Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90), 4. člena Odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s pristojnostmi zborov in volitvami funkcionarjev občinske skupščine ter Izvršnega sveta občine Idrija (Uradni list RS, št. 16/90, 26/90, 33/90, 4/91 in 10/91) so zbor krajevnih skupnosti, zbor združenega dela in družbenopolitični zbor občine Idrija na skupni seji dne 24. 5. 1993 sprejeli

S tem odlokom se ob upoštevanju planskih usmeritev sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji za ureditveno območje mesto Idrija za posege v prostor na območju mesta, ki jih je izdelala firma Kamšt d.o.o., Idrija, št. 402/93, januar 1993 in določajo:
– merila in pogoje glede vrste posegov v prostor
– merila za določanje gradbenih parcel
– merila in pogoje glede oblikovanja objektov
– merila in pogoje za prometno in komunalno urejanje
– merila in pogoje za varstvo okolja.
Skupna merila se nanašajo na posege v prostor:
– za katere mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje in
– za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno ampak zadošča priglasitev upravnemu organu.

Prostorsko ureditveni pogoji iz prejšnjega člena vsebujejo tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo, lego, namensko rabo in zmogljivost, velikost ter oblikovanje objektov in naprav ter ureditev.
Tekstualni del obsega opis in utemeljitev prostorsko ureditvenih pogojev ter pogoje, mnenja in soglasja pristojnih organov in skupnosti.
Kartografski del vsebuje grafične prikaze v M = 1:5000 na topografski in katastrski osnovi (celo območje) in v M = 1:1000 v katastrski osnovi (posamezne cone).

Ureditveno območje mesta Idrija je določeno z Urbanistično zasnovo mesta Idrija, ki je sestavni del Dolgoročnega plana občine Idrija za obnovo 1986-2000. Območje obsega celotno območje k. o. Idrija – mesto.
Opis meje posameznih con je sestavni del tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev.

Po tem odloku se urejajo območja:
1. Stanovanjska območja – individualna gradnja
S1 – Grapa 3
S3 – Riže
S14 – Nad topilnico
S19 – Za vilo
S26 – Vojskarska Sl/2 – Grapa II
S7 – Skirca
S16 – Na Volariji
S21 – V rajdah
S27 – Pod tičnico
S2 – Vojskarska 1
S8 – Faraonovo naselje
S17 – Na Volariji 2
S22/1 – Cegovnica
S28 – Pod golico
2. Stanovanjska območja – mešana gradnja
Sl/1 – Grapa I
S6 – Za realko
S10/1 – Vrh zelj
S12 – Prejnuta
S18 – Na Luži
S22 – Triglavska
S25 – Podroteja
S4 – Vojskarska 2
S9 – Palacina
S10/2 – Rožna ulica-Gasa
S13 – Renkovec
S20 – Podgora
S23 – Lenštat-Kalvin
S29 – Zagoda
S5 – Žabja vas
S10 – Grilčeva
S11 – Pri Rupču
S15 – Brusovše
S20/1 – Faletovše
S24 – Kosovelova
3. Območja centralnih dejavnosti (centralni programi) in območja spremljajočih dejavnosti
C2 – Na griču
C5 – Zdravstveni dom
C7/1 – Center II
C3 – Na križišču
C6 – Na Uti
C7/2 – Center III
C4 – Cerkev
C7 – Pod Barbari
4. Mestno jedro
MJ1 – Mestno jedro – sever
MJ2 – Mestno jedro – jug
MJ2/1 – Mestno jedro – vzhod
5. Mestna dominanta
MD1 – Cerkev sv. Antona s Kalvarijo
MD2 – Grad
6. Parkovna, športna, rekreacijska in turistična območja
R1 – Barbare
R2 – Ob Idrijci
7. Industrijska območja
I1 – Vojkova 13/1 – Pri Likarici
I2 – Na Alij 14 – Servis
I3 – Kolektor
8. Območje rudnika živega srebra
RŽS – Kajzer
RŽS – Halda
9. Kmetije
K1 – Pri Kumru
K4 – Smukovše
K2 – Čerinovš
K5 – Pri Kobal
K3 – Pri Polancu
10. Kmetijska območja
11. Gozdne površine
12. Pokopališče
13. Vodotok
V – reka Idrijca
14. Prometne površine
P – Magistralna cesta 10/10
15. Bencinska črpalka
BČ1 – bencinska črpalka Vojkova ulica – mesto
BČ2 – bencinska črpalka Vojkova ulica – Marof
16. Čistilna naprava – ČN
17. Plin
– Skladišče plina

Za območje
MJ1 – Mestno jedro – sever
C7 – Pod Barbari
RŽS2 – Halda
MJ2 – Mestno jedro – jug
RŽS1 – Kajzer
R2 – Ob Idrijci, desni breg
C6 – Na Uti
MJ2/1 – Mestno jedro – vzhod
je predpisana izdelava prostorsko izvedbenih načrtov (PIN), do njihove izdelave so dovoljeni le posegi v zvezi s komunalnim urejanjem in rednim vzdrževanjem obstoječih objektov in sprememba namembnosti rabe objektov ali dela objektov ob upoštevanju predpisov za varstvo pred škodljivimi vplivi na okolje.
Dovoljene so nadomestitve objektov ali delov objektov, kijih zaradi dotrajanosti, nefunkcionalnosti, naravnih ali drugih nesreč in drugo, ekonomsko ni smotrno obnavljati.

