Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90), 4. člena Odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s pristojnostmi zborov in volitvami funkcionarjev občinske skupščine ter Izvršnega sveta občine Idrija (Uradni list RS, št. 16/90, 26/90, 33/90, 4/91 in 10/91) so zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občine Idrija na skupni seji dne 24. 5. 1993 sprejeli

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine Idrija za obdobje 1986-2000 in v skladu z določbami družbenega plana občine Idrija za obdobje 1986-1990 sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji za ureditveno območje naselja Sp. Idrija in del Sp. Kanomlje, ki jih je izdelal Atelje '92, d.o.o. Idrija, UN1A, d.o.o. Idrija, pod št. 257/92 jan. 1993, ter določajo:
– merila in pogoje glede vrste posegov v prostor
– merila za določanje gradbenih parcel,
– merila in pogoje za varovanje naravne in kulturne dediščine,
– merila in pogoje glede oblikovanja objektov,
– merila in pogoje za prometno in komunalno urejanje in
– merila in pogoje za varstvo okolja.
Ta merila se nanašajo na posege v prostor, za katere si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje in za posege, za katere zadošča priglasitev upravnemu organu.

Prostorsko ureditveni pogoji (v nadaljevanju PUP) iz prejšnjega člena vsebujejo tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo, lego, namensko rabo in zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov in naprav ter ureditev.
Tekstualni del obsega opis in utemeljitev PUP ter pogoje, mnenja in soglasja pristojnih organov skupnosti.
Kartografski del vsebuje grafične prikaze v M 1:5000 na topografski osnovi, M 1:1000 na katastrski osnovi in v M 1:2880 na katastrski osnovi.

Območje naselja Sp. Idrija z delom Sp. Kanomlje je določeno z dolgoročnim planom občine Idrija za obdobje
1986-2000. Opis meje po parcelnem stanju je podan v tekstualnem delu PUP (obseg in meja območja urejanja).

Po tem odloku se urejajo območja:
A1 – pri Svetiku,
A2 – v Trnjih,
A3 – Rupnik,
A4 – Žerovček,
C11 – Na vasi (stari del)
C12 – Na vasi (novi del)
C2 – Poslovno trgovski center
čN – območje čistilne naprave,
bč – območje bencinske črpalke,
S1 – Poklon,
S2 – za Strelom,
S3 – Koreja (Mladinska in Šolska ulica ter Na melinah)
S4 – Pot v trnje
S5 – Na griču
S6 – Pustota (del)
S7 – Obrtno stanovanjska cona S8 – Na opornu
S9 – Mokraška vas,
S10 – Marof,
ek – Kendova domačija,
il – Lesna industrija
K1 – Pokopališče
RTP – razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV.

Za območja: S 6,1 – Pustota del, S 6,2 Pustota del (Kozinski grič), i2 – Rotomatika in je predpisana izdelava PIN. Do njihove izdelave so dovoljeni le posegi v zvezi s komunalnim urejanjem in rednim vzdrževanjem obstoječih objektov in spremembe namembnosti rabe objektov ali dela objektov za nestanovanjske dejavnosti ob upoštevanju predpisov za varstvo pred škodljivimi vplivi na okolje.
Dovoljene so nadomestitve objektov ali dela objektov, ki jih zaradi dotrajanosti, nefunkcionalnosti, naravnih ali drugih nesreč ekonomsko ni smotrno obnavljati.

Poseg v prostor mora biti skladen z usmeritvami, ki jih za ta območja predpisujejo planski akti ter merili in pogoji po tem odloku.
Skladnost posameznega posega in določitev pogojev se opredeli v lokacijskem postopku na podlagi lokacijske dokumentacije in predpisanih soglasij.

Območja urejanja so uvrščena v naslednje tipe namembnosti:
a) stanovanja in kmetijstvo ter gozdarstvo, (A1, A2, A3, A4)
c) centralne dejavnosti in stanovanja (C11, C12, C2, S3, S 10-del)
S) stanovanjsko območje ter obrtno servisne dejavnosti:
– mešana stanovanjska gradnja (S2),
– individualna stanovanjska gradnja (S1, S4, S5, S6, S7, S8, S9-del, S10-del, S11)
i) proizvodne in skladiščne dejavnosti (il, i2, S9-del, S10-del)
ek) območje etnološkega spomenika (ek),
k) komunalne dejavnosti
bč) površine za bencinsko črpalko
čn) območje čistilne naprave
rtp) območje razdelilne transformatorske postaje 110/ 20 kV (RTP).

