Na podlagi določil 97. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91) in 178. člena Statuta občine Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/83) sprejme Izvršni svet Skupščine občine Tržič na svoji 65. seji dne 1. 6. 1993

S tem pravilnikom ureja občina Tržič (v nadaljevanju: občina):
– namensko porabo sredstev, pridobljenih s prodajo stanovanj, in proračunskih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve in
– osnove ter merila za kreditiranje zasebne stanovanjske graditve občanov.

Sredstva, pridobljena s privatizacijo stanovanjskega fonda, in proračunska sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve se uporabljajo:
– za nakup novih stanovanj oziroma pridobljenih z boljšo izrabo obstoječih stanovanjskih površin, razen če gre za nakup stanovanj po določbah VIII. poglavja Stanovanjskega zakona
– za kreditiranje individualne graditve in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov.

Na podlagi posebne pogodbe med občino in banko o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti pri poslovanju s sredstvi za kreditiranje stanovanjske graditve opravlja banka v svojem imenu in za račun občine v zvezi s poslovanjem s sredstvi za kreditiranje stanovanjske gradnje vse bančne, finančne, knjigovodske in administrativno tehnične posle.

Občan ima pravico do posojila pod pogoji, ki so določeni s tem pravilnikom, za:
1. gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše
2. prenovo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše
3. nakup novega stanovanja, pridobljenega z boljšo izrabo obstoječih stanovanjskih površin, racionalnejšo izrabo skupnih prostorov (npr. podstrešij).

Posojila po tem pravilniku lahko dobijo fizične osebe, državljani Republike Slovenije, s stalnim bivališčem na območju občine Tržič in občinah, ki mejijo na občino Tržič, pa svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo na območju občine Tržič.

Upravičenci do posojila po tem pravilniku morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje, ki se delijo na naslednje kategorije uporabnikov:
1. ki si z nakupom ali gradnjo primernega stanovanja rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje in niso upravičenci do nakupa po določilih stanovanjskega zakona
2. ki jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer postalo dosedanje stanovanje neprimerno
3. ki si svoje stanovanjske razmere izboljšujejo ali razrešujejo z vlaganjem sredstev v prenovo, sanacijo ali obsežnejša vzdrževanja obstoječega stanovanjskega fonda
4. ki so si stanovanjsko vprašanje razrešili z najemom posojil pred uveljavitvijo tega pravilnika, pa jih zaradi neugodnih kreditnih pogojev ne zmorejo v celoti odplačati, izpolnjujejo pa pogoje iz 1. in 2, točke tega člena in da izpolnjujejo še naslednje pogoje:
– da so lastniki nepremičnine, če gre za prenovo ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše
– da imajo sklenjeno kupoprodajno predpogodbo, izvzemši tiste, sklenjene pod pogoji Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91) za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše
– da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše ali odločbo o dovolitvi priglašenih del, če gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše.

Za primerno stanovanje se ob upoštevanju 5. in 6. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, 18/91) šteje tudi stanovanje, ki glede na število družinskih članov obsega

sledečo površino:
1                                44 m2
2                                52 m2
3                                63 m2
4                                69 m2
5                                85 m2
6                                98 m2
7                               111 m2

Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se prizna 8 m2.
Ne glede na stanovanjsko površino in število bivalnih prostorov pa se šteje za nestandardno oziroma neprimerno tudi tisto stanovanje, ki je objektivno tako dotrajano, da ni več primerno za bivanje.

Razen splošnih pogojev iz 7. člena se v vsakem razpisu lahko določi še posebne pogoje, kot na primer:
– premoženjsko stanje prosilca in njegove družine,
– višino lastnih sredstev oziroma dosedanjih vlaganj,
– kreditno sposobnost prosilca oziroma soplačnika,
– višja faza gradnje in s tem hitrejša rešitev stanovanjskega vprašanja
– starost gradbenega dovoljenja
– veljavnost odločbe o dovolitvi priglašenih del v primeru, ko kupujejo drugo primerno stanovanje, se zaprosi le za razliko, v površini med dosedanjim in novim stanovanjem
– pri prenovah se mora pridobiti funkcionalnejša izraba prostora v prid stanovanjske površine ali primernosti bivanja
– drugo.

Izjemoma je lahko upravičen do posojila tudi občan, ki ima primerno najemno stanovanje, če bo z gradnjo, prenovo ali nakupom novega stanovanja ali stanovanjske hiše izpraznil najemno stanovanje v lasti Občine Tržič in ga praznega izročil lastniku najpozneje v treh letih po dodelitvi posojila, pri čemer pa se pred koriščenjem posojila s takim občanom sklene posebna pogodba o ureditvi razmerja.

Do posojila je upravičen le eden od investitorjev gradnje ali prenove istega stanovanja oziroma iste stanovanjske hiše in le eden od kupcev istega novega stanovanja, in to dokler v stanovanjski hiši oziroma v okviru prenovitvenih del nima dograjenega primernega stanovanja.

Če v primeru iz prejšnjega odstavka občan ne bi izpraznil stanovanja v navedenem roku, dospe posojilo po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti v vračilo po obrestni meri, ki velja za bančna nenamenska posojila.

Do posojila ni upravičen občan, ki že stanuje v lastnem primernem stanovanju ali je sam ali kdo izmed ožjih družinskih članov lastnik takega vseljivega stanovanja oziroma stanovanjske hiše ali vikenda.