Za območja:
S22/1 – Cegovnica
S10/2 – Rožna ulica-Gasa
S10/1 – Vrh Zelj
I3/1 – Pri Likarici
Sl/1 – Grapa I
C7/1 – Center II
S20/1 – Zaspana grapa-Faletovše
Sl/1 – Grapa II
C7/2 – Center III
so izdelani in veljajo prostorsko-izvedbeni načrti, posegi na teh območjih so dovoljeni le v skladu z njimi.

Poseg v prostor mora biti skladen z usmeritvami, ki jih za to območje predpisujejo planski akti ter merili in pogoji po tem odloku.
Skladnost posameznega posega in določitev konkretnih pogojev se opredeli v lokacijskem postopku na podlagi lokacijske dokumentacije in predpisanih soglasij.

Območje mesta je razvrščeno v 14 tipov namembnosti:
1. stanovanjska območja – individualna gradnja
2. stanovanjska območja – mešana gradnja
3. območja centralnih dejavnosti (centralni program) in območja spremljajočih dejavnosti
4. mestno jedro
5. športna, rekreacijska in turistična območja
6. industrijska območja
7. območje Rudnika živega srebra
8. kmetijska območja
9. gozdne površine
10. pokopališče
11. mestna dominanta
12. prometne površine
13. vodne površine
14. posebna območja (BČ, ČN, SP).

1. V stanovanjskih območjih – individualna gradnja (S1, Sl/2, S2, S3, S7, S8, S14, S16, S17, S19, S21, S22/1, S26, S27, S28) je dovoljena gradnja funkcionalnih objektov skupnega značaja za dopolnitev soseske:
– prenove, nadomestitve, prizidave, nadzidave,
– dopolnilna gradnja (plombe),
– gradnja drvarnic, vrtnih ut, rastlinjakov, dimnikov, sončnih kolektorjev, zunanjih stopnišč, vetrolovov,
– gradnja kolektivnih ali samostojnih garažnih objektov tudi v kombinaciji z drvarnicami,
– urejanje odprtih površin.
Dovoljena je gradnja in rekonstrukcija infrastrukturnih objektov in naprav, urejanje odprtih površin in dovoljeni so vsi posegi za zboljšanje kvalitete bivalnega okolja.
Izjemoma so dovoljene spremembe namembnosti, rabe objektov v nestanovanjske namene vendar samo za mirne uslužnostne in servisne dejavnosti.
2. V stanovanjskih območjih mešane gradnje (S1/1, S4, S5, S6, S9, S10, S10/1, S10/2, S11, S12, S13, S15, S18, S20, S20/1, S22, S24, S25, S29) so dovoljeni posegi, opredeljeni v 1. točki tega člena.
3. V območjih centralnih dejavnosti (C2, C3, C4, C5, C6, C7, C7/1, C7/2) so dovoljeni vsi posegi, ki pomenijo boljšo kvaliteto ponudbe.
Območja spremljajočih centralnih dejavnosti so namenjena dopolnitvi stanovanjski gradnji (plombe), z administrativno-poslovnimi prostori (biroji, predstavništva, pisarne), prodajni lokali za trgovino na drobno osnovna in specializirana preskrba), prostori za servisne in uslužnostne dejavnosti, gostinski in zabaviščni lokali, prostori za kulturne dejavnosti, gradnji garaž in pomožnih prostorov za potrebe občanov in dejavnosti, ureditvi parkirnih prostorov, zelenic in ostale prometne in komunalne infrastrukture, dovoljene so spremembe namembnosti rabe prostora, kolikor nova namembnost ustreza prej naštetim kriterijem in ne povzroča motenj dejavnostim in okolju.
4. V območju mestnega jedra (MJ1, MJ2, MJ2/1) je dovoljena mestna prenova v obliki asanacije, delne ali popolne rekonstrukcije in revitalizacije ali nadomestitve posameznih objektov pod posebnim nadzorom službe za varovanje kulturne dediščine.
Dovoljena je gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov in naprav komunalne in cestne infrastrukture.
Dovoljena je sprememba namembnosti rabe pritličnih prostorov v nestanovanjske namene ob upoštevanju meril za varstvo pred škodljivimi vplivi na bivalno okolje.
5. V območjih, ki so namenjena športu, rekreaciji in turizmu (R1, R2) so dovoljeni posegi, ki dopolnjujejo kvaliteto ponudbe vendar le v skladu z izhodišči varovanja naravne in kulturne dediščine.
6. V industrijskih območjih (I1, I2, I3, I3/1, I4) so dovoljeni posegi v smislu asanacije, rekonstrukcije, nadomestitve in gradnje izključno za potrebe dejavnosti.
Dovoljena je gradnja vseh infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe dejavnosti, in sicer:
7. Na območju rudnika živega srebra (RŽS1, RŽS2) so dovoljeni vsi posegi v cilju zapiranja rudnika, pa tudi asanacijski posegi in nujna vzdrževalna dela.
Na manipulativnem območju rudnika so dovoljeni usklajeni posegi in dejavnosti, ki sicer spreminjajo namensko rabo manipulativnega prostora in so namenjeni zboljšanju okolja (začasno deponiranje odpadnih kovinskih odpadkov, reciklaža drugih odpadkov, kompostirnica...).
8. Na kmetijskih območjih je poleg osnovne rabe dovoljeno še vrtičkarstvo in postavitev vrtnih ut v kombinaciji s shrambo za orodje. Spremembe namembnosti zemljišča in gradnja je dovoljena le v območjih kmetij (K1, K2, K3, K4, K5).
9. Zelene površine so kombinacija zaraščenih in kmetijskih površin, so predvsem na hidrogeološko labilnih in ogroženih območjih. Na teh območjih so dovoljeni le posegi za izboljšanje hidrogeološkega stanja.
10. Gozdne površine so opredeljene kot varovalni gozd in gozd s posebnim namenom. Vsi posegi v gozd kot tudi sekanje dreves ni dovoljeno. Izjemoma je dovoljeno posekati posamezna drevesa le po odredbi gozdarskega strokovnjaka.
11. Območje pokopališča je namenjeno le osnovni rabi. Dovoljena je gradnja objektov in naprav in ureditve za potrebe pokopov in obredov.
12. Na območju mestnih dominant (MD) so dovoljeni samo posegi v smislu ohranjanja dominante in naravovarstveni in kulturnovarstveni posegi (sekanje dreves, vzdrževalni posegi na objektih).

