Na podlagi prvega odstavka 107. in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o evidencah s področja javne varnosti
Razglašam Zakon o evidencah s področja javne varnosti, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. junija 1993.
Št. 0100-79/93
Ljubljana, dne 10. junija 1993.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O EVIDENCAH S PODROČJA JAVNE VARNOSTI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon določa in ureja zbirke osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih pri opravljanju z zakonom določenih nalog s področja javne varnosti zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo organi za notranje zadeve.
2. člen
Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v evidencah, se uporabljajo določbe zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/90 in 19/91-I), če s tem zakonom za posamezne primere ni določeno drugače.
Izvrševanje določb tega zakona spremlja in nadzoruje pristojno delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije.
3. člen
Upravljalec evidenc, določenih s tem zakonom, je ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
4. člen
Uradne osebe organov za notranje zadeve lahko uporabljajo osebne podatke, kadar izvršujejo z zakonom določene naloge in če so za to pooblaščene.
Minister, pristojen za notranje zadeve, določi uradne osebe iz prejšnjega odstavka, ki so pooblaščene za uporabo osebnih podatkov, in predpiše način evidentiranja uporabe in posredovanja osebnih podatkov.
5. člen
Osebni podatki se zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo.
V posameznih primerih, ko so razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje ali prekršek, lahko uradne osebe organov za notranje zadeve zbirajo osebne podatke tudi od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, ali iz obstoječih evidenc, za katere zakon določa, da jih smejo uporabljati.
Kadar organi za notranje zadeve zbirajo podatke na način iz prejšnjega odstavka, o tem niso dolžni obvestiti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, samo če bi to onemogočilo izvršitev z zakonom določene naloge.
II. VRSTE EVIDENC
Skupne določbe
6. člen
Za izvrševanje nalog javne varnosti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, vodi in vzdržuje:
– evidenco osumljencev kaznivih dejanj,
– evidenco osumljencev prekrškov,
– evidenco iskanih in nadzorovanih oseb,
– evidenco legitimiranih oseb,
– evidenco operativnih informacij,
– evidenco posebnih operativnih metod in sredstev,
– evidenco daktiloskopiranih in fotografiranih oseb,
– evidenco dogodkov.
7. člen
Vse evidence iz prejšnjega člena vsebujejo naslednje skupne osebne podatke:
– ime in priimek,
– rojstne podatke (dan, mesec, leto in kraj),
– stalno ali začasno prebivališče,
– državljanstvo.
Evidenca osumljencev kaznivih dejanj
8. člen
Evidenca osumljencev kaznivih dejanj se nanaša na osebe, za katere obstaja sum, da so storile kaznivo dejanje, zaradi katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, in jih organi za notranje zadeve ovadijo državnemu tožilstvu. Evidenca vsebuje tudi osebne podatke oseb, ki so bile s kaznivim dejanjem oškodovane.
9. člen
Evidenca osumljencev kaznivih dejanj vsebuje poleg podatkov iz 7. člena tega zakona še naslednje podatke: vzdevek ali lažno ime, družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev, vpis v kazensko evidenco in podatke o kaznivem dejanju (vrsta, kraj, čas, način storitve, motiv, udeleženci in škoda).
Za oškodovance vsebuje evidenca samo podatke iz 7. člena tega zakona.
Evidenca osumljencev prekrškov
10. člen
Evidenca osumljencev prekrškov se nanaša na osebe, za katere obstaja sum, da so storile prekršek, za odkrivanje katerega so pristojni organi za notranje zadeve, zoper katere organi za notranje zadeve predlagajo uvedbo postopka o prekršku. Evidenca vsebuje tudi osebne podatke oseb, ki so bile s prekrškom oškodovane.
11. člen
Evidenca osumljencev prekrškov vsebuje poleg podatkov iz 7. člena tega zakona še podatke o poklicu in zaposlitvi osumljenca, za odgovorno osebo pravne osebe pa tudi dela in naloge, ki jih opravlja, ter podatke o prekršku (vrsta, kraj, čas, način storitve, motiv, udeleženci in škoda).
Za oškodovance vsebuje evidenca samo podatke iz 7. člena tega zakona.
Evidenca iskanih in nadzorovanih oseb
12. člen
Evidenca iskanih in nadzorovanih oseb se nanaša na osebe, za katerimi je razpisano iskanje na podlagi odločitve organa za notranje zadeve ali pristojnega pravosodnega organa. Nanaša se tudi na osebe, ki so jih organi za notranje zadeve ovadili državnemu tožilstvu zaradi suma dveh ali več kaznivih dejanj zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost in moralo ali družbeno in zasebno premoženje, za katera so bile obsojene na zaporno kazen najmanj enega leta, način njihovega življenja pa kaže na nevarnost ponovne storitve kaznivega dejanja.
