Ustavno sodišče je na predlog Gozdnega gospodarstva Postojna v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti na seji dne 6. 5. 1993

Odredba Ministra za finance o dostavi podatkov za odmero dohodnine (Uradni list RS, št. 61/92) se razveljavi.

Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti odredbe Ministra za finance o dostavi podatkov za odmero dohodnine (Uradni list RS, št. 29/91) se ustavi.

Gozdno gospodarstvo Postojna je s predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti odredbe, navedene pod II. točko izreka odločbe. Z izpodbijano odredbo je Minister za finance določil vsebino, obliko, način in rok dostave podatkov, ki so jih bili podjetja in druge pravne osebe ter organi družbenopolitičnih skupnosti po tej odredbi dolžni posredovati davčnim organom. Predlagatelj meni, da si odredba o dostavi podatkov za odmero dohodnine jemlje večje kompetence, kot so po 90. členu zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91-I – prečiščeno besedilo Uradni list RS, št. 14/92) dopustne. Mnenja je, da določba 90. člena citiranega zakona daje možnost davčnemu organu, da se na njegovo zahtevo posredujejo ustrezni podatki za odmero in izterjavo davkov, vendar pa z zakonom ni predvideno, da se ti podatki zbirajo za vse občane in to že vnaprej. V Uradnem listu RS,,št. 61/92 je bila objavljena nova odredba o dostavi podatkov za odmero dohodnine, ki je vsebinsko v celoti prevzela prej sporne določbe, zaradi katerih je bil začet postopek zoper predhodno odredbo. Gozdno gospodarstvo Postojna je predlog za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti dne 13. 4: 1993 razširilo tudi na to odredbo.
Ministrstvo za finance v odgovoru na predlog pojasnjuje, da davčni organ pri odmeri dohodnine potrebuje podatke o dohodkih, ki so viri dohodnine in so jih podjetja ter druge pravne osebe in organi družbenopolitičnih skupnosti izplačevali zavezancem za dohodnino v posameznem odmernem letu. Poleg tega davčni organi potrebujejo tudi podatke o plačani oziroma med letom obračunani akontaciji dohodnine ter podatke o plačanih prispevkih za socialno varnost in morebitnih plačanih posebnih prispevkih ter samoprispevkih. Da bi se davčnim organom zagotovila pridobitev teh podatkov, potrebnih za odmero dohodnine, s katerimi razpolagajo le izplačevalci dohodkov, je bila v skladu z določbo 272. člena in drugega odstavka 273. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 35/85. 37/87 in 18/88) izdana izpodbijana odredba. Z njo se zagotavlja izvršitev določbe 90. člena zakona o dohodnini, ki daje davčnemu organu pravico zahtevati podatke, potrebne za odmero dohodnine, izplačevalcem pa nalaga, da te podatke davčnemu organu tudi dajo. Nasprotni udeleženec nadalje pojasnjuje, da se podatki pošiljajo najprej Službi družbenega knjigovodstva zaradi pri njej možne računske in logične kontrole, kajti vsi podatki o izplačanih osebnih dohodkih so prvotno dostavljeni tej službi. Taka rešitev se je z vidika predhodne kontrole izkazala kot racionalna in primerna.
Ustavno sodišče je v 1. točki izreka odločbe navedeno odredbo razveljavilo, postopek zoper odredbo, navedeno v II. točki izreka, pa ustavilo.
Po določbi 120. člena ustave opravljajo upravni organi svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in zakoni (153. člen). Iz načela delitve oblasti na Zakonodajno, izvršilno in sodno izhaja, da izvršilni upravni organi nimajo pravice izdajati splošnih norm brez vsebinske podlage v zakonu. To načelo delitve oblasti tudi izključuje možnost, da bi izvršilni organi samostojno urejali zakonsko materijo oziroma v podzakonskih splošnih aktih samostojno določali nove pravice ter obveznosti, ki jih v zakonu ni. Upravni predpis pri dopolnjevanju zakonske norme ne sme presegati zakonskega okvira.
Na podlagi 1. člena Zakona o dohodnini so v Republiki Sloveniji z dohodnino obdavčeni dohodki, določeni s tem zakonom. Podatki o virih dohodnine, zavezancih za plačilo dohodnine, plačani oziroma obračunani akontaciji dohodnine med odmernim letom, podatki o morebitnih plačanih prispevkih za socialno varnost in posebnih prispevkih ter samoprispevkih so podatki, s katerimi razpolagajo izplačevalci dohodkov, vendar pa zakonodajalec zanje ni predpisal obveznosti in tudi ne roka za vnaprejšnje dajanje teh podatkov.
Ustavno sodišče ugotavlja, da zakon o dohodnini ministru za finance ni dal pooblastila predpisovati pravnim subjektom rok in obveznosti, ki so jim naložene z izpodbijano odredbo, kakor tudi ni okvirno določil vsebine osebnih podatkov, ki jih republiški davčni organ sme terjati od izplačevalcev dohodkov zato, da davčne službe lahko opravijo naloge, določene v 2. in 14. členu zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 14/92). Ureditev teh vprašanj je zakonska materija in zato ne more biti urejena z upravnim aktom. Zakonodajalec bo s spremembo ali dopolnitvijo zakona o dohodnini lahko nudil pravno podlago za izdajo razveljavljene odredbe, ali pa bo to vprašanje kako drugače uredil.
Po določbi 38. člena ustave zakon določa zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov. Po 1. točki 5. člena zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/90 in 19/91) je osebni podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Glede na to določbo zakona so tudi premoženjska stanja in podatki o dohodkih osebni podatki. Upravljalec zbirke podatkov lahko zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje tiste osebne podatke, za katere je pooblaščen z zakonom ali pisno privolitvijo posameznika, na katerega se nanašajo podatki (prvi odstavek 6. člena). Po določbi prvega odstavka 8. člena zakona se smejo osebni podatki zbirati, obdelovati, shranjevati in posredovati samo za namene, določene v zakonu, ali za namene, razvidne iz privolitve posameznika, in ne smejo biti uporabljeni na način, ki ni združljiv s temi nameni.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bila nova odredba o dostavi podatkov za odmero dohodnine objavljena 24. 12. 1992 in je zato šteti, da je 15 dni po objavi le-te prenehala veljati prejšnja odredba, čeprav formalno ni bila razveljavljena. Zato je postopek zoper odredbo, ki ne velja več, ustavilo.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi prvega odstavka 161. člena ustave, 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije, 2. alinee tretjega odstavka in 6. alinee drugega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe in sklepa.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo in sklep v sestavi: predsednik ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek in sodniki: dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm.