sredstva za delovanje uporabnika in iz dela, ki se nanaša na sredstva za opravljanje nalog.
5. člen
Uporabniki morajo pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, upoštevati običajne roke plačil.
Uporabniki uporabljajo sredstva za plačevanje že opravljenih dobav ali storitev ali za plačevanje predplačil.
Za plačevanje predplačil za investicijske izdatke je potrebno soglasje Ministrstva za finance.
6. člen
Prihodki, ki jih dosežejo uporabniki s svojo dejavnostjo, se vplačujejo v proračun.
Sredstva za kritje stroškov v zvezi z dejavnostjo iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v proračunu.
7. člen
Proračun se izvršuje na podlagi mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna.
8. člen
Uporabniki smejo prevzemati obveznosti, ki bodo zahtevale odhodek proračuna, če so za izpolnitev takšnih obveznosti na razpolago sredstva, namensko izkazana v posebnem delu proračuna in če je plačevanje obveznosti usklajeno z mesečnim načrtom za izvrševanje proračuna.
9. člen
Uporabniki predložijo Ministrstvu za finance do 15. dne v tekočem mesecu mesečni finančni načrt za prihodnji mesec po postavkah, določenih z letnim finančnim načrtom.
Na podlagi mesečnih finančnih načrtov uporabnikov določi Ministrstvo za finance mesečni načrt za izvrševanje proračuna in ga do 25. dne v tekočem mesecu pošlje uporabnikom.
Če v mesečnem finančnem načrtu za izvrševanje proračuna niso upoštevani odhodki posameznega uporabnika po njegovem mesečnem načrtu, odloči o spornem vprašanju vlada na predlog uporabnika.
10. člen
Odhodki, ki niso predvideni v mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna ali odhodki, ki terjajo prekoračitev posameznih postavk v mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna (v nadaljnjem besedilu: nepredvideni odhodki), se poravnavajo samo s soglasjem Ministrstva za finance.
Ministrstvo za finance soglaša z izplačilom odhodkov iz prejšnjega odstavka, če izplačila izhajajo iz obstoječega državnega dolga ali temeljijo na drugih obveznostih, sprejetih z zakonom.
Ministrstvo za finance soglaša z izplačili iz prejšnjih odstavkov le v primeru, če se izplačila poravnajo s prihranki na drugih postavkah mesečnega načrta za izvrševanje proračuna.
11. člen
Ministrstvo za finance sme prenesti prihranke na posameznih postavkah odhodkov v mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna na iste postavke v načrtu za izvrševanja proračuna za naslednji mesec.
12. člen
Uporabnik lahko poravna nepredvidene odhodke na posameznih postavkah v letnem finančnem načrtu praviloma v breme drugih postavk v okviru istega konta, če to ni mogoče pa v okviru vseh postavk finančnega načrta uporabnika.
O poravnavanju nepredvidenih odhodkov na način iz prejšnjega odstavka odloča uporabnik v soglasju z Ministrstvom za finance.
13. člen
Če se nepredvideni odhodki pri posameznem uporabniku ne morejo poravnati s prihranki pri istem uporabniku, lahko vlada na predlog, ki ga pripravi Ministrstvo za finance v soglasju s pristojnimi ministrstvi, odloči, da se ti odhodki poravnajo s prihranki oziroma zmanjšanjem postavk pri drugih uporabnikih.
O poravnavanju odhodkov po prejšnjem odstavku Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) obvešča Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor).
14. člen
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika.
O povečanju ali zmanjšanju obsega sredstev iz prejšnjega odstavka odloča državni zbor.
15. člen
Če se med letom ustanovi nov uporabnik, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve.
Če se uporabnik med letom ukine, se neporabljena sredstva za njegovo delovanje prenesejo v tekočo proračunsko rezervo oziroma na uporabnika, ki prevzame naloge ukinjenega uporabnika.
16. člen
V proračunu se zagotavljajo sredstva za tekočo proračunsko rezervo.
Sredstva za tekočo proračunsko rezervo se uporabljajo:
– za nepredvidene naloge, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva;
– za namene, za katere se med letom izkaže, da v proračunu niso bila zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu.
Porabljena sredstva za tekočo proračunsko rezervo se razporedijo pri uporabnikih na postavko, na katero se nanašajo, če takšne postavke ni, pa se zanje odpre nova postavka.
O uporabi sredstev za tekočo proračunsko rezervo odloča vlada na predlog Ministrstva za finance, če je potrebno v skladu z drugim odstavkom tega člena uporabiti več kot 25% sredstev tekoče proračunske rezerve, odloča o uporabi teh sredstev državni zbor.
b) Sredstva za delovanje uporabnikov
17. člen
Kot sredstva za delovanje se uporabnikom zagotavljajo:
– sredstva za plače,
– sredstva za druge osebne prejemke,
– sredstva za prispevke države kot delodajalca,
– sredstva za materialne stroške,
– sredstva za investicijske izdatke,
– sredstva za amortizacijo,
– sredstva za druge odhodke.
18. člen
Sredstva za plače delavcev in funkcionarjev se uporabnikom zagotavljajo mesečno glede na število zasedenih delovnih mest delavcev in funkcionarjev po načrtu delovnih mest, koeficiente za določanje plač za posamezne skupine delovnih mest oziroma funkcij, osnove za obračun plač, ki jih določi vlada, delovno dobo in uspešnost oziroma dodatno obremenjenost, razen za plače po posebnih predpisih.
V načrtu delovnih mest iz prejšnjega odstavka se določi število delovnih mest po pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in funkcij, število zasedenih delovnih mest in funkcij po stanju na dan 31. decembra v preteklem letu in predvideno število novih zaposlitev v tekočem letu.
19. člen
Sredstva za vrednotenje delovne uspešnosti oziroma dodatne delovne obremenjenosti, sredstva za plače in druge osebne prejemke za nove zaposlitve ter sredstva za delo preko polnega delovnega časa se zagotavljajo na posebnih postavkah.
20. člen
Sredstva za dodatke za posebne pogoje dela, ki se zagotavljajo v okviru sredstev za plače, se dodeljujejo uporabnikom po merilih, ki jih določi vlada.
21. člen
Kot sredstva za druge osebne prejemke se uporabnikom dodeljujejo sredstva za prehrano med delom, prevoz na delo, regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade, pridobitev šolske izobrazbe in druge namene po merilih, ki jih določi vlada.
22. člen
Podatke o zasedenosti delovnih mest in funkcij po stanju 1. dne v tekočem mesecu uporabniki sporočajo Ministrstvu za finance do 15. dne v tekočem mesecu.
Ministrstvo za finance opravlja poračunavanja na postavki plač zaradi sprememb v številu zaposlenih po uporabnikih ter nakazuje sredstva za usklajevanje plač.
23. člen
Uporabniki smejo izplačevati plače delavcev in funkcionarjev le v obsegu, ki jim pripada po določbah 18. in 20. člena tega zakona.
Prihranki pri sredstvih za plače delavcev in funkcionarjev, ki preostanejo uporabnikom po izplačilu plač za pretekli mesec, se poračunajo s sredstvi za plače delavcev in funkcionarjev pri uporabniku v tekočem mesecu.
O prihrankih iz prejšnjega odstavka obvesti uporabnik Ministrstvo za finance do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.
24. člen
Sredstva za investicijske izdatke, razen sredstev za informatizacijo, se uporabljajo v skladu z načrtom nabave zemljišč, zgradb, stanovanj, poslovnih prostorov, opreme, vključno s pisarniško opremo in prevoznih sredstev ter investicijskega vzdrževanja, ki ga določi vlada na predlog:
– Servisa skupnih služb vlade – za upravne organe, razen za Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve,
– Ministrstva za pravosodje – za pravosodne organe,
– Ministrstva za obrambo,
– Ministrstva za notranje zadeve,
– državnega zbora,
– predsednika republike,
– ustavnega sodišča.
Načrte nabav po prejšnjem odstavku določi vlada najpozneje v 30 dneh po sprejetju proračuna.
25. člen
Sredstva za računalniško strojno in programsko opremo, za vzdrževanje opreme in za usposabljanje delavcev se uporabljajo v skladu z načrtom informatizacije uporabnikov, ki ga določi vlada na predlog Centra vlade za informatiko, Ministrstva za obrambo in Ministrstva za notranje zadeve.
Načrte nabav po prejšnjem odstavku določi vlada najpozneje v 30 dneh po sprejetju proračuna.
26. člen
Sredstva za amortizacijo se zagotavljajo uporabnikom le za amortizacijo premičnin.
Uporabniki uporabljajo amortizacijo za namene iz 24. in 25. člena tega zakona.