13. člen
Evidenca iskanih in nadzorovanih oseb vsebuje podatke iz 7. in 9. člena tega zakona, evidenca nadzorovanih oseb pa tudi podatke o načinu življenja, ki kaže na nevarnost ponovne storitve kaznivega dejanja.
Evidenca legitimiranih oseb
14. člen
Evidenca legitimiranih oseb se nanaša na osebe, ki jih pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve pri izvajanju z zakonom določenih nalog legitimirajo zaradi sumljivega obnašanja, ravnanja ali videza, ali ko zaradi zadrževanja na določenem kraju ali ob določenem času zbudijo pozornost pooblaščene uradne osebe.
Evidenca ne vsebuje oseb, ki so legitimirane zaradi identifikacije ali redne kontrole dokumentov v prometu, pri prehodu državne meje ali pri opravljanju drugih rednih policijskih nalog in pri tem niso podani razlogi iz prejšnjega odstavka.
15. člen
Evidenca legitimiranih oseb vsebuje poleg podatkov iz 7. člena tega zakona še podatke o razlogu, kraju in času legitimiranja.
Evidenca operativnih informacij
16. člen
Evidenca operativnih informacij vsebuje osebne podatke, ki jih organi za notranje zadeve zberejo ob zaznavi razlogov za sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška.
17. člen
Evidenca operativnih informacij vsebuje osebne podatke iz 7. člena tega zakona ter podatke v zvezi s kaznivim dejanjem ali prekrškom (vrsta, kraj, način storitve, motiv, udeleženci in škoda).
Evidenca posebnih operativnih metod in sredstev
18. člen
Evidenca posebnih operativnih metod in sredstev se nanaša na osebe, proti katerim so bile uporabljene posebne metode in sredstva po zakonu o notranjih zadevah.
19. člen
Evidenca posebnih operativnih metod in sredstev vsebuje podatke iz 7. člena tega zakona in številko odločbe sodišča oziroma številko pisnega dovoljenja ministra, pristojnega za notranje zadeve.
Evidenca daktiloskopiranih in fotografiranih oseb
20. člen
Evidenca daktiloskopiranih in fotografiranih oseb se nanaša na osebe, ki jih pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve daktiloskopirajo ali fotografirajo v skladu z zakonom.
21. člen
Evidenca daktiloskopiranih in fotografiranih oseb vsebuje poleg osebnih podatkov iz 7. člena tega zakona še prstne odtise in odtise dlani, tropozno fotografijo ter kraj, čas in razlog daktiloskopiranja ali fotografiranja.
Evidenca dogodkov
22. člen
Evidenca dogodkov se nanaša na osebe, ki jih pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve obravnavajo kot udeležence dogodkov (npr.: naravne in druge nesreče, onesnaževanje okolja, pogrešane osebe, požari, samomori).
23. člen
Evidenca dogodkov vsebuje poleg podatkov iz 7. člena tega zakona še podatke o dogodku (vrsta, kraj, čas, udeleženci in škoda).
Pravice posameznika
24. člen
Posameznik ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, vsebovanimi v evidencah, ki so urejene s tem zakonom.
Pri evidencah iz tretje, četrte, sedme in osme alinee 6. člena tega zakona ima posameznik pravico iz prejšnjega odstavka takoj po vzpostavitvi evidence. Pri evidencah iz prve, druge, pete ali šeste alinee 6. člena tega zakona ima to pravico po uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku, kolikor ta ni uveden, pa najkasneje po zastaranju pregona.
Shranjevanje podatkov
25. člen
Podatki iz evidenc se shranjujejo:
– pri evidencah iz prve, druge, pete ali šeste alinee 6. člena tega zakona do pravnomočne odločitve pristojnega organa, kolikor te ni, pa do zastaranja pregona;
– pri evidenci iz tretje alinee 6. člena tega zakona, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bilo uvedeno iskanje oziroma nadzor, vendar pri iskanju oseb najdalj do zastaranja pregona, pri nadziranih osebah pa najdalj pet let od zadnje prestane kazni;
– pri evidenci iz četrte alinee 6. člena tega zakona šest mesecev;
– pri evidenci iz sedme alinee 6. člena tega zakona do izbrisa obsodbe;
– pri evidenci iz osme alinee 6. člena tega zakona eno leto.
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka se podatki arhivirajo. Dostop do arhiviranih podatkov je dopusten na podlagi pisne odločitve ministra, pristojnega za notranje zadeve, organa iz drugega odstavka 2. člena tega zakona ali na zahtevo posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
Upravljalec uskladi vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje obstoječih evidenc ter zbiranje, obdelavo, shranjevanje, posredovanje in uporabo osebnih podatkov, vsebovanih v njih, z določbami tega zakona v dveh mesecih od dneva njegove uveljavitve.
27. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 212-01/91-1/3
Ljubljana, dne 2. junija 1993.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.
