Na podlagi 59. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in 12/92), 272. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88)in 32. člena ter 36. člena Zakona o vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja ministrica za delo, družino in socialne zadeve
PRAVILNIK
o štipendiranju
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem pravilnikom se določajo merila za dodeljevanje republiških štipendij ter postopki za izvajanje štipendiranja.
II. MERILA ZA DODELJEVANJE IN DOLOČANJE VIŠINE REPUBLIŠKIH ŠTIPENDIJ
2. člen
Za republiško štipendijo lahko zaprosijo dijaki srednjega izobraževanja in študenti dodiplomskega izobraževanja, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, se redno šolajo v Republiki Sloveniji in izpolnjujejo materialne pogoje iz 56. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu zakon) ter ob vpisu v prvi letnik srednjega izobraževanja niso starejši od 18 let oziroma ob vpisu v prvi letnik visokošolskega izobraževanja niso starejši od 26 let. Mejna starost prosilcev, ki prvič zaprosijo za štipendijo v višjih letnikih, je glede na letnik ustrezno višja.
Izjemoma se lahko prosilcu podeli štipendija tudi za šolanje v tujini, kadar je takšno šolanje racionalnejše ali kadar v Republiki Sloveniji ni ustreznega izobraževalnega programa. O teh izjemah odloča pooblaščena strokovna skupina Republiškega zavoda za zaposlovanje.
3. člen
Oceno izpolnjevanja materialnih pogojev po 56. členu Zakona za dijake in študente, katerih starši so podjetniki ali nosilci samostojne dejavnosti daje na zahtevo prosilca, Center za socialno delo.
Izjemoma, v primeru težkih socialnih razmer, lahko zaprosijo za štipendijo tudi kandidati, ki presegajo cenzus, iz 56. člena zakona. Obrazloženo mnenje o upravičenosti dodelitve štipendije kljub preseganju cenzusa daje v takšnih primerih, na zahtevo prosilca. Center za socialno delo.
4. člen
Če je dijaku ali študentu v času šolanja zagotovljena brezplačna oskrba, ni upravičen do republiške štipendije.
5. člen
Pri dodeljevanju štipendij se upoštevajo tudi dijakov oziroma študentov šolski oziroma študijski uspeh ter njegove sposobnosti in interesi za izbran izobraževalni program in poklic.
Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavljata v procesu poklicnega usmerjanja poklicni svetovalec in psiholog Republiškega zavoda za zaposlovanje skupaj s svetovalnimi delavci izobraževalne organizacije.
6. člen
Prosilec za republiško štipendijo se je dolžan hkrati prijaviti tudi na razpise kadrovskih štipendij, če so te razpisane v občini njegovega stalnega bivališča za izobraževanje v programu, v katerem se izobražuje oziroma se bo izobraževal.
7. člen
Dijak ali študent ni upravičen do republiške štipendije, če že prejema drugo štipendijo.
8. člen
V okviru pogojev iz 2., 3. in 5. člena tega pravilnika imajo prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana in prosilci, ki živijo na demografsko ogroženih področjih.
9. člen
Pri ugotavljanju upravičenosti do republiške štipendije se upoštevajo vsi dohodki in prejemki družine.
Med dohodke in prejemke iz prejšnjega odstavka se štejejo:
– dohodki iz delovnega razmerja,
– dohodki iz pogodbenega ali drugega dela,
– vse oblike nadomestil plače,
– dohodki iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti,
– vsi prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno z varstvenim dodatkom k pokojnini,
– dohodki od premoženja,
– preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova,
– denarna nadomestila in denarne pomoči za brezposelnost,
– delna nadomestila stanarin.
10. člen
Od dohodkov in prejemkov ugotovljenih v skladu s prejšnjim členom se odštejejo:
– samoprispevek,
– preživninski dodatki v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma v ugotovljeni višini, če ima občan preživninsko obveznost do osebe, ki ne živi v njegovi družini.
Dohodki iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti se preračunavajo na podlagi podatkov preteklega koledarskega leta. Katastrski dohodek se izrazi kot ekvivalent plače na podlagi statističnih podatkov o gibanju plač in katastrskih dohodkov v Republiki Sloveniji. Če katastrski dohodek ustvarja skupaj več oseb, ki živijo na kmetiji, se v dohodke prosilčeve družine všteva ustrezen del katastrskega dohodka.
V primerih enoroditeljskih družin se pri izračunavanju dohodka za prvega nepreskrbljenega člana prišteje 0,50 družinskega člana in za vsakega naslednjega nepreskrbljenega člana še po 0,25 družinskega člana.