27. člen
Uporabniki vrnejo neporabljena sredstva za druge odhodke iz sedme alinee 17. člena tega zakona na postavko tekoče proračunske rezerve najpozneje do 31. decembra v tekočem letu.
c) Sredstva za opravljanje nalog
28. člen
Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih in za socialne prejemke se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti, razen če je s tem zakonom drugače določeno.
29. člen
Sredstva za plače in druge osebne prejemke delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih in na način, kot je določeno v 18. členu tega zakona in v posebnih predpisih.
30. člen
Sredstva za rejnine, prejemke po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in za družbene pomoči otrokom se zagotavljajo v obsegu, ki ga v skladu z gibanji zajamčene plače določi vlada.
č) Nabavljanje opreme in oddajanje del z javnim razpisom
31. člen
Uporabniki morajo nabavo opreme, investicijska in vzdrževalna dela, raziskovalne naloge ter storitve oddajati praviloma s pogodbo na podlagi javnega razpisa za izbiro izvajalca brez omejitev ali na podlagi javnega razpisa za izbiro izvajalca s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti.
Uporabnik sme oddati izvajalcu dela brez javnega razpisa v naslednjih primerih:
– če pogodbena vrednost ne presega zneska, ki je za posamezno leto določen s proračunom;
– če je za dela usposobljen samo en izvajalec in teh del ni mogoče deliti v manjše zaključene enote, ki bi jih bilo mogoče oddajati ločeno;
– če gre za nujne intervencije ob nesrečah ali drugih nepredvidenih dogodkih, da se takoj odpravijo škodljive posledice (potresi, požari, in druge naravne nesreče ter drugi izredni dogodki);
– če je ogrožena varnost ljudi in objektov in bi postopek javnega razpisa lahko povzročil večjo škodo.
Podrobnejši postopek za izvajanje javnega razpisa predpiše minister, pristojen za finance.
32. člen
Javni razpis se ne uporablja za nakup oborožitve in za nakup specialne operativne tehnike, ki ga opravlja Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje in Varnostno-informativna služba vlade.
Za nakupe iz prejšnjega odstavka je potrebno poprejšnje soglasje komisije, ki jo imenuje vlada.
O nakupih iz prvega odstavka tega člena vlada obvešča državni zbor.
33. člen
K pogodbam, ki se nanašajo na investicije, na nabavo opreme ali na storitve, raziskovalne naloge in investicijska oziroma vzdrževalna dela in katerih vrednost presega znesek, ki je za posamezno leto določen s proračunom, je potrebno soglasje Ministrstva za finance.
Pri izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka se upoštevajo predvsem določbe pogodbe, ki vsebujejo finančne posledice, zlasti glede pogodbene vrednosti, dinamike plačil, rokov za izpolnitev pogodbe, načina finančnih zavarovanj in drugih plačilnih pogojev ter določbe glede načina nadzora nad izvajanjem pogodbe.
O zahtevi za izdajo soglasja mora Ministrstvo za finance odločiti v desetih dneh po vložitvi zahteve.
d) Proračunski nadzor
34. člen
Nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov opravlja Ministrstvo za finance.
O opravljenem nadzoru iz prejšnjega odstavka Ministrstvo za finance obvešča vlado, vlada pa državni zbor.
35. člen
Če se pri opravljanju proračunskega nadzora ugotovi, da so bila sredstva uporabljena v nasprotju z zakonom, se za obseg nenamensko uporabljenih sredstev zmanjšajo postavke odhodkov v finančnem načrtu uporabnika ali začasno ustavi izplačevanje sredstev s postavk, s katerih so bila sredstva nenamensko uporabljena.
O odločitvah iz prejšnjega odstavka Ministrstvo za finance tekoče obvešča vlado, vlada pa državni zbor.
e) Zagotavljanje sredstev za finančno izravnavo v občinah
36. člen
Občinam, ki s svojimi prihodki ne morejo zagotoviti izvajanja nalog na področju javne porabe, se zagotavljajo sredstva za finančno izravnavo iz proračuna.
37. člen
Občinam pripadajo sredstva za finančno izravnavo v višini razlike med predvidenimi izvirnimi prihodki občine in določenim obsegom proračunske porabe.
38. člen
Kot izvirni prihodki občine se štejejo prihodki po predpisih o financiranju javne porabe.
Obseg prihodkov posamezne občine iz prejšnjega odstavka ugotavlja Ministrstvo za finance v sodelovanju s posamezno občino.
39. člen
Pri ugotavljanju obsega proračunske porabe za plače in druge osebne prejemke zaposlenih v upravnih organih, ki se financirajo iz občinskega proračuna, se smiselno uporabljajo določbe 18. člena tega zakona.
Kadrovska služba vlade v 30 dneh po sprejetju proračuna obvesti Ministrstvo za finance o številu zasedenih delovnih mest in funkcij v občinah in o potrebnih sredstvih za ta namen.
40. člen
Pri ugotavljanju proračunske porabe občin za naloge na področju družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture ter za druge odhodke na področju javne porabe se uporabljajo merila, ki jih določijo pristojna ministrstva v sodelovanju z upravnimi organi občin.
Pristojna ministrstva določijo merila iz prejšnjega odstavka v 30 dneh po sprejetju proračuna.
41. člen
Sredstva za finančno izravnavo se zagotavljajo občinam mesečno glede na dosežene izvirne prihodke in glede na ustrezni del obsega javne porabe občine.
42. člen
Do ugotovitve potrebne višine sredstev za finančno izravnavo za posamezno občino se občinam zagotavljajo akontacije sorazmerno odhodkom v preteklem letu.
Akontacije se poračunajo s sredstvi za Finančno izravnavo, ki jih za posamezno občino ugotovi Ministrstvo za finance.
43. člen
Občine, ki so prejemale akontacijo na račun sredstev za finančno izravnavo, pa jim sredstva za finančno izravnavo po tem zakonu ne pripadajo, vrnejo preveč prejete akontacije proračunu do 31. decembra v tekočem letu.
44. člen
Za zavarovanje vračila preveč nakazanih akontacij sredstev za finančno izravnavo izročijo občine Ministrstvu za finance akceptne naloge najpozneje v 30 dneh po sprejetju proračuna.
Neizkoriščene akceptne naloge vrne Ministrstvo za finance občinam najpozneje do 15. januarja v prihodnjem letu.
45. člen
Občine morajo Ministrstvu za finance tekoče sporočati podatke o prihodkih in odhodkih proračunov, ki so pomembni za ugotavljanje obsega sredstev za finančno izravnavo.
Način in rok za sporočanje podatkov določi Ministrstvo za finance.
Občini, ki Ministrstvu za finance ne sporoča podatkov v roku in na način iz prejšnjega odstavka, se do sporočitve podatkov začasno ustavi nakazovanje akontacije na račun sredstev za finančno izravnavo.
2. Upravljanje z državnim premoženjem in dolgovi
a) Premoženjska bilanca
46. člen
Uporabniki izkazujejo v premoženjski bilanci državno premoženje, s katerim upravljajo.
47. člen
Uporabniki sestavijo premoženjsko bilanco po stanju na dan 31. decembra v tekočem letu in jo do 28. februarja v prihodnjem letu predložijo Ministrstvu za finance.
Na podlagi premoženjskih bilanc uporabnikov sestavi Ministrstvo za finance premoženjsko bilanco države in jo do 30. junija predloži vladi, vlada pa državnemu zboru.
b) Upravljanje z državnim premoženjem
48. člen
Prihodki od prodaje državnega premoženja se vplačujejo v proračun.
49. člen
Uporabnik, ki pridobi nepremičnino, mora pripraviti zemljiškoknjižni predlog in ga poslati Javnemu pravobranilstvu Republike Slovenije v 30 dneh po pridobitvi, če ni z zakonom drugače določeno.
Javno pravobranilstvo Republike Slovenije vloži zemljiškoknjižni predlog pri pristojnem sodišču.
50. člen
Za brezplačno pridobitev osnovnih sredstev, katerih lastništvo ali uporaba bi povzročila nove stroške, je potrebno soglasje Ministrstva za finance.
Javno pravobranilstvo Republike Slovenije lahko vloži zemljiškoknjižni predlog za vpis nepremičnine iz prejšnjega odstavka le, če je predlogu priloženo soglasje Ministrstva za finance.
51. člen
Država lahko pridobiva deleže v gospodarskih družbah in zadrugah iz sredstev proračuna ali s konverzijo posojilnih, poroštvenih in drugih razmerij.
Država lahko pridobiva deleže v gospodarskih družbah in zadrugah tudi s konverzijo neplačanih davkov, prispevkov, carin in drugih dajatev.
