Na podlagi 89. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91) izdaja Vlada Republike Slovenije

Zavezanec za dohodnino (v nadaljnjem besedilu: zavezanec), ki prejema plačila od podjetij, drugih pravnih oseb in državnih in drugih organov, ki opravljajo javno službo za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druge prejemke (v nadaljnjem besedilu: prejemek), mora imeti žiro račun, če prejemki presegajo znesek, določen s to uredbo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zavezanec ni dolžan imeti žiro računa za:
– plače,
– pokojnine,
– prejemke iz 16. člena Zakona o dohodnini,
– prejemke za kmetijske proizvode, če je obdavčen po katastrskem dohodku,
– prejemke od opravljanja sezonskih kmetijskih del,
– prejemke od opravljanja meteoroloških opazovanj,
– prejemke od prodaje izdelkov domače in umetne obrti.

Zavezanec mora imeti žiro račun, če prejme v posameznem koledarskem letu prejemek, ki sam ali skupaj s prejšnjimi prejemki v istem letu presega 45.000 SIT.

Zavezanec ima lahko žiro račun pri banki ali hranilnici, ki ima sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: finančna organizacija).

Zavezanec sme imeti samo en žiro račun.
Finančna organizacija mora od zavezanca, kateremu odpre žiro račun, zahtevati pisno izjavo, da nima odprtega žiro računa pri njeni podružnici ali pri drugi finančni organizaciji.

Zavezanec, ki v preteklem letu ni imel žiro računa, v tekočem letu pa še ni prejel toliko prejemkov, da bi ga moral imeti, se izplačajo prejemki v gotovini pod pogojem, da poda pisno izjavo, ki se glasi: »Od 1. januarja tega leta pa do danes nisem imel skupaj s tem prejemkom toliko prejemkov, da bi moral odpreti žiro račun.«

Finančna organizacija, pri kateri zavezanec odpre žiro račun, je dolžna o odprtju žiro računa obvestiti pristojni davčni organ, in sicer:
– za zavezanca, ki opravlja dejavnost, izpostavo, na območju katere je zavezanec vpisan v register; če je zavezanec vpisan v register, ki se vodi za celotno območje Republike Slovenije, obvesti finančna organizacija izpostavo, na območju katere ima zavezanec stalno prebivališče;
– za zavezanca, ki prejema prejemke iz drugih virov, izpostavo, na območju katere ima zavezanec stalno prebivališče, oziroma začasno prebivališče, če zavezanec ni rezident Republike Slovenije.

Podatki o poslovanju prek žiro računa, ki so jih finančne organizacije dolžne pošiljati pristojnemu davčnemu organu, vsebujejo prilive in odlive po posameznih mesecih v letu.
Finančna organizacija pošlje podatke enkrat letno, in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, na zahtevo davčnega organa pa jih je dolžna poslati za posamezne zavezance tudi med letom.

Z denarno kaznijo od 25.000 do 200.000 SIT se kaznuje za prekršek zavezanec:
1. če da ob odprtju žiro računa neresnično izjavo finančni organizaciji, da nima že odprtega žiro računa pri njeni podružnici oziroma pri drugi finančni organizaciji (4. člen);
2. če da ob izplačilu prejemka neresnično izjavo, da ni dolžan odpreti žiro računa (5. člen).

Z dnem, ko začne veljati ta uredba, preneha veljati odlok o pogojih, ob katerih morajo občani odpreti žiro račun (Uradni list RS, št. 4/91).

Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.