V primerih prosilcev brez staršev se pri izračunavanju dohodka za prvega nepreskrbeljenega člana prišteje en član in za vsakega naslednjega nepreskrbljenega člana še 0,50 družinskega člana.
11. člen
Za družinske člane po tem pravilniku se štejejo:
– oče, mati in osebe, ki živijo z enim od staršev najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.
– otroci, dokler so jih starši dolžni preživljati po zakonu oziroma do dopolnjenega 30 leta starosti, če so kot prvi iskalci zaposlitve prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje,
– stari starši, vnuki, nečaki in drugi, če so jih starši dolžni preživljati po zakonu o družinskih razmerjih.
Za družinske člane po tem pravilniku se ne štejejo družinski člani, ki so v institucionalnem varstvu in so v celoti oproščeni plačila storitev oziroma dijaki in študenti iz 4. člena tega pravilnika.
V primeru zakonske oziroma izvenzakonske skupnosti študentov, se dohodek staršev ne upošteva le v primeru, če imata partnerja otroka.
12. člen
Republiška štipendija obsega osnovno štipendijo in dodatke k osnovni štipendiji.
Osnovna štipendija znaša za dijake največ 32% zajamčene plače, za študente pa največ 38% zajamčene plače.
Višina osnovne štipendije se zmanjša za prispevek staršev glede na njihov dohodek v primerjavi z zajamčeno plačo po razredih:
---------------------------------------------
Zap. Deleži Delež
št. zajamčene plače doh. staršev
---------------------------------------------
% %
1 do 50% 0
2 51-60 5
3 61-70 10
4 71-80 15
5 81-90 20
6 91-100 25
7 101-110 30
---------------------------------------------
Če je dohodek na člana prosilčeve družine nad 111% zajamčene plače je prosilčeva osnovna štipendija 0 in je upravičen le do dodatkov.
13. člen
Dijakom in študentom, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča, pripada poleg štipendije po prejšnjem členu še dodatek:
– za bivanje izven kraja stalnega bivališča staršev, skrbnika ali zakonitih zastopnikov 40% zajamčene plače,
– za stroške prevoza v šolo za primestni in medkrajevni promet po ceniku, vendar največ 29% zajamčene plače.
Dodatka iz prve in druge alinee se med seboj izključujeta.
Če je izračunana štipendija manjša od 5% zajamčene plače, se štipendija ne izplača.
14. člen
Na podlagi potrdila Centra za socialno delo se prosilcu zaradi izredno težkih socialnih razmer družine, na njegovo zahtevo izjemoma lahko določi višja štipendija kot mu pripada po 12. in 13. členu tega pravilnika, vendar največ do 20% zajamčene plače.
15. člen
Dijaki in študenti, ki dosegajo prav dober oziroma odličen uspeh, so upravičeni do posebnega dodatka za učni uspeh.
Dijakom in študentom se za uspeh, ki so ga dosegli v preteklem šolskem letu, izplačuje dodatek v naslednji višini:
Dijakom:
– za prav dober uspeh 7% od zajamčene plače.
– za odličen uspeh 13% od zajamčene plače.
- 7,9 do 8,1 7%
- 8,2 do 8,3 10%
- 8,4 do 8,6 13%
- 8,7 do 8,9 16%
- 9 in več 19%
od zajamčene plače.
Pri študentih se uspeh določi tako, da se izračuna povprečje vseh številčno izraženih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu.
Dodatek za učni uspeh ne pripada dijakom in študentom 1. letnika.
III. ZOISOVE ŠTIPENDIJE
16. člen
Republiški zavod za zaposlovanje lahko dijakom in študentom, ki izpolnjujejo kriterije izrazite intelektualne ali umetniške nadarjenosti dodeli Zoisovo štipendijo.
Postopek in kriteriji za predlaganje izrazito nadarjenih učencev se določajo s posebnim aktom, ki ga sprejme Upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje.
Zoisovo štipendijo lahko pridobi dijak ali študent, ki izpolnjuje kriterije iz akta, določenega s prejšnjim odstavkom, če dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju tekočega leta ne presega povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Dohodek se ugotavlja po določilih tega pravilnika.
Zoisovi štipendisti lahko prejemajo štipendijo tudi za redni podiplomski študij.
17. člen
Pobuda za Zoisovo štipendijo se oblikuje na rimskem razgovoru o poklicnih odločitvah v 8. razredu osnovne šole. Psiholog – poklicni svetovalec Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki je član tima obravnava učenca, za katerega je bila dana pobuda po aktu iz prejšnjega člena in pripravi pisno mnenje za skupino iz 21. člena tega pravilnika. To mnenje je obvezna priloga k vlogi za. pridobitev Zoisove štipendije.