O pridobivanju deležev iz prejšnjih odstavkov odloča vlada na predlog Ministrstva za finance.
52. člen
S prostimi denarnimi sredstvi na računu proračuna, računu rezerve Republike Slovenije in na računih uporabnikov upravlja Ministrstvo za finance.
Prosta denarna sredstva morajo biti naložena tako, da so lahko vedno na razpolago, če se pokaže potreba.
Prihodki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi se vplačujejo v proračun.
O upravljanju s prostimi denarnimi sredstvi obvešča vlado državni zbor vsake tri mesece.
c) Zadolževanje in upravljanje z državnim dolgom
53. člen
Za kritje odhodkov proračuna in odplačilo dolgov se Republika Slovenija v posameznem letu lahko zadolži doma in v tujini do višine, določene s proračunom, in sicer z najetjem posojil ali z izdajo vrednostnih papirjev.
O zadolžitvah iz prejšnjega odstavka odloča vlada, pogodbe o najetju posojil pa sklepa minister, pristojen za finance.
O zadolžitvah iz prvega odstavka tega člena vlada obvešča državni zbor.
54. člen
Ministrstvo za finance daje v promet državne vrednostne papirje in odloča o odkupovanju državnih vrednostnih papirjev.
Sredstva za intervencije pri trgovanju z državnimi vrednostnimi papirji na trgu vrednostnih papirjev se zagotovijo v proračunu in izločijo na poseben račun.
55. člen
Prihodki od prometa z državnimi vrednostnimi papirji na trgu vrednostnih papirjev se vplačujejo na posebni račun iz drugega odstavka prejšnjega člena in uporabljajo za intervencije pri trgovanju z državnimi vrednostnimi papirji.
Prihodki od obresti za sredstva na posebnem računu se vplačajo na posebni račun.
Sredstva na posebnem računu po stanju na dan 31. decembra v tekočem letu se prenesejo v proračun.
56. člen
Vlada lahko odloča o reprogramiranju državnih dolgov, če se s tem zmanjšajo stroški za odplačevanje teh dolgov v proračunu.
Pogodbe o reprogramiranju državnih dolgov iz prejšnjega odstavka sklepa minister, pristojen za finance.
Reprogramiranje državnih dolgov se lahko opravi tudi z izdajo novih državnih vrednostnih papirjev.
O reprogramiranju državnih dolgov vlada obvešča državni zbor.
57. člen
Država lahko daje poroštva za posojilne in druge obveznosti pravnih oseb do pravnih oseb z območja Republike Slovenije v skladu s tekočo ekonomsko politiko in do višine, določene s proračunom.
O dajanju poroštev odloča vlada na predlog pristojnega ministrstva, poroštvene izjave pa daje Ministrstvo za finance.
Zavarovanje regresnega zahtevka države na podlagi izdane poroštvene izjave se uredi s pogodbo, ki jo s pravno osebo sklene minister, pristojen za finance.
58. člen
Uporabnik lahko uporablja sredstva proračuna za dajanje posojil le v primeru, če je tako določeno s posebnim zakonom.
III. PRORAČUN ZA LETO 1993
59. člen
Proračun za leto 1993 se določa v naslednjih zneskih:
v tolarjih
+---------------+--------------------+------------------+
| |Bilanca prihodkov in|Račun financiranja|
| |odhodkov | |
+---------------+--------------------+------------------+
|prihodki | 270.000,000.000| 30.787,616.174|
|odhodki | 291.723,871.378| 9.063,744.796|
+---------------+--------------------+------------------+
|primanjkljaj | 21.723,871.378| |
|presežek | | 21.723,871.378|
+---------------+--------------------+------------------+
Prihodki in odhodki v bilanci prihodkov in odhodkov ter v računu financiranja so določeni v posebnem delu tega proračuna.
60. člen
Vlada lahko med letom 1993 v okviru obstoječih virov prihodkov usklajuje skupni obseg odhodkov v bilanci prihodkov in odhodkov z gibanjem cen na drobno, vendar največ do 80% dosežene rasti cen.
O izvršeni uskladitvi iz prejšnjega odstavka obvesti vlada državni zbor.
61. člen
Od prihodkov proračuna za leto 1993, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se izloči 0,5% v rezerve Republike Slovenije.
Če se prihodki proračuna dosežejo v manjšem obsegu, kot je predvideno v bilanci prihodkov in odhodkov in v računu financiranja, se lahko za kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve do višine 1.400 milijonov tolarjev.