Velikost gradbene parcele praviloma ne sme odstopati od velikosti istovrstnih parcel v območju. Obvezno mora upoštevati obliko parcele in razgibanost terena. Omogočati mora zadovoljitev osnovne dejavnosti.
Masivne ograje niso dovoljene. Priporočljive so lahke ograje v kombinaciji z živo mejo.
Dovoljeni so oporni in podporni zidovi v posestnih mejah, le izjemoma ob njih.
Pri objektih, namenjenih za storitvene in servisne dejavnosti se velikost parcele določi glede na namembnost objekta tako, da se z odmiki zagotovi tudi možnost kasnejšega širjenja.
Širina dovozov naj znaša najmanj 3 m.

Z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine so na območju zaščite možni posegi na objektih:
– v okviru obnove zavarovane kulturne dediščine z namenom, da se objektu povrne prvotni videz,
– pri oblikovno nekvalitetnem posegu z namenom, da se objekt bolje prilagodi zavarovani celoti.
Nadomestitev zavarovanih objektov je možna le:
– ko gre za zavarovan objekt, ki je v slabem fizičnem stanju in sanacija ni možna,
– če to zahteva sprememba funkcij v primeru rekonstrukcij ali gradenj v strnjenem območju.
Novogradnje morajo v celoti upoštevati zgodovinsko urbanistično zasnovo mesta v posameznem območju urejanja.
Za vsak poseg v območju mesta Idrija in vse posege na objektih dendrološke dediščine in drevoredih mora dati Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Nove Gorice spomeniškovarstvene smernice in soglasje h gradbeni dokumentaciji.

Pri posegih v prostor morajo biti upoštevane naslednje prilagoditve:
– novogradnje, nadomestitve, prenove, nadzidave, prizidave, dozidave in drugi posegi v prostor se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave,
– prizidave in nadzidave so možne le do višine sosednjih objektov,
– prenove, dozidave, nadzidave in nadomestitve morajo predstavljati urbanistično in arhitektonsko izboljšavo ambienta,
– strehe novozgrajenih, prenovljenih, nadomestnih in prizidanih objektov so načelno dvokapnice z opečno kritino, smer slemena mora biti prilagojena sosednjim objektom,
– fasade morajo biti prilagojene fasadam na sosednjih objektih,
– pri vseh posegih v prostor morajo biti upoštevani odmiki od prometnih površin, komunalnih in energetskih objektov in naprav ter gradbena linija prilagojena obstoječim gradbenim linijam.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka so možni oblikovalski kontrasti v primeru:
– kadar je namen kontrasta vzpostaviti prostorsko dominanto,
– kadar gre za vzpostavitev simbolne razpoznavnosti vizualno izpostavljene lokacije in
– kadar gre za začasni objekt.

