Na podlagi tretjega odstavka 31. člen a zakona o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 1993 (Uradni list RS, št. 22/93) in v zvezi z drugim odstavkom 20. člena zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93) izdaja minister za finance

S to odredbo se določa postopek za izvajanje javnega razpisa za nabavo opreme, investicijska in vzdrževalna dela. raziskovalne naloge in storitve, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: javna naročila).

S pogodbo na podlagi javnega razpisa se oddajo naslednja javna naročila:
– izdelava investicijske in tehnične dokumentacije,
– gradnja objektov ali njihovih delov,
– vzdrževalna dela (investicijsko in sprotno oziroma tekoče vzdrževanje),
– rekonstrukcije in adaptacije objektov, naprav ali njihovih delov,
– nabava, dobava, montaža oziroma vgraditev napeljav, naprav in opreme,
– drugi nakupi oziroma nabave potrošnega in režijskega blaga,
– raziskovalne naloge, projektantske, inženirske, svetovalne in druge intelektualne storitve,
– druge storitve, vključno s storitvami vzdrževanja.

Uporabnik proračunskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: naročnik) sme oddati izvajalcu javna naročila iz prejšnjega člena le s pogodbo na podlagi:
– javnega razpisa za izbiro izvajalca brez omejitev,
– javnega razpisa za izbiro izvajalca s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti,
Naročnik sme izjemoma oddati javna naročila izvajalcu tudi z neposredno pogodbo brez javnega razpisa v primerih, ki so določeni z zakonom.

Naročnik lahko prične s postopkom javnega razpisa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je naročilo zajeto v proračunu ali v večletnem programu,
– da je za javna naročila investicijskega značaja izdelan investicijski program in ocena investicije po enotni metodologiji za oceno investicij,
– da je investicijo potrdilo pristojno ministrstvo s pisnim sklepom na osnovi investicijskega programa in ocene,
– da je pridobljeno pozitivno mnenje vladne komisije za oceno investicij, da so dela investicijskega značaja in da po vrednosti presegajo cenzus za oceno investicij,
– da je dinamika investicije skladna s štiriletnim planom investicij po vsebini, po vrednosti in po dinamiki financiranja,
– da je vzdrževalno delo vključeno v letni program vzdrževalnih del po vsebini, po vrednosti in po dinamiki financiranja,
– da je nabava vključena v letni plan nabav po vsebini, po vrednosti in po dinamiki financiranja.
Naročnik lahko izvede javni razpis tudi, če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni. Tak razpis se šteje kot zbiranje informacij o ponudbi in ni osnova za sklenitev pogodbe (informativni razpis), na kar mora naročnik v razpisu izrecno opozoriti.

Ta odredba se smiselno uporablja tudi za oddajo javnih naročil podizvajalcem. Izvajalec sme oddati javno naročilo podizvajalcem le s soglasjem naročnika.
Izvajalec mora praviloma večino javnega naročila opraviti sam.

Naročnik določi pogoje za oddajo javnih naročil, ki jih mora izpolnjevati izvajalec. Pogoji so javni in so sestavni del razpisa.
Vsi ponudniki, ki sodelujejo na javnem razpisu, so enakopravni.
Zaradi razvojnega vpliva javnih naročil na domače gospodarstvo so ponudbe domačih izvajalcev lahko višje do 15% vrednosti v odnosu na tuje ponudbe, ob enakih drugih kriterijih. Pri pogojih za izbor tujega izvajalca morajo biti zahtevane protidobave slovenskega blaga na tuje trge, ki morajo biti praviloma vezane na sorodne panoge.
Pri javnih naročilih, ki jih sofinancirajo drugi, mora naročnik skleniti pogodbo o sofinanciranju, ki velja le za obdobje veljavnosti proračuna oziroma drugega pravnega akta, ki je osnova za prevzemanje finančnih obveznosti. Pred podpisom take pogodbe mora dobiti naročnik zagotovila o sposobnosti sofinancerja za izpolnitev te pogodbe.
Razpisna dokumentacija in pogodbeni dokumenti morajo biti napisani v slovenščini, vrednosti pa izražene v slovenski valuti.
Razpisni pogoji, ponudbena in pogodbena dokumentacija morajo upoštevati tehnične predpise, standarde in normative, veljavne v Republiki Sloveniji oziroma mednarodnih organizacijah, kjer je že včlanjena Republika Slovenija.
Oprema mora imeti zagotovljene ustrezne ateste in servisiranje v Republiki Sloveniji.
V razpisni dokumentaciji ne smejo biti tehnične specifikacije prilagojene konkretnemu ponudniku.

Javni razpis za izbiro izvajalca brez omejitev (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

Postopek javnega razpisa vodi strokovna komisija (v nadaljnjem: komisija), ki jo imenuje naročnik. Če naročnik nima za izvedbo razpisa usposobljenih delavcev, mora izvedbo razpisa in nadzor nad realizacijo pogodbe oddati drugim službam v okviru uprave ali zunanjim svetovalnim podjetjem, za katere je predhodno ugotovljena sposobnost.
Postopek javnega razpisa mora biti v celoti dokumentiran.
Postopek javnega razpisa lahko izvede v naročnikovem imenu usposobljen izvajalec, ki ga pooblasti naročnik. Če naročnik odda to nalogo v izvedbo izvajalcu, imenuje izvajalec člane komisije v soglasju z naročnikom.
Komisijo sestavljajo najmanj trije člani, ki so strokovnjaki za področja oziroma dejavnosti, na katere se javni razpis nanaša. Delo komisije vodi član, ki ga za to določi naročnik.

Naročnik mora voditi ažurno evidenco in dokumentacijo o javnih razpisih, o pogodbah in o njihovi realizaciji ter o obveznostih izvajalcev do poteka garantnega roka.

Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
1. firmo oziroma ime naročnika,
2. predmet razpisa iz 2. člena te odredbe,
3. kraj, datum, čas in osebo, pri kateri se lahko dvigne razpisna dokumentacija,
4. predmet razpisa – navedba vsebine javnega naročila (naziv objekta oziroma naloge, vrsta storitve itd.),
5. orientacijsko vrednost naročila,
6. predvideni rok pričetka in dokončanja del,
7. merila za izbiro najugodnejše ponudbe,
8. rok, v katerem mora ponudnik oddati ponudbo in način oddaje ponudbe (datum, naslov, čas),
9. kraj, mesto, datum in uro odpiranja ponudb.
Rok za oddajo ponudbe po 8. točki prejšnjega odstavka ne sme biti krajši od 10 dni za javna naročila v vrednosti do 10,000.000 SIT in ne krajši od 30 dni za druga javna naročila. Ta rok začne teči z dnevom objave javnega razpisa.

Naročnik mora z dnem objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo, ki glede na vrsto javnega naročila smiselno obsega:
1. podatke o nalogi (tehnične in ekonomske),
2. projektno nalogo, izdelano v takem obsegu, da je na podlagi nje možno izdelati ponudbo,
3. podatke o lokaciji, zemljišču, prometnih, tehnoloških in ekoloških pogojih,
4. enotni popis s tehničnimi pogoji in količinami (projektantskimi izmerami) ter s tehničnimi pogoji in tehničnimi specifikacijami za opremo,
5. predračunsko oceno vrednosti razpisanih del,
6. roke in dinamiko izvedbe razpisanih del,
7. način in zagotovitev plačil,
8. merila za izbor najugodnejše ponudbe,
9. zahtevo glede oblike ponudbe,
10. zahtevo po vrsti ponudbe (po enoti mere, skupna vrednost, ključ v roke itd.),
11. način obračuna (po izmerah, po fakturah, tranšah itd.),
12. navedbo oseb, kraja in časa za pridobitev dopolnilnih podatkov,
13. garancijski rok in pogoje garancij, vzorce finančnih garancij ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati garant.
14. način zavarovanj in vrste finančnih zavarovanj rizikov, ki jih zahteva naročnik za izpolnitev obveznosti (garancija za resnost ponudbe, za dobro izvedbo pogodbe, za obveznosti v garantnem roku, itd.),
15. pogoje gradbišča (dostopi, zemljišče, energija, soglasja itd.),
16. pogoje kakovosti in način dokazovanja kakovosti opravljenih del,
17. druge podatke o delu,
18. vzorec pogodbe,
19. navedbo potrebnih dokazil, podatkov in informacij, ki jih mora predložiti ponudnik za ugotovitev sposobnosti ponudnika za izvedbo pogodbe (podatki o zasedenosti kapacitet, o finančni situaciji ponudnika, o kadrovskem sestavu, obratnih sredstvih in kapacitetah ter referencah). Ti podatki morajo biti praviloma zahtevani v standardizirani obliki na uradnih obrazcih.
20. rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu, ki ne sme biti daljši od 45 dni od dneva odpiranja ponudb za naloge, ki presegajo 50.000.000 tolarjev in za investicije oziroma 15 dni za druga dela.
Naročnik mora ponudniku na njegovo zahtevo predati razpisno dokumentacijo. Naročnik lahko pri tem zaračuna materialne stroške izdelave razpisne dokumentacije in stroške pošiljanja.
Izdelovalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik na javnem razpisu, niti ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.