V območjih urejanja namenjenih za stanovanja ter kmetijski proizvodnji in gozdarstvu (A1, A3, A4) so dovoljeni naslednji posegi:
– adaptacije, prenove, nadomestitve, prizidave in nadzidave stanovanjskega objekta, gospodarskih poslopij,
– dopolnilna gradnja (plombe),
– gradnja pomožnih objektov je dovoljena vendar mora biti vsak poseg oblikovan v skladno arhitektonsko celoto,
– dopustna je tudi sprememba namembnosti v obrtno delavnico ali drugo storitveno dejavnost s tem, da ne nastopijo prekomerni vplivi na okolico,
– popolnoma proizvodno obrtne dejavnosti niso dovoljene.
V območjih za centralne dejavnosti in stanovanja, oskrbne in storitvene dejavnosti ter šport in rekreacijo so dovoljeni posegi:
– adaptacije, prenove, nadomestitve, stanovanjskega objekta,
– prizidave in nadzidave (razen v območju S3, C2, C11)
– dopolnilna gradnja (plombe), s tem da se zagotovi normalne manipulacijske površine med objekti,
– gradnja pomožnih objektov je dovoljena (razen v območju S3 in C2) vendar mora biti vsak poseg oblikovan v skladno arhitektonsko celoto,
– dopustna je tudi sprememba namembnosti v obrtno delavnico ali drugo storitveno dejavnost s tem, da ne nastopijo prekomerni vplivi na okolico,
– popolnoma proizvodno obrtne dejavnosti niso dovoljene,
– v območju S3 je dopustna gradnja garažnih nizov ter pokritih parkirišč, s tem, da se zagotovijo normalni in varni dostopi, dovozi in je oblikovanje dopolnilnih objektov v skladu z urbanističnimi konstantami,
– novogradnja individualnih stanovanjskih objektov je dovoljena v območju S10,
– dopustna je izgradnja oziroma namestitev plinskih cistern s pripadajočo instalacijo,
– dopustna je enotna ureditev območja namenjenega za vrtičkarje z enotnimi parcelami in brez pomožnih objektov,
– dopustna je uporaba zunanjih površin za gostinsko oziroma trgovsko dejavnost s tem, da se zagotovi normalne in varne prehode oziroma dovoze, ter da ne nastopijo prekomerni motilni vplivi (hrup...),
– nadzidava blokovne gradnje je možna v smislu izkoriščanja podstrešij, vendar je potrebno pri teh posegih ohraniti glavne vedute širšega območja (razen v S3, kjer so dopustne adaptacije podstrešij za stanovanjske površine, s tem, da se ne spreminjajo višinski gabariti objektov.
V območju za proizvodne in skladiščne dejavnosti so dovoljeni posegi v smislu sanacije, rekonstrukcije, nadomestitve in gradnje, ki funkcionalno zaokrožujejo oziroma dopolnjujejo osnovno namembnost.
V območju etnološkega spomenika so dopustni posegi, ki funkcionalno zaokrožajo, oziroma dopolnjujejo osnovno dejavnost – turizem in gostinstvo oziroma trgovino.
DovoIjena je gradnja vseh infrastrukturnih objektov in naprav.
V območju bč je dopustna gradnja objektov in naprav za potrebe bencinskega servisa, objektov za zaščito okolja, opornih zidov za regulacijo Idrijce, gradnjo komunalnih naprav in napeljav, urejanje zelenic ter potrebnih uvozov in izvozov.
V območju čn je dopustna gradnja objektov za potrebe CČN, objektov za zaščito območja, gradnja komunalnih naprav in napeljav, urejanje zelenic ter potrebnih transportnih poti.

Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti objekta, njegovi velikosti ter naravnim in ustvarjenim danostim prostora.
Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev vseh spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti razen v primeru, če je že zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje v širšem območju. Velikost gradbene parcele za individualno hišo ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju.
Za prostostoječe stanovanjske objekte naj bo celotna površina zemljišča praviloma najmanj 1,5 x večja od bruto etažne površine objekta. Velikost gradbene parcele v območju z zgoščeno zazidavo je lahko tudi manjša.
Novozgrajeni objekti obrtne dejavnosti imajo določene večje parcele, oziroma najmanj 1,8 x večje od bruto etažne površine predvidenega objekta.
Velikost funkcionalnega zemljišča se določa na osnovi namembnosti in velikosti objekta, naravnih in ustvarjenih danosti ob upoštevanju predvidenega razvoja predvsem infrastrukturnih objektov in naprav ter omejitve uporabe zemljišča po posebnih predpisih veljavne zakonodaje.
Za stanovanjske objekte je minimalna širina okrog objekta 2,00 m ter širina dovoza do objekta najmanj 3,50m.
Za pomožne objekte se določi minimalni obseg funkcionalnega zemljišča.
Za kmetijske oziroma gospodarske objekte je širina okrog objekta najmanj 5 m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije najmanj v radiju 15 m, širina dovoza pa najmanj 3,50m, kolikor zaradi podreditve obstoječi morfologiji okoliške zazidave ni potrebna posebej prilagojena zasnova.
Za proizvodne objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na tehnološko zahtevano velikost objekta, gostoto in racionalnost pozidave z vključitvijo vseh obstoječih in bodočih proizvodnih komunikacij z minimalno širino 3,5 m.
Za objekte, ki so namenjeni izključno opravljanju obrtnih dejavnosti se velikost določi glede na tehnološke zahteve dejavnosti ter ob smiselnem upoštevanju meril za stanovanjske objekte.
Za vse objekte velja, da kolikor je dejanska parcela manjša od gradbene parcele (ugotovljeno na osnovi navedenih meril) se upošteva dejanska površina parcele.

Z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine je na območju zaščite, preoblikovanje obstoječih objektov možno le v okviru obnove zavarovane kulturne dediščine z namenom, da se objektu povrne primarni videz ter pri oblikovno nekvalitetnem posegu z namenom, da se objekt bolje prilagodi zavarovani celoti.
Nadomestitev zavarovanih objektov je možna le ko gre za objekt, ki je v tako slabem fizičnem stanju, da sanacija ni možna, če to zahteva sprememba funkcij, v primerih rekonstrukcij ali novogradenj v strnjenem gručastem območju s tem, da morajo novogradnje v celoti upoštevati historično arhitektonsko urbanistično zasnovo naselja v posameznem območju urejanja.
Za vsak poseg v območju naselja Sp. Idrija morajo biti dane spomeniškovarstvene smernice in soglasje h gradbeni dokumentaciji, soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine GORICA.

Novogradnje, nadzidave, prizidave in ostali posegi v prostor naj vzdržujejo vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja, zato naj se prilagodijo okoliškim objektom in ureditvam po:
– zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča,
– odmiku od sosednjih objektov (ne smejo zmanjšati osončenosti sosednjih objektov)
– sestavi osnovnih stavbnih mas,
– višini in gradbeni črti,
– naklonu streh in smereh slemen,
– razmerjih fasad in njihovih orientacij še zlasti na ulično stran,
– merilih in razporeditvi fasadnih elementov še zlasti oken in vrat, barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve kvalitetnega odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in ostalih posegov v prostor.
Na območjih, ki so bila urejena na osnovi PIN morajo novi posegi v prostor upoštevati načela kontinuitete v oblikovanju ter vzdrževati ter izpopolnjevati vizualno enotnost. K pogojem za oblikovanje posegov v prostor v neposredni soseščini objektov ali v območjih, ki so razglašeni za spomenike naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti soglasje ZVNKD Gorica.
Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, klopi, kakor tudi pomožni in začasni objekti in naprave, reklamna znamenja in turistične oznake, morajo biti v posameznih ožjih območjih enotna.

Na celotnem območju urejanja je dovoljeno v skladu z obstoječimi tehničnimi predpisi komunalno urejanje v smislu novogradenj, dograjevanja, rekonstrukcij in vzdrževanja omrežja, naprav in objektov vodovoda, kanalizacije, plinovoda, električnega omrežja, javne razsvetljave, PTT sistema kabelske televizije ter prometnih površin za priključitev obstoječih objektov in naprav.
V komunalnem urejanju se morajo upoštevati naslednji pogoji:
Vsi obstoječi in bodoči objekti morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem upravljalca vodovoda.
Za začasno oskrbo je dovoljena uporaba pitne vode iz kapnic in individualnih zajetij.
V kraju mora biti zagotovljeno zadostno število hidrantnih mest.
Za območje kraja je predvidena izgradnja čistilne naprave ter dograditev in rekonstrukcija kanalizacijskega omrežja.
Vsi sedanji in predvideni objekti morajo biti priključeni na to omrežje pod pogoji in v soglasju upravljalca kanalizacije razen obstoječi oziroma predvideni objekti v območjih S8, I1, I2, in S6.1, S6.2, S11, ter S9, S10, bč, kjer so varianto predvidene lokalne čistilne naprave.
Do priključitve na javno kanalizacijsko omrežje morajo vsi sedanji in bodoči objekti imeti vodotesno greznico na izpraznjevanje.
Priključitev na NNO in PTT omrežje mora biti predvidena in izvedena v skladu s pogoji upravljalcev.
Magistralna cesta mora imeti 15 m, lokalne in ostale ceste pa 5 m varovalni pas. Posegi v varovalnem pasu so dovoljeni le s soglasjem upravljalca ceste.
Priključki na javno cestno omrežje in križišča naj bodo praviloma pravokotna in pregledna.
Dostopi do objektov morajo biti urejeni tako, da je omogočen dostop z interventnimi vozili.
Vkopi cistern za tekoče gorivo in postavitve nadzemnih cistern za plinsko gorivo se morajo izvajati v skladu z veljavnimi predpisi.

Posegi ob in v vodotokih morajo biti usklajeni z vodnogospodarskimi smernicami in s ciljem, da odpravijo negativne vplive in čimbolj ohranijo osnovno funkcijo vodotoka in ne škodujejo vodni flori in favni. Gradnja v vzdrževalnem pasu je omejena. Na funkcionalnem zemljišču vodotoka je možna gradnja vodnogospodarskih objektov in naprav.
Na plazovitih in pogojno stabilnih zemljiščih ni dovoljena gradnja objektov in preusmerjanje ali zadrževanje voda.
Površinske vode se mora zajeti in odvesti v odvodnike.
Meteorne vode iz parkirišč in manipulacijskih površin se morajo odvajati preko lovilcev maščob.
Za vsak poseg v bližini vodotokov, na plazovitem območju ali pogojno stabilnem zemljišču je potrebno predhodno pridobiti hidrogeološko mnenje.

V kraju je obvezno zbiranje in recikliranje, odvažanje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno deponijo. Odpadki se zbirajo in sortirajo v tipizirane smetnjake.
Okolica objektov mora biti urejena.
Smetnjaki naj bodo postavljeni na za to določenih in zaščitenih mestih, na dan odvoza naj se postavijo na mesto odvzema.

Pri vseh posegih v prostor in spremembah namembnosti rabe obstoječih ali delov objektov je že v fazi izdelave lokacijske dokumentacije obvezno upoštevati:
– Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju in Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja (Uradni list SRS, št. 15/76, 29/80)
– Pravilnik o tem, kako morajo biti opremljena skladišča naftnih derivatov (Uradni list SRS, št. 3/79)
– Uredbo o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Uradni list SRS, št. 6/90)
– Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85)
– Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91)
– Zakon o vodah (Uradni list SRS, 38/81 in 29/86).

Če upravni organ, pristojen za urejanje prostora ugotovi, da utegne predviden poseg povzročiti prekomerne motnje v okolju, lahko zahteva dodatne analize, pri prenovah pa predhodno sanacijo.

Pri vseh posegih se mora odkopano zemljo posebej deponirati in jo kasneje uporabiti za ureditev okolice ali pa odstopiti za izboljšanje kmetijskih površin.

PUP so stalno na vpogled pri za urejanje prostora pristojnem upravnem organu.

Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o urbanističnem redu občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/69) za območje naselja Sp. Idrija z delom Sp. Kanomlje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat Idrija, Logatec, Vrhnika.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.