V mestu Idrija je na celotnem območju urejanja dovoljeno v skladu z obstoječimi tehničnimi predpisi komunalno urejanje v smislu novogradenj, dograjevanja, rekonstrukcij in vzdrževanja omrežja, naprav in objektov: vodovoda, kanalizacije, plinovoda, električnega omrežja, javne razsvetljave, PTT sistema, sistema kabelske televizije ter prometnih površin za priključitev obstoječih objektov ter naprav.
Pri komunalnem urejanju se morajo upoštevati naslednji pogoji:
1. Vsi obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca vodovoda.
Za začasno oskrbo je dovoljena uporaba pitne vode iz kapnic in individualnih zajetij.
V mestu mora biti zagotovljeno zadostno število hidrantnih mest.
2. Za območje je predvidena dograditev čistilne naprave ter dograditev in rekonstrukcija kanalizacijskega omrežja.
Vsi sedanji in predvideni objekti morajo biti priključeni na to omrežje pod pogoji in v soglasju upravljalca kanalizacije. Do priključitve na javno kanalizacijo morajo vsi sedanji in bodoči objekti imeti vodotesno greznico na izpraznjevanje, vsebino greznic se odlaga v čistilno napravo ali na za to določen prostor iz ureditvenega območja mesta.
3. Priključitev na NNO in PTT omrežje mora biti predvidena in zvedena v skladu pod pogoji upravljalcev v skladu z individualnim soglasjem.
4. Magistralna cesta mora imeti 15 m, lokalne in ostale ceste pa 5 m varovalni pas, predvidene pa 30 m rezervat. Posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le s soglasjem upravljalca ceste.
Priključki na javno cestno omrežje in križišča naj bodo praviloma pravokotni in pregledani.
Dostopi do objektov morajo biti urejeni tako, da je omogočen dostop z interventnimi vozili.
5. Vkopi cistern za tekoče gorivo in postavitve nadzemnih cistern za plinsko gorivo se morajo izvajati v skladu z veljavnimi predpisi.

Posegi ob in v vodotokih morajo biti usklajeni z vodnogospodarskimi smernicami in s ciljem, da odpravijo negativne vplive in čimbolj osnovno funkcijo vodotoka in ne škodujejo vodni flori in favni. Gradnja v vzdrževalnem pasu je omejena. Na funkcionalnem zemljišču vodotoka je možna gradnja vodnogospodarskih objektov in naprav.
Na plazovitih in pogojno stabilnih zemljiščih ni dovoljena gradnja objektov in preusmerjanje ali zadrževanje voda.
Površinske vode se mora zajeti in odvesti v odvodnike.
Meteorne vode iz parkirišč in manipulacijskih površin se morajo odvajati prek lovilcev maščob.
Za vsak poseg v bližini vodotokov, na plazovitem območju ali pogojno stabilnem zemljišču je potrebno predhodno pridobiti hidrogeološko mnenje.

V mestu Idrija je obvezno zbiranje in recikliranje, odvažanje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno deponijo. Odpadki se zbirajo in sortirajo v tipizirane smetnjake.
Okolica objektov mora biti urejena.
Smetnjaki naj bodo postavljeni na skritih mestih; na dan odvoza naj se postavijo na mesto odvzema.

Na območjih starih rudniških odvalov je treba predložiti tudi izvid o koncentraciji Rn 222 na mestu predvidenega posega in pred začetkom gradnje predložiti mnenje strokovne organizacije o pravilnosti projektne rešitve zaščite.

Pri vseh posegih v prostor in spremembah namembnosti rabe obstoječih ali delov objektov je že v fazi izdelave lokacijske dokumentacije obvezno upoštevati:
– Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju in Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja... (Uradni list SRS, št. 15/76, 29/80)
– Pravilnik o tem kako morajo biti opremljena skladišča naftnih derivatov... (Uradni list SRS, št. 3/79)
– Uredbo o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Uradni list SRS, št. 6/90)
– Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85)
– Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91)
– Zakon o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75)
– Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81).

Če upravni organ, pristojen za urejanje prostora ugotovi, da utegne predviden poseg povzročiti prekomerne motnje v okolju, lahko zahteva dodatne analize, pri prenovah pa predhodno sanacijo.

Pri vseh posegih se mora odkopano zemljo posebej deponirati in jo kasneje uporabiti za ureditev okolice ali pa jo odstopiti za izboljšanje kmetijskih površin.

Prostorsko ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri za urejanje prostora pristojnem občinskem upravnem organu.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec, Vrhnika.

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.