Ponudba, ki jo da ponudnik naročniku, mora glede na vsebino javnega razpisa vsebovati zlasti naslednje elemente:
1. firmo oziroma ime ponudnika,
2. dokazilo o registraciji,
3. zahtevane reference,
4. vzorec pogodbe s ponudbenim predračunom s prilogami:
– predračun del (po vrstah del, po postavkah, po enoti, na ključ, celotno vrednost itd.),
– strukturo cene pò vnaprej predpisanih elementih strukture cene postavk v pogodbi; struktura cene mora biti določena za celotno vrednost pogodbenih del ali za skupine postavk v predračunu ali za vsako postavko posebej,
– izhodiščne cenike elementov strukture cene. praviloma veljavne na datum podpisa pogodbe,
– delež stroškov podizvajalcev,
– datum, do katerega velja ponudba,
– dinamiko plačil po ponudbi v povezavi s terminskim planom,
– način določanja in obračunavanja razlik v ceni.
– druge podatke glede določljivosti cene in obračuna,
– podatke, na katerih temelji predračun,
– zagotovilo o upoštevanju delovnih in življenjskih pogojev, kot jih določajo predpisi o minimalnih standardih zaposlovanja ter veljavne kolektivne pogodbe.
5. dinamiko realizacije pogodbe po postavkah, po grupah postavk ali za nalogo kot celoto ter kontrolne točke – terminski plan,
6. način obračunavanja del,
7. garancijske roke in načine zavarovanja izpolnitve obveznosti oziroma jamstva,
8. način zagotavljanja in dokazovanja kakovosti.
9. projekte, grafične, slikovne in tekstualne predloge in razlage, prospekte, utemeljitve, variantne predloge in rešitve, vzorec in drugo po lastni presoji ponudnika.
10. ugodnosti, ki jih nudi ponudnik naročniku,
11. navedbo pooblaščene osebe ali službe ponudnika, ki daje tolmačenja na zahtevo naročnika v zvezi s ponudbo,
12. drugo dokumentacijo, ki je zahtevana v razpisu. Za dela, ki so bila oddana po pogodbi pod bistveno drugačnimi pogoji kot so predvideni v razpisni dokumentaciji, se šteje, da niso bila oddana na javnem razpisu po tej odredbi.

Javni razpis se opravi tako, da dajo ponudniki na podlagi objave in v skladu s pogoji razpisa pisne ponudbe.

Ponudbo s predpisano dokumentacijo izroči ponudnik naročniku na način, kot to določajo pogoji razpisa. Če je dokumentacija v več ovitkih, morajo biti le-ti označeni po zaporedju in njihovo število navedeno v dopisu.
Ponudnik lahko odda ponudbo tudi priporočeno po pošti.
Na vsakem ovitku s ponudbeno dokumentacijo mora biti naslov naročnika, označba: "ne odpiraj, ponudba!" in navedba, na katero zadevo se nanaša ponudba, ki jo daje ponudnik. Prevzemnik ponudbe ugotovi, ali je ponudba tako opremljena, takoj pri prevzemu ponudbe in to navede v potrdilu o prevzemu ponudbe.
Nepravilno opremljene ponudbe zavrne komisija v postopku odpiranja ponudb.
Naročnik mora vse prejete ponudbe izročiti komisiji ob uri, ki je določena v javnem razpisu.
Na vsakem prejetem ovitku (dopisu) mora naročnik označiti vrstni red prejema, dan in uro prejema ter to potrditi s pečatom in podpisom odgovorne osebe.
O prevzemu ponudbe mora naročnik izdati ponudniku ustrezno potrdilo.
Če v razpisnih pogojih ni drugače določeno, velja za čas oddaje ponudbe čas, ko je bila ponudba vročena.

Ponudnik sme predložiti več ponudb, če je možna realizacija v več variantah. V eni ponudbi sme ponuditi samo eno varianto.
Ponudnik, ki ponudi variantno izvedbo, mora predložiti tudi ponudbo za izvedbo, ki se v celoti sklada z razpisnimi pogoji.

Za pravočasno se šteje ponudba, ki jo je prevzel naročnik v roku, ki je bil določen v objavi javnega razpisa.
Za nepravočasno se šteje ponudba, za katero ni dokumentirana pravočasna oddaja.
Nepravočasno prispele ponudbe, nepravilno opremljene oziroma oddane ponudbe komisija ne odpira in jih vrne ponudniku neodprte.

Ponudniki morajo biti obveščeni o kraju in času odpiranja ponudb.
Ponudnik, ki ni bil obveščen o kraju in času odpiranja ponudb, ima pravico izpodbijati pravilnost izvedbe razpisa. Če je kraj in čas odpiranja ponudb objavljen v razpisu ali razpisnem gradivu, se šteje, da so bili o njiju obveščeni vsi ponudniki. Če se kraj in čas odpiranja ponudb ponudnikom sporoči po pošti, se šteje, da je bil ponudnik o njiju obveščen, če ima naročnik potrdilo pošte, da je na ponudnikov naslov, naveden na eni od ovojnic, v kateri je dostavil ponudbo, poslal obvestilo s priporočeno pošiljko.
Odpiranje ponudb je javno.

Odpiranje ponudb se opravi na kraju in v prostorih ter na dan in ob uri, kot je to določeno v objavi, ne glede na to, ali so pooblaščeni predstavniki ponudnikov navzoči ali ne.

Šteje se. da javni razpis ni uspel, če prispejo na razpis manj kot 3 veljavne ponudbe. V takšnem primeru komisija ponudb ne odpira in jih vrne ponudniku neodprte.
Če javni razpis ni uspel zaradi premajhnega števila ponudb, naročnik ponovi javni razpis pod enakimi ali drugačnimi pogoji.

Pri odpiranju ponudb komisija ugotovi:
1. vse pravočasno prejete ponudbe z imeni ponudnikov,
2. vse nepravočasno prejete ponudbe,
3. imena navzočih predstavnikov ponudnikov in drugih prisotnih,
4. imena ponudnikov, katerih predstavniki niso navzoči.

Ko komisija ugotovi, da so prispele vsaj tri pravilno vložene ponudbe, odpre ponudbe in drugo ponudbeno dokumentacijo. Komisija odpira prispele ponudbe po zaporedju, kot so prispele, ter seznani z njihovo vsebino navzoče ponudnike.
Po končanem roku za oddajo ponudb ponudniki ne smejo več spremeniti oddanih ponudb in jih tudi ne smejo nadomestiti z novimi.

O odpiranju ponudb komisija sestavi zapisnik, ki mora vsebovati zlasti:
1. kraj, dan in uro, ko se je pričelo z odpiranjem ponudb,
2. imena članov komisije,
3. imena navzočih predstavnikov in ponudnikov,
4. imena drugih navzočih,
5. imena ponudnikov, ki niso navzoči pri javnem razpisu,
6. ugotovitve pregleda ponudbene dokumentacije (sestavni deli, podpisano in izpolnjeno) ter navedbo ponudnikov, ki niso izpolnili pogojev razpisa z navedbo razlogov za to,
7. vrstni red odpiranja ponudb ter glavne podatke iz vsake posamezne ponudbe (cene. posebni pogoji in popusti),
8. ugotovitev, da je postopek zbiranja ponudb potekal po predpisih.
Če predstavniki ponudnikov to zahtevajo, se vpišejo v zapisnik tudi njihove pripombe k delu komisije, k poteku javnega razpisa ali k vsebini zapisnika.

Zapisnik podpišejo člani komisije in navzoči predstavniki ponudnikov.
Če kdo izmed predstavnikov ponudnikov noče podpisati zapisnika, je treba to ugotoviti v zapisniku in navesti razloge, zakaj je odklonil podpis.

Kopijo zapisnika o odpiranju ponudb mora naročnik poslati vsem ponudnikom najkasneje v osmih dneh po odpiranju ponudb.

Po odpiranju ponudb komisija oceni prispele ponudbe in ugotovi, ali ponudbe izpolnjujejo razpisne pogoje.
Komisija je pred odločitvijo o izbiri izvajalca za vsako delo dolžna ugotoviti, ali je izvajalec sposoben realizirati delo v skladu z razpisnimi pogoji.
Komisija v postopku ocenjevanja ponudb obravnava morebitne pripombe ponudnikov k zapisniku, preveri pravilnost podatkov v ponudbah, izvrši računsko kontrolo ponudbe glede količine, cene, kakovosti del in podobno, popravi morebitne računske napake, primerja posamezne podatke v ponudbah s pogoji javnega razpisa in ugotovi odstopanja.
Po oceni prispelih ponudb sestavi komisija poročilo, v katerem navede ponudnika, za katerega meni, da je dal najugodnejšo ponudbo glede na pogoje javnega razpisa.
Poročilo iz prejšnjega odstavka, zapisnik o odpiranju ponudb in ponudbeno dokumentacijo mora komisija poslati naročniku v roku, ki je določen v aktu o imenovanju komisije.

