Na podlagi 7. člena Zakona o cenah (Uradni list RS, št. 1/91-I) in 24. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja minister za ekonomske odnose in razvoj v soglasju z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo

Odkupna cena kravjega mleka (v nadaljnjem besedilu: mleko) se oblikuje glede na vsebnost maščobe, beljakovin in skupnega števila mikroorganizmov.

Mleko mora poleg pogojev, določenih s tem pravilnikom, izpolnjevati tudi pogoje, določene:
– s Pravilnikom o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih kultur.
– s Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo glede mikrobiološke neoporečnosti ustrezati živila v prometu,
– s Pravilnikom o količinah pesticidov in drugih strupenih snovi, hormonov, antibiotikov in miotoksinov, ki smejo biti v živilih,
– s Pravilnikom o ukrepih za preprečevanje, ugotavljanje in zatiranje vnetja vimena pri kravah.
Mleko ne sme vsebovati ostankov zdravil, nevarnih oziroma zaviralnih snovi.

Vsebnost mikroorganizmov se ugotavlja:
– s štetjem kolonij mikroorganizmov (v nadaljnjem besedilu: MO) na ploščah in se izrazi v skupnem številu mikroorganizmov (v nadaljnjem besedilu: SŠMO) v 1 ml mleka. Določanje SSMO je obvezno pri hlevskih vzorcih mleka proizvajalcev, ki oddajajo več kot 15.000 litrov mleka letno, lahko pa tudi za manjše količine, če se tako dogovorita proizvajalec in mlekarna ali če to izrecno zahteva proizvajalec;
– z reduktaznim testom, če ne gre za primere iz prejšnje alinee.

Mleko se glede na SŠMO razvrsti takole:

-------------------------------------------------------------------------
Kakovostni razred                                                    SŠMO
-------------------------------------------------------------------------
– E ekstra kakovostni razred                              do 50.000 mo/ml
– 1. kakovostni razred                            50.001 do 100.000 mo/ml
– 2. kakovostni razred                           100.001 do 300.000 mo/ml
– 3. kakovostni razred                           300.001 do 800.000 mo/ml
– 4. kakovostni razred                         800.001 do 3,000.000 mo/ml
-------------------------------------------------------------------------

Mleko se glede na reduktazni test razvrsti v:
– 3. kakovostni razred, če je čas redukcije metilenskega modrila daljši od treh ur. Če se proizvajalec ne strinja s tako razvrstitvijo, lahko zahteva štetje MO. Če je na podlagi štetja MO mleko razvrščeno višje kot v 3. kakovostni razred, nosita razliko med stroški reduktaznega testa in stroški štetja MO mlekarna in proizvajalec vsak do ene polovice.
Če mleko na podlagi štetja MO ni razvrščeno v višji kakovostni razred, nosi razliko stroškov iz prejšnjega odstavka proizvajalec;
– neustrezno, če je čas redukcije metilenskega modrila krajši od treh ur.
V 4. kakovostni razred se ne glede na prvi odstavek tega člena razvrsti tudi mleko:
– ki neposredno po molži ni ohlajeno na temperaturo manj kot 8 stopinj Celzija ali
– je takoj po molži oddano v zbiralnico in tam ni ohlajeno na manj kot 6 stopinj Celzija.

Odkupna cena enega litra mleka se za proizvajalca izračuna po naslednji formuli:
OCP = BC + B + K + DI v tolarjih
OCP =odkupna cena za proizvajalca
BC = bazna cena = vrednost maščobne enote (ME) x ugotovljeni% maščobe ME = izhodiščna cena (IC): 3,6 (% maščobe) IC = izhodiščna cena
B = dodatek na vsebnost beljakovin = IC x% povečanja izhodiščne cene glede na vsebnost beljakovin (8. člen)
K = dodatek na kakovostni razred = IC x% povečanja oziroma zmanjšanja glede na kakovostni razred (7. člen)
DI = državne intervencije (premije oziroma nadomestila za mleko po posebnem predpisu). Odkupno ceno brez državnih intervencij izplača proizvajalcu mlekarna.

Osnovna količina mlečne maščobe, ki je podlaga za izračun bazne cene mleka, je 3,6%. Na tej podlagi se izračuna vrednost maščobne enote, tako da se izhodiščna cena deli s 3,6. Vrednost maščobne enote se pomnoži z ugotovljenim odstotkom mlečne maščobe v mleku in na ta način se dobi bazna cena mleka.
Pri določanju bazne cene mleka se mlečna maščoba nad 4,2% ne priznava.

