Na podlagi drugega odstavka 3. člena in 8. člena Zakona o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane (Uradni list RS, št. 5/91) ter 28. člena Zakona o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 1993 (Uradni list RS, št. 22/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za uresničevanje ciljev, ki so določeni z zakonom o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane, so v letu 1993 finančne intervencije za zagotavljanje primerne in uravnotežene ponudbe osnovnih živil na trgu usmerjene v naslednje ukrepe:
1. Podpora cenovni politiki pri odkupu in prodaji mleka in mlečnih izdelkov.
Ukrep je namenjen delnemu kritju negativne razlike v stroških med tržno in stroškovno ceno mleka.
2. Uporaba blaga iz republiških tržnih blagovnih rezerv za preprečevanje motenj pri ponudbi.

Sredstva za ukrepe iz prejšnjega člena so zagotovljena s proračunom Republike Slovenije za leto 1993 ter bodo porabljena za naslednje namene:

+-------------+-----------+------------------+--------+
|Tarifna      |Tarifna    |Poimenovanje      |Količina|
|Številka     |oznaka     |                  |v tonah |
+-------------+-----------+------------------+--------+
|10.01        |1001.902   |druga pšenica     |40.000  |
+-------------+-----------+------------------+--------+

Upravičenci do sredstev za namene iz prejšnjega člena so fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in ponudbo mleka in mlečnih izdelkov na območju Republike Slovenije, ter Republiška direkcija za blagovne rezerve.
Zahtevke za izplačilo finančnih intervencij po tej uredbi lahko vlagajo v lastnem imenu fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov, ter Republiška direkcija za blagovne rezerve; podjetja in zadruge pa jih lahko vlagajo tudi za druge upravičence, ki so jih za to pooblastili (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji zahtevka).

Vlagatelji zahtevka, ki so sredstva pridobili za druge upravičence, so jih dolžni najpozneje en dan po prejemu prenakazati neposrednemu upravičencu na njegov žiro račun oziroma na njegovo hranilno knjižico.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za izplačila tistih intervencij, pri katerih sta se vlagatelj zahtevka in upravičenec dogovorila za drugačen način pobotanja obveznosti in terjatev.
Vlagatelji zahtevka, ki bodo nepovratna sredstva pridobili za druge upravičence, so dolžni Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj predhodno predložiti dokument, iz katerega bo razvidno, da so odnosi med vlagateljem zahtevka in upravičencem urejeni.

Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj bo za vsako posamično finančno intervencijo z vlagatelji zahtevka sklenilo pogodbo, v kateri bodo opredeljeni pogoji za uveljavljanje finančne intervencije in določeni instrumenti za zavarovanje plačil v primeru vračanja sredstev ob nenamenski porabi sredstev, ugotovljeni s strani ministrstva.

Vlagatelj zahtevka ne sme pogojevati izplačila sredstev drugemu upravičencu z obsegom proizvodnega sodelovanja ali z nakupom blaga pri njem.

Vlagatelj zahtevka sme upravičencu za kritje stroškov finančnega poslovanja zaračunavati stroške v višini največ enega odstotka od višine sredstev iz zahtevka.

Minister za ekonomske odnose in razvoj določi čas in način vlaganja zahtevkov z navodilom za uveljavljanje finančnih intervencij za zagotavljanje primerne in uravnotežene ponudbe osnovnih živil na trgu v letu 1993.

Vlagatelji zahtevkov so dolžni voditi evidenco o pridobljenih sredstvih za posamično intervencijo in organom tržne inšpekcije omogočiti vpogled v dokumentacijo, na podlagi katere so vložili zahtevek za izplačilo nadomestila oziroma regresa.
Če je pri inšpekcijskem nadzoru na podlagi prvega odstavka tega člena, ugotovljena tudi nenamenska poraba sredstev, so vlagatelji zahtevka dolžni ta sredstva vrniti v roku, ki ga bo inšpektor navedel v upravni odločbi o ugotovljenih pomanjkljivostih, skupaj s pripadajočimi obrestmi. Obresti se računajo od dneva nakazila po zakoniti zamudni obresti.

Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oziroma fizična oseba, ki ravna v nasprotju z obveznostmi iz 4., 6., 7. in 9. člena te uredbe.
Odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 60.000 tolarjev.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.