Kriteriji za ocenjevanje vlog upravičencev zajemajo:
– materialno premoženjsko stanje prosilca in njegove družine
– socialno in zdravstveno stanje prosilca in njegove družine.
Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost in večje ugodnosti pri dodelitvi posojila:
– mlade družine
– družine z večjim številom otrok
– družine z manjšim številom zaposlenih
– mladi
– invalidi in družine z invalidnim članom
– prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki
– razširjene družine.
Izvršni svet lahko za vsak razpis določi še druge prednostne kategorije prosilcev, kot na primer:
– strokovni kadri posebnega pomena za občino.
Za mlado družino se šteje družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen.
Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci.
Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri je zaposlen samo prosilec ali zakonski partner.
Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let.
Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100% telesno okvaro, ugotovljena s sklepom ali odločbo Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo.
Za daljšo delovno dobo se šteje najmanj tretjina delovne dobe.
Razširjena družina je družina, v kateri živijo tri generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 6. člen Stanovanjskega zakona.

Sredstva se za posojila in pomoč pri odplačevanju posojil delijo na podlagi razpisa, ki ga ob upoštevanju določil stanovanjskega zakona in tega pravilnika sprejme izvršni svet.
Razpis se javno objavi.

Razpis iz 14. člena tega pravilnika praviloma vsebuje naslednje:
– namen, za katerega se delijo sredstva sklada
– višino sredstev, namenjenih za delitev
– kategorijo upravičencev do razpisanih sredstev
– splošne pogoje in merila, ki jih morajo izpolnjevati vsi oziroma posamezne kategorije upravičencev za pridobitev sredstev
– posebne pogoje in merila, ki jih morajo izpolnjevati vsi oziroma posamezne kategorije upravičencev za pridobitev sredstev
– osnovne podatke, ki jih morajo upravičenci navesti v vlogi in kje vlogo dobijo
– ceno za kvadratni meter stanovanjske površine, ki se uporablja kot osnova za izračun višine dodeljenih sredstev
– standarde za primerno stanovanjsko površino glede na število družinskih članov
– najvišjo možno višino odobrenih sredstev posameznemu uporabniku
– obrestno mero za odobrena posojila
– najdaljšo dobo odplačevanja posojila
– porabo in način odplačevanja odobrenega posojila
– vrsto zavarovanja odobrenega posojila
– mesto in način zbiranja vlog
– zadnji dan za zbiranje vlog in potrdil
– način in rok objave razpisnih rezultatov
– potrdila, ki jih morajo prosilci priložiti vlogi
– kriterije za določanje prioritete pri dodelitvi sredstev
– rok, v katerem bodo dodeljena sredstva
– drugo.
Razpisni rok za vlaganje prijav znaša 15 dni po objavi razpisa.
Rok za objavo razpisnih rezultatov pa 60 dni po izteku razpisnega roka.

Pooblaščeni oddelek ali pooblaščena organizacija (v nadaljevanju: izvajalec) sprotno pregleduje prispele vloge, zlasti, če prosilci izpolnjujejo razpisne pogoje in če so vloge opremljene z zahtevanimi potrdili. Izvajalec tudi preverja verodostojnost predloženih potrdil in sprotno obvesti prosilca o morebitni dopolnitvi nepopolnih vlog. Prosilci so dolžni nepopolne vloge dopolniti v 8 dneh po obvestilu, sicer se te vloge kot nepopolne ne obravnavajo.

Za vodenje postopkov in pripravo predlogov kreditiranja ter za obravnavanje popolnih vlog se oblikuje 5-članska komisija za dodeljevanje posojil (v nadaljevanju: komisija). Komisijo imenuje Izvršni svet občine Tržič in je sestavljena iz: dveh članov izvršnega sveta, dveh članov oddelka, pristojnega za stanovanjske zadeve, in enega člana izvajalca, ki je tudi poročevalec na komisiji.
Predsednika in namestnika komisije se določi izmed članov izvršnega sveta.

Na podlagi prejetih vlog se po razpisnih pogojih določi prioritetni vrstni red.
Vrednotenje posameznih kriterijev in posebnih pogojev iz 6. in 8. člena tega pravilnika določi izvršni svet.
Izvajalec na podlagi določenega prioritetnega vrstnega reda obvesti vse prosilce o odločitvi komisije.

V primeru, da razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev naj višje, možne višine odobrenih sredstev posameznemu prosilcu, lahko komisija sorazmerno vsem upravičencem zniža višino odobrenih sredstev. S tem se omogoči dodelitev posojila večjemu številu upravičencev po prioritetnem vrstnem redu.

Vsi prosilci, ki se ne strinjajo z odločitvijo komisije, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritožijo na Izvršni svet občine Tržič.
Izvršni svet najpozneje v 30 dneh po prejemu odloči o pritožbi.

Če so sredstva odobrena kot posojilo, se odobreno posojilo obvezno zavaruje.
Posojilojemalec lahko posojilo zavaruje s hipoteko, pri zavarovalnici ali s poroki. Dejanske stroške zavarovanja posojila ali vpisa hipoteke krije posojilojemalec.

Če uporabnik uporabi sredstva nenamensko ali je ob vlogi za odobritev sredstev navajal neresnične podatke, mora sredstva v celoti vrniti po obrestni meri, ki velja za bančna nenamenska posojila.

Če uporabnik stanovanjsko enoto proda pred poplačilom posojila, mora v tridesetih dneh vrniti še neodplačan del posojila pod pogoji, določenimi v pogodbi.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenija.