Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni l. RS, št. 26/90) ter 6. člena Odloka o pristojnosti in delu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 45/90 in 5/91) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 8. aprila 1993 sprejela

Sprejme se lokacijski načrt za plinovodno omrežje naselja Rogaška Slatina, ki ga je izdelal Oddelek za urbanistično načrtovanje občine Šmarje pri Jelšah pod št. 82/92, junija 1992 in je sestavni del tega odloka.

Lokacijski načrt je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.
Tekstualni del obsega tehnično poročilo o plinovodnem omrežju, merilno-regulacijskih postajah ter pridobljena soglasja. Grafični del obsega kartno gradivo prikazov plinovodnega omrežja in sicer:
karte št. 1-9: situacije plinovodnega omrežja s tematiko trasnih in katastrskih podatkov ter vrisov komunalnih vodov, M1: 1000;
karta št. 10: trasni načrt za odsek med točkama 3 -4 plinovoda tlaka 1 bar z vrisom komunalnih vodov, M1:5000;
karta št. 11: katastrski načrt za odsek 3 – 4 plinovoda tlaka 1 bar, M1:5000;
karta št. 12: situacija merilno-reducirne postaje Zdravilišče ob Sotelski cesti, M1:100;
karta št. 13: situacija merilno-reducirne postaje Ratanska vas pri toplarni, M1:100;
karta št. 14: situacija merilne postaje KORS-Pekarna v Ratanski vasi, M 1:100.

Dolžina trase plinovoda, ki ga obravnava predmetni lokacijski načrt znaša 24.207 m. Trasa plinovodnega omrežja poteka preko parcel, ki so vpisane na posebni tabelarični prilogi.

Območja objektov in naprav plinovodnega omrežja za katere je potrebna sprememba rabe prostora so:
k.o. Rogaška Slatina, parc. št. 1706 – del (nova MRP),
k.o. Rogaška Slatina, parc. št. 614/3 – del (nova MRP),
k.o. Rogaška Slatina, parc. št. 19/2- del (nova MP).

Na širšem območju naselja Rogaške Slatine bo zgrajen nizkotlačni plinovod in bo sestavni del plinovodnega sistema Rogaške Slatine. Območje plinovodnega omrežja in naprav obsega naslednje objekte:
1. cevovodi: DN 250, 200, 150, 100, 80 in 50 mm, skupne dolžine 24.207 m,
2. merilno reducirna postaja Zdravilišče bo v sklopu sedanje lokacije MRP Zdravilišče ob Sotelski cesti,
3. merilno reducirna postaja Ratanska vas je predvidena v sklopu območja obstoječe kotlovnice,
4. merilna postaja KORS – Pekarna v Ratanski vasi je predvidena v sklopu območja KORS.

Cevovodi za plin bodo iz polietilenskih cevi visoke gostote tip 3, serije 5.
Cevi morajo biti izdelane v skladu z JUS G.C6.601 oziroma DIN 8074. Na vsakem dolžinskem metru morajo imeti cevi predpisano oznako.
Zaporne bodo krogelne pipe z varilnimi priključki za vgradnjo v zemljo. Vgraditvena dolžina krogelne pipe mora biti v skladu z DIN 3202.

Velikost in oblikovanje nadzemnih objektov plinovoda:
– merilno reducirna postaja Zdravilišče Rogaška Slatina ob Sotelski cesti je predvidena tik ob obstoječi MRP, velikosti 6x1,8m, bo ograjena. Dovoz in komunalni priključki so izvedeni v obstoječo postajo;
– merilno reducirna postaja Ratanska vas je predvidena ob vzhodni strani kotlovnice, velikosti bo 4,8xl,8m, bo ograjena, dovoz do območja MRP je urejen, komunalni priključki so v neposredni bližini;
– merilna postaja KORS-Pekarna je predvidena ob potoku, objekt bo velikosti 4.8x1.8 m, bo ograjen, komunalni priključki bodo iz neposredne bližine, dovoz bo omogočen po dvorišču podjetja KORS na severni strani.
Nadzemni deli predvidenih objektov morajo biti zavarovani pred neposrednimi poškodbami:
– objekti morajo biti grajeni iz negorljivega materiala,
– oblikovanje naprav – objektov bo v skladu s predpisi in prilagojeno obstoječim objektom MRP,
– mikrolokacije postaj je možno delno korigirati, odvisno od poteka
– komunalnih vodov, katere bo potrebno natančno določiti z detektorji.
Objekti morajo biti arhitektonsko oblikovani v skladu s sosednjimi objekti, ograje okoli objektov se morajo ravno tako vklapljati v okolje (nerjaveča ali plastificirana žica, kovinski stebriči, barvni toni v skladu z okoljem.

Za obravnavano nizkotlačno plinovodno omrežje in pripadajoče objekte se pri načrtovanju in izvedbi uporabljajo zakoni, tehnični predpisi in normativi, ki so našteti v tekstualnem delu lokacijskega načrta.

Kategorije polaganja, varnostni koeficienti in minimalna oddaljenost do raznih objektov in naprav je določena z DVGW in TGL predpisih ter v soglasjih upravljalcev vodov. Minimalna globina polaganja znaša 60 cm, normalna globina 100 cm, pod cestami 135 cm. Odmik od objektov znaša min. 1 m.
Lega cevovodov in drugih elementov plinovodnega sistema v terenu mora biti posebej označena zaradi nadzora; označeni morajo biti:
– cevovodi z vsemi krivinami,
– zaščitne cevi,
– ventili in drugi elementi. Oznake morajo biti tipske.

Križanje plinovoda s prometnicami
Plinovod bo na svoji trasi tangiral – to je prečkal ali potekal pod vozišči oziroma v varovalnih pasovih naslednjih kategoriziranih cest:
7408 – Rogaška Slatina – Sečovo
7401 – Rogaška Slatina – Cerovec
7411 – Rogaška Slatina – Irje
7412 – Rogaška Slatina – Bellevue – Jemenca
7413 – Rogaška Slatina – Kostrivnica
7414 – Rogaška Slatina – Zg. Negonje
7447 – Rogaška Slatina – Prnek – Kristan vrh
7449 – Rogaška Slatina – Jemence
7450 – Rogaška Slatina – Vonarje
7495 – Rogaška Slatina – Tekačevo, Rogaška Slatina – Tržišče
Nadalje bo prečkal ali potekal pod mestnimi ulicami in drugimi nekategoriziranimi cestami.
Vsa dela v območju cest je potrebno izvajati v skladu z izdelanimi zahtevami upravljalca kategoriziranih cest, to je Cestnega podjetja Celje, nekategoriziranih cest pa Krajevne mestne skupnosti Rogaška Slatina. Tehnična izvedba in zaščita plinovoda mora ustrezati predpisom DVGW – G 472.
Plinovodno omrežje bo šestkrat prečkalo železniško progo Stranje – Rogatec. Križanje se uredi v skladu s pogoji izdanega soglasja ZG Ljubljana in v skladu s predpisi TGL 190-363/01.

Križanje plinovoda z vodotoki in jarki Plinovodno omrežje bo prečkalo Ratanski, Slatinski, Tržiški in Sečovski potok ter pritoke teh potokov. Prečenja morajo biti izvedena min. 1 m pod dnom vodnih korit. Plinovod in vodno strugo je treba ustrezno zavarovati v skladu s pogoji upravljalca vodotokov – PUV Nivo Celje in v skladu s predpisi.
Vzporedna trasa plinovoda naj bo praviloma oddaljena od gornjega roba neurejenega potoka min. 4 m.

Križanje plinovoda z elektroenergetskimi vodi Plinovod bo potekal pod visokonapetostnimi daljnovodi in kablovodi, nizkonapetostnim prostozračnim in kabelskim omrežjem. Križanja in približevalne trase je obvezno izvesti v skladu s pogoji upravljalca elektroenergetskih naprav, to je Elektro Celje in v skladu z veljavnimi predpisi.

Križanje plinovoda s telekomunikacijskim omrežjem Plinovodno omrežje bo križalo nadzemne in podzemne telekomunikacijske vode, del tega omrežja je zgrajenega, del pa načrtovanega. Križanja in približevalne trase je izvesti v skladu s pogoji, ki jih je izdal upravljalec, to je PIT podjetje Celje in v skladu z veljavnimi predpisi.

Križanje plinovoda z vodovodnim omrežjem Vodovodno omrežje je gosto razvejano po naselju Rogaška Slatina in ga bo plinovod večkrat prečkal oziroma potekal vzporedno. Križanja in vzporedne trase je izvesti v skladu s pogoji, ki jih je izdal upravljalec, to je OKP Rogaška Slatina in v skladu z veljavnimi predpisi.

Križanje plinovoda s kanalizacijskim omrežjem Zgrajen je velik del kanalizacijskega omrežja, s katerim bo tangiran plinovod. Križanja je izvesti tako, kot zahteva upravljalec, to je OKP Rogaška Slatina in v skladu z veljavnimi predpisi.
Kolikor na odsekih križanj kanalizacija ni vodotesna, je ob izvedbi skupno z upravljalcem potrebno urediti križanje.

Križanje plinovoda z vodom mineralne vode Skozi naselje je speljan cevovod mineralne vode in C02 plina. Na križanju ali vzporednem poteku je upoštevati zahteve upravljalca voda, to je Zdravilišče Rogaška Slatina ter veljavne predpise.

Delovni pas je prostor vzdolž plinovoda potreben za neovirano gradnjo. Širina delovnega pasu je praviloma 3 + 3 m v strnjeni zazidavi, na prostih površinah 8+6 m desno in levo v smeri gradnje, po gozdnem zemljišču pa 9 + 7 m.
Trajna krčitev gozda ali sadnega drevja ostane v širini 1.50 m na vsako stran. Na celotni trasi je v tem pasu prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo 1 m globoko in obdelovati zemljišče globlje od 0,50 m.
Na gozdnih zemljiščih je po izgradnji plinovoda ponovno zasaditi gozdne robove v pasu 5 m levo in desno od osi plinovoda.

Poteki plinovoda preko geološko nestabilnih in labilnih območij
Pridobiti je potrebno hidrogeološko in geomehansko mnenje k trasi plinovodnega omrežja in na osnovi tega nadalje načrtovati in graditi omrežje.

Poteki plinovoda preko kmetijskih zemljišč Plinovod bo potekal preko ravninskih in gričevnatih kmetijskih zemljišč na katerih lastniki gojijo -različne kulture. Vsa z gradnjo degradirana kmetijska zemljišča bo potrebno po končanih delih vzpostaviti v stanje kot je bilo pred pričetkom del, izpad pridelave-proizvodnje pa nadomestiti s primerno odškodnino.

Poteki plinovoda preko gozdnih zemljišč Gozdno zemljišče bo tangirano na krajšem odseku, kjer je trasa predvidena v trasi gozdne ceste, kar ne bo terjalo večjih posekov. Morebitno potrebno sečnjo je treba izvesti z vednostjo upravljalca, oziroma lastnika gozda.
Na poteku plinovoda ob gozdnem robu se naj gozdni rob ohrani.

Poteki plinovoda preko mestnih zemljišč
Na območju mestnih zemljišč bo plinovod tangiral zunanje ureditve: vrtove, zelenice, sadovnjake, ograje, škarpe, uvoze k hišam, hišne komunalne priključke, žive meje, posamezna drevesa ali grmovnice in podobno.
Vse posege bo obvezno izvajati v sodelovanju z lastniki tangiranih zemljišč.
Po izvedenih delih bo potrebno obnoviti poškodovane ureditve in zasaditve, kolikor pa bodo kateri od ureditev ali zasaditev trajno odstranjeni, bo potrebno zanje izplačati primerne odškodnine.
Podatke o poteku hišnih komunalnih priključkov je pred gradnjo potrebno pridobiti od dotičnih investitorjev.

Pri gradnji merilnih reducirnih postaj morajo biti upoštevani predpisi o varstvu pred hrupom, ki ne sme presegati 50 – 60 db. Pri izgradnji postaj je dolžan investitor izvesti meritve hrupa in zagotoviti sanacijo, kolikor bi bila le-ta potrebna.

Čiščenje plinovoda bo izvedel izvajalec del pred dokončanjem del s kroglami, da se odstranijo morebitne nečistoče v ceveh kot ostanek pri montaži (pretežno trdi delci PEHD).

Za zaščito pred požarom mora biti plinovodno omrežje opremljeno z vsemi napravami skladno s predpisi in skladno z opredeljenimi cevovodnimi razredi v lokacijskem načrtu. Za vzdrževanje in nadzor mora investitor zagotoviti ustrezno službo.