Sredstva, ki se uporabijo po prejšnjem odstavku, se bodo vračala v rezerve Republike Slovenije v letu 1994 z dodatnim izločanjem v višini 1% prihodkov, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, dokler ne bo dosežen znesek iz prejšnjega odstavka.
62. člen
Vlada odloča o uporabi sredstev rezerve Republike Slovenije v letu 1993 do zneska 100,000.000 tolarjev v posameznem primeru za namene iz 1. točke 31. člena Zakona o financiranju javne porabe.
O uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka vlada obvešča državni zbor.
63. člen
Za vrednotenje delovne uspešnosti oziroma dodatne delovne obremenjenosti v letu 1993 se zagotavlja 10% od sredstev za plače, ugotovljenih po merilih iz 18. člena tega zakona. O uporabi teh sredstev za upravne organe odloča vlada.
64. člen
Uporabnik sme oddati izvajalska dela brez javnega razpisa, če pogodbena vrednost ne presega 100.000 tolarjev.
K pogodbam, ki se nanašajo na investicije in katerih vrednost presega 7,500.000 tolarjev ter k pogodbam, ki se nanašajo na nabavo opreme ali na storitve, raziskovalne naloge in investicijska oziroma vzdrževalna dela in katerih vrednost presega 2,000.000 tolarjev, mora dati soglasje Ministrstvo za finance.
65. člen
Za kritje odhodkov proračuna za leto 1993 in odplačilo dolgov se Republika Slovenija v letu 1993 lahko zadolži do višine 30.787,7 milijona tolarjev.
66. člen
Vlada lahko v letu 1993 odloča o dajanju poroštev za posojilne in druge obveznosti pravnih oseb v skupnem znesku največ do 17.000 milijonov tolarjev, in sicer:
– do 10.000 milijonov tolarjev na predlog Ministrstva za gospodarske dejavnosti,
– do 2.000 milijonov tolarjev na predlog Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj;
– do 2.000 milijonov tolarjev na predlog Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo,
– do 1.000 milijonov tolarjev na predlog Ministrstva za znanost in tehnologijo;
– do 500 milijonov tolarjev na predlog Ministrstva za okolje in prostor;
– do 1.200 milijonov tolarjev na predlog Ministrstva za promet in zveze;
– do 300 milijonov tolarjev na predlog drugih ministrstev.
Merila za dajanje poroštev iz prejšnjega odstavka določi vlada. O teh merilih obvesti vlada državni zbor pred začetkom odločanja o dajanju poroštev.
O izdanih poroštvih obvešča vlada državni zbor vsake tri mesece.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
67. člen
Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika:
– če uporabi sredstva proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu (drugi odstavek 4. člena),
– če neporabljena sredstva za druge namene ne vrne v proračun v predvidenem roku (27. člen),
– če odda dela brez javnega razpisa (prvi odstavek 31. člena),
– če daje iz sredstev proračuna posojila v nasprotju z zakonom (58. člen).
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68. člen
Če posojilojemalec v roku zapadlosti obveznosti iz zunanjih kreditov in kreditov iz meddržavnih sporazumov, za katere je dala Republika Slovenija garancijo, supergarancijo ali drugo obliko poroštva, obveznosti ni poravnal in je bila vnovčena garancija, supergarancija ali druga oblika poroštva Republike Slovenije, izda Ministrstvo za finance najpozneje v 30 dneh od izpolnitve obveznosti nalog službi družbenega knjigovodstva, da prenese v dobro proračuna Republike Slovenije z računa posojilojemalca tolarska sredstva v višini izvršenega plačila, povečanega za obračunane obresti in za druge stroške, nastale v zvezi z izpolnitvijo obveznosti.
69. člen
Minister, pristojen za finance izda po potrebi podrobnejše predpise o izvrševanju proračuna.
70. člen
Uporabniki sestavijo otvoritveno premoženjsko bilanco po stanju na dan 1. januarja 1993 najpozneje do 30. septembra 1993.
71. člen
Ministrstvo za finance predloži državnemu zboru poročilo o najetih posojilih in izdanih poroštvih v letu 1993 in o stanju obveznosti države na podlagi izdanih poroštev na dan 31. 12. 1993 najpozneje do 28. februarja 1994.
72. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-01/92-26/12-1
Ljubljana, dne 24. aprila 1993.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.