    Glede na kakovostni razred se izhodiščna cena mleka poveča oziroma
zmanjša:
    – E kakovostni razred                                        + 15%
    – 1. kakovostni razred                                       + 10%
    – 2. kakovostni razred                                        + 5%
    – 3. kakovostni razred                                        + 0%
    – 4. kakovostni razred do                                    – 30%
    rezultat pa se prišteje oziroma odšteje od bazne cene.

Glede na vsebnost beljakovin se izhodiščna cena mleka poveča:

------------------------------------------------
vsebnost beljakovin  % povečanja izhodiščne cene
------------------------------------------------
do 3,15%                                    + 0%
od 3,16% do 3,25%                           + 3%
od 3,26% do 3,35%                           + 5%
nad 3,36%                                   + 7%

rezultat se prišteje k bazni ceni.
Povečanje izhodiščne cene iz prejšnjega odstavka se daje le za mleko Ekstra, 1., 2. in 3. kakovostnega razreda.

Vzorci mleka se jemljejo v zbiralnici oziroma pri proizvajalcu.
Od skupne dnevne količine posameznega proizvajalca se jemljejo naslednji vzorci:
1. Za določanje mlečne maščobe se odvzame vzorec najmanj dvakrat mesečno. Ta vzorec se lahko uporabi tudi za določanje beljakovin, štetje somatskih celic in, če je zagotovljen ustrezen odvzem ter hlajenje vzorca, tudi za štetje SŠMO, določanje ostankov zaviralnih snovi in potvorb.
2. Za določanje beljakovin v mleku se vzame vzorec najmanj dvakrat mesečno.
3. Za določanje zmrziščne točke mleka se odvzame vzorec po potrebi.
4. Določanje SŠMO se opravi vsaj enkrat mesečno, ob upoštevanju vzorcev, ki jih odvzame veterinarska služba v skladu s Pravilnikom o načinu opravljanja veterinarsko-sanitarnega pregleda in kontrole živali pred zakolom in proizvodov živalskega izvora. Veterinarska služba obvesti organizatorja odkupa o svojih ugotovitvah.
Reduktazni test se opravi vsaj enkrat mesečno.
5. Analiza vsebnosti antibiotikov, ostankov drugih zdravil, nevarnih in zaviralnih snovi v mleku se opravi enkrat mesečno; ob sumu, da niso upoštevani preventivni ukrepi pri zdravljenju živali, pa lahko večkrat.
6. Kontrola temperature mleka se opravi v bazenu zbiralnice in pri proizvajalcu.
7. Za ugotavljanje števila somatskih celic veterinarska služba v skladu s svojimi predpisi in organizator odkupil organizirata najmanj 4-krat letno dostavo hlevskih vzorcev mleka vseh dobaviteljev v pooblaščene laboratorije.
V primeru, da je število somatskih celic večje od 400.000/ml mleka, mora pooblaščeni laboratorij v 48 urah obvestiti proizvajalca, mlekarno, organizatorja odkupa mleka in pristojno veterinarsko službo.

Za obračun vrednosti odkupljenega mleka se upoštevajo:
– povprečna vsebnost mlečne maščobe in beljakovin, ugotovljena v tekočem mesecu;
– povprečno SŠMO, ugotovljeno v zadnjih dveh mesecih.
Mlekarna mora organizatorja odkupa, ta pa proizvajalca, obvestiti o rezultatih mikrobiološke analize najpozneje v 96 urah, o rezultatih drugih analiz pa najpozneje v 48 urah.
Če mlekarna v predpisanem roku ne obvesti organizatorja odkupa ali proizvajalca o razvrstitvi mleka v kakovostni razred po 4. členu tega pravilnika, ne sme zmanjšati odkupne cene mleka po 7. členu tega pravilnika.

Ob vsakem vzorčenju ima proizvajalec pravico zahtevati odvzem vzporednega vzorca za analizo v pooblaščenem laboratoriju.

Stroške analiz po tem pravilniku nosi mlekarna, če ni s tem pravilnikom določeno drugače.
Če proizvajalec zahteva vzporedno analizo in se s to analizo potrdi rezultat predhodne analize mlekarne, plača stroške vzporedne analize proizvajalec, sicer pa mlekarna.

Ta pravilnik začne veljati 1. julija 1993.