Za ureditev gradbišča – to je kompleksov gradbiščnih objektov in deponij cevovodnega materiala je potrebno izdelati načrte pripravljalnih del in zanje pridobiti potrebna soglasja, po izgradnji plinovoda pa zagotoviti, da bodo ta zemljišča vzpostavljena v stanje, ki je bilo pred pričetkom del.
Delovna območja in gradbene jame morajo biti primerno zavarovane v skladu z zakonom o varstvu pri delu. Potrebno je preprečiti dostop nepoklicanim osebam na gradbišče.

Poleg nalog iz drugih določb tega odloka morajo investitorji posegov v prostor in izvajalci lokacijskega načrta upoštevati še naslednje:
– odpraviti v najkrajšem možnem času vse morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja plinovoda,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na cestnem in železniškem omrežju, zagotoviti varne dostope do vseh zemljišč in objektov v času gradnje in po njenem zaključku,
– odstraniti in začasno deponirati zemljo tako, da se ohrani njena plodnost in količina,
– gradbena dela v strugah potokov izvajati tako, da se ne ustvarjajo zajezbe, mrtvice ali erozijska območja,
– vsem kmetijam na območju trase plinovoda je v času gradnje omogočiti normalen razvoj in delo; dovozne ceste do kmetij, do kmetijskih in gozdnih zemljišč je po opravljenih delih popraviti in vzpostaviti vsaj v stanje, kot je bilo pred pričetkom del,
– v mestnem območju je gradbena dela načrtovati po odsekih tako, da bo omogočen ustrezen promet po obvoznih cestah do vseh objektov, obvozne ceste je opremiti s prometno signalizacijo,
– kolikor bodo zaradi izvedbe gradbenih in montažerskih del potrebna izklapljanja komunalnih in energetskih vodov, je to predhodno načrtovati po posameznih odsekih. Izklopi komunalne in energetske preskrbe naj bodo čim krajši,
– investitor oziroma izvajalec je dolžan gradnjo ustaviti, če najde v terenu kakršnokoli neevidentirano komunalno napravo, drugo oviro ali arheološko najdbo in o tem obvestiti pristojne službe,
– pri izkopih je posebno pozornost posvetiti bližini vodnjakov in izvirov, da se ne spremenijo hidrogeološke razmere,
– pred izvedbo del morajo upravljalci tangiranih komunalnih vodov zakoličiti vse tangirane podzemne napeljave in vpisati v gradbeni dnevnik morebitne potrebne dodatne zaščitne ukrepe za te napeljave.

Zaradi obsežnosti omrežja ter organizacije življenja in dela v mestu bo plinovodno omrežje grajeno v več etapah.
Vsako etapo je treba posebej načrtovati: pripravljalna, gradbena in ostala vzporedna dela (npr. organizacija prometa, preskrba območja, zavarovanje gradbišča in podobno). Vsa dela v posamezni etapi je nato potrebno v celoti zaključiti.

Tolerance trase omrežja so možne ob pogoju, da se s tem ne kršijo tehnični predpisi, ne povzroča škoda tretjemu in ne povzročijo večji investicijski stroški.
Spremembe trase v mejah toleranc je obvezno uskladiti s projektom plinovodnega omrežja in upravljalci morebitno tangiranih vodov, naprav in objektov ter lastniki zemljišč.
Tolerance so možne pri mikrolokacijah merilno-reducirnih postaj, kolikor bodo na terenu (z detektorji) ugotovljene kakršnekoli ovire, s tem pa se ne smejo kršiti tehnični predpisi in ne povzročati škoda okolju.
Odstopanja pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna zaradi geoloških razmer ali če so izkazane ekonomsko ali tehnično ugodnejše rešitve. Za takšna odstopanja je treba upravnemu organu predložiti:.
– kopijo katastrskega načrta z vrisom spremembe,
– trasni načrt nove trase,
– izjave lastnikov zemljišč, po katerih bo potekal vod,
– nova soglasja upravljalcev tangiranih vodov.

Lokacijski načrt nizkotlačnega plinovodnega omrežja za območje Rogaške Slatine je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim ter drugim fizičnim in pravnim osebam pri upravnem organu pristojnem za urejanje prostora in varstvo okolja občine Šmarje pri Jelšah.

Nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta plinovodnega omrežja Rogaške Slatine opravlja, v skladu s svojimi pristojnostmi, Urbanistična inšpekcija občine Šmarje pri Jelšah.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.