18. člen
Izjemoma lahko dajo pobudo za Zoisovo štipendijo tudi pedagoški in drugi strokovni delavci srednjih, višjih in visokih šol, kadar se dijak oziroma študent v času izobraževanja v njihovem zavodu izkaže z izjemnim dosežkom, ki kaže izrazito nadarjenost. Pisno pobudo mora srednja, višja oziroma visoka šola poslati območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, v kateri ima dijak oziroma študent stalno bivališče. Takšno pobudo se obravnava enako kot pobude iz prejšnjega člena.
19. člen
Višina Zoisove štipendije znaša za dijaka 38% in za študenta 50% zajamčene plače. Za upravičenost do dodatkov se uporabljata 13. in 15. člen tega pravilnika.
IV. DODELJEVANJE ŠTIPENDIJ
20. člen
Štipendije se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa.
Republiški zavod za zaposlovanje pripravi na temelju podatkov organizacij in delodajalcev skupen razpis kadrovskih štipendij in ga javno objavi najkasneje do konca meseca marca.
Republiški zavod za zaposlovanje objavi najkasneje do konca meseca maja razpis republiških štipendij.
Razpisa iz prejšnjih dveh odstavkov vsebujeta pogoje za pridobitev štipendij, zahtevano dokumentacijo in roke.
21. člen
V roku prispele vloge za republiške štipendije obravnava skupina strokovnih delavcev poklicnega usmerjanja, ki jo zato pooblasti Upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje.
22. člen
Vloge, ki so jih prosilci oddali po določenem roku, se štejejo za zamujene, razen v naslednjih primerih:
– ko se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka. V tem primeru mora oddati dokumentacijo v 30 dneh po končanem služenju.
– ko se je prosilec naknadno, vpisal v šolo. V tem primeru mora oddati dokumentacijo v 30 dneh po vpisu.
– ko prosilec do roka še ni prejel obvestila o rešitvi vloge za kadrovsko štipendijo. V tem primeru mora vlogo z dokumentacijo predložiti v 30 dneh po prejemu obvestila.
– če so nastopile izjemne okoliščine (težka bolezen, smrt v družini ipd.), ki jih kandidat dokaže z ustrezno dokumentacijo. Vlogo z dokumentacijo mora predložiti v 30 dneh po nastanku izjemne okoliščine.
23. člen
Izjemoma se vloge obravnavajo tudi med šolskim letom, če se v družini prosilca zniža dohodek na družinskega člana zaradi povečanja števila nepreskrbljenih družinskih članov, ki so jih starši prosilca dolžni preživljati po zakonu o družinskih razmerjih, zaradi smrti vzdrževalca ali razveze zakonske skupnosti, ali če je prosilec zaradi stečaja delovne organizacije izgubil kadrovsko štipendijo.
Vlogo z dokumentacijo mora kandidat predložiti v 30 dneh po nastanku vzroka iz prejšnjega odstavka.
24. člen
Na podlagi dokumentacije in mnenja pooblaščene strokovne skupine, Republiški zavod za zaposlovanje izda ustrezno odločbo.
25. člen
V odločbi o dodelitvi štipendije se določijo višina štipendije, čas prejemanja štipendije v dolžini časa šolanja po statutu izobraževalne organizacije ter obveznosti štipendista.
Višina štipendije se določi v začetku vsakega šolskega leta na novo.
V. IZPLAČEVANJE ŠTIPENDIJ
26. člen
Štipendije se obračunajo z začetkom šolskega leta za vse prosilce, ki so oddali potrebno dokumentacijo v razpisnem roku, in za prosilce, ki so zamudili rok zaradi razlogov, navedenih v 22. členu tega pravilnika.
V primerih iz 23. člena tega pravilnika se štipendije obračunajo s prvim naslednjim mesecem po prejemu vloge.
27. člen
Štipendist mora predložiti dokazila o izpolnjevanju meril iz II. oziroma III. poglavja tega pravilnika za vsako šolsko leto v skladu z razpisom.
Štipendistu, ki ne izpolni obveznosti iz prejšnjega odstavka, se štipendija ne izplačuje, dokler ne predloži dokazil. Štipendija se začne ponovno izplačevati s prvim naslednjim mesecem po predložitvi dokazil.
Štipendistu, ki za novo šolsko leto ne izpolnjuje meril, se mu izplačevanje štipendije za to šolsko leto prekine.
28. člen
Štipendistu, katerega dohodek na družinskega člana ne presega cenzusa iz drugega odstavka 56. člena zakona za več kot 20%, in redno izpolnjuje učne oziroma študijske obveznosti, se izplačevanje štipendije ne prekine.
Določilo prejšnjega odstavka velja tudi za štipendista, ki po zaključeni eni stopnji izobraževanja v istem koledarskem letu nadaljuje izobraževanje na višji stopnji.
29. člen
Štipendije se izplačujejo za celo šolsko leto, razen v zaključnem letniku srednjih šol, ko se za julij in avgust ne izplačujejo. V času trajanja absolventskega staža, se štipendije izplačujejo šest mesecev, vsako podaljšanje izplačevanja pa se odobri le izjemoma (bolezen, materinstvo ipd.).
30. člen
Republiške in Zoisove štipendije se med šolskim letom valorizira jo ob spremembi višine zajamčene plače. Štipendije se valorizirajo za odstotek spremenjene višine zajamčene plače. Dodatek za stroške prevoza se spremeni, ko se cene prevoza povečajo za več kot 5% in se izplačuje od prvega naslednjega izplačila.
31. člen
Štipendist, ki prejema republiško štipendijo, je dolžan iskati kadrovsko štipendijo.
Štipendist, ki je po oceni skupine strokovnih delavcev poklicnega usmerjanja iz neutemeljenih razlogov odklonil kadrovsko štipendijo, izgubi pravico do republiške štipendije.
32. člen
Štipendistu, ki predčasno uspešno konča šolanje, se izplača štipendija v enkratnem znesku za čas, ko bi mu ta pripadala v višini štipendije za mesec, v katerem je zaključil šolanje.
VI. OBRAVNAVA ŠTIPENDISTOV, KI NE IZPOLNJUJEJO OBVEZNOSTI
33. člen
Štipendist, ki ponavlja letnik, ne more prejemati štipendije, razen v upravičenih primerih, ki jih oceni strokovni tim delavcev poklicnega usmerjanja.
Štipendist, ki prejema Zoisovo štipendijo, izgubi štipendijo, če v drugem in naslednjih letnikih ne doseže najmanj ocene dobro iz značilnih predmetov za program (dijak) oziroma najmanj povprečne ocene 7 (študent) ali se ne izkaže z javno priznanim izjemnim rezultatom. Izvajanje tega določila je podrobneje opredeljeno v aktu iz 16. člena.
Pravico do štipendije dijak oziroma študent ponovno pridobi, ko doseže rezultate v skladu s prejšnjim odstavkom.
34. člen
Republiški zavod za zaposlovanje vodi evidenco štipendistov, ki prejemajo republiško in Zoisovo štipendijo, ter pripravlja in objavlja letna statistična poročila.
35. člen
Štipendist, ki po svoji volji ali krivdi prekine izobraževanje, je dolžan povrniti štipendije izplačane po tem pravilniku skupaj z obrestmi po veljavni obrestni meri za dolgoročne kredite.
Način in roki vračila se določijo z izvensodno poravnavo.
V primeru, da strokovni tim delavcev poklicnega usmerjanja oceni, da so razlogi za prekinitev upravičljivi, se povračilo stroškov iz prvega odstavka ne zahteva.
36. člen
Če štipendist oziroma njegov zakoniti zastopnik ne pristane na izvensodno poravnavo dolžnega zneska, se vloži tožba pred pristojnim sodiščem.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Iz sredstev za štipendiranje se zagotavljajo tudi pravice štipendistom iz drugega odstavka 78. člena zakona do izteka njihovih štipendijskih pogodb ter del sredstev za pravice štipendistov sklada dr. Franca Munde (70%) in drugih skladov, h katerim je po, sklepu upravnega odbora pristopil Republiški zavod za zaposlovanje.
38. člen
Štipendistom, ki so do dneva uveljavitve zakona prejemali štipendijo za izrazito nadarjene, se ta pravica zagotavlja do izteka štipendijske pogodbe, izračun višine štipendije pa se opravi po 19. členu tega pravilnika.
Štipendistom, ki so do dneva uveljavitve zakona prejemali razliko h kadrovski štipendiji, se ta pravica zagotavlja do izteka štipendijske pogodbe. Višina le te predstavlja razliko med osnovno republiško štipendijo in najnižjo kadrovsko štipendijo določeno z zakonom, ob upoštevanju 12. člena tega pravilnika.
39. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o štipendiranju (Uradni list RS, št. 24/91 in 14/92).
40. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se začne uporabljati s šolskim letom 1993/94.
Št. 111-06-002/93
Ljubljana, dne 2. junija 1993.
Ministrica
za delo, družino
in socialne zadeve
Jožica Puhar, l. r.