Na osnovi poročila komisije iz prejšnjega člena sprejme naročnik odločitev o izbiri izvajalca.
Obvestilo o izidu javnega razpisa za oddajo javnih naročil in o izbiri izvajalca mora naročnik takoj poslati vsem ponudnikom.

Ponudnik, ki meni, da so bile v postopku javnega razpisa kršene določbe te odredbe, lahko zahteva revizijo postopka javnega razpisa.
Ponudnik mora vložiti pisni zahtevek za revizijo postopka javnega razpisa pristojnemu ministrstvu takoj, ko je ugotovil nepravilnosti v postopku.
Zahtevek za revizijo postopka javnega razpisa mora ponudnik poslati tudi Ministrstvu za finance.
Zahtevek za revizijo postopka javnega razpisa mora biti obrazložen.

Pristojno ministrstvo oceni utemeljenost zahteve za revizijo in nanjo odgovori.
Ministrstvo za finance lahko po lastni presoji odredi 10 dnevni odlog nadaljnjih postopkov, da se v tem času prouči dokumentacija o javnem razpisu in na njeni osnovi oceni pravilnost postopka javnega razpisa in utemeljenost zahteve za revizijo. Ministrstvo za finance lahko ta rok podaljša na 30 dni, če so za to utemeljeni razlogi.

Naročnik lahko javni razpis razveljavi ali spremeni sklep o izbiri izvajalca, če ugotovi, da so bile v razpisnem postopku storjene nepravilnosti.
Naročnik mora odločitev o zahtevku za revizijo postopka javnega razpisa sprejeti najpozneje v 30 dneh po prejemu zahtevka in o tem v naslednjih osmih dneh obvestiti ponudnika.

Ponudnik, ki ni zadovoljen s sklepom, lahko svoje pravice uveljavlja v postopku pred sodiščem.

Naročnik mora pozvati izbranega ponudnika k podpisu pogodbe. Pogodba mora biti sklenjena najpozneje v 30 dneh od odločitve o izbiri ponudnika.
Če se ponudnik ne odzove na poziv za podpis ponudbe, se šteje, da je odstopil od ponudbe.

Ponudniki, ki so kandidirali na javnem razpisu, pa niso bili izbrani, ne smejo pozneje sodelovati pri realizaciji del kot podizvajalci z izbranim ponudnikom.

Javni razpis za izbiro izvajalca s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (v nadaljnjem besedilu: javni razpis za predhodno ugotavljanje sposobnosti) se izvede zlasti v primerih, ko so posel javnega razpisa posebno zahtevna in obsežna dela ali dela, pri katerih je zahtevana izredna kvaliteta oziroma usposobljenost izvajalcev in opreme. Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši od 30 dni.

Objava javnega razpisa za predhodno ugotavljanje sposobnosti mora vsebovati zlasti:
1. naslov naročnika in naslov, kamor je potrebno poslali zahtevke,
2. vrste nalog, za katere se iščejo usposobljeni izvajalci,
3. lokacijo, kjer se bodo izvajale naloge,
4. orientacijsko vrednost del,
5. predvideni čas začetka in zaključka del, 6. kriterije za ugotavljanje sposobnosti izvajalcev in dokumentacijo, ki jo mora predložiti kandidat, 7. rok za oddajo zahtevka in dokumentacije,
8. rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu, ki ne sme biti daljši od 45 dni od oddaje ponudbe.

Izvajalci kandidirajo za ugotavljanje sposobnosti s pisno prijavo. Prijava mora vsebovati podatke, ki so zahtevani v razpisu in jo mora kandidat vložiti v roku, določenem v razpisu.

Naročnik mora najkasneje 45 dni po prejemu ponudb odločiti, katerim ponudnikom prizna sposobnost.
Odločitev o priznanju sposobnosti ali o zavrnitvi z obrazložitvijo mora naročnik poslati vsem ponudnikom, ki so se udeležili razpisa.

Naročnik pozove v postopku izbire izvajalca vse ponudnike s priznano sposobnostjo, da v roku, določenem v razpisu, oddajo svoje ponudbe.

Določbe te odredbe o postopku javnega razpisa za izbiro izvajalca brez omejitev se smiselno uporabljajo tudi v postopku za oddajo javnih naročil z javnim razpisom s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti.

Kadar se javno naročilo odda z neposredno pogodbo, mora ta pogodba vsebovati enake elemente, kot so s to odredbo predvideni za pogodbo o oddaji del na podlagi javnega razpisa.

Z dnem. ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo določenih del. ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/92).

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.