POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev (v nadaljnjem besedilu: poslanci).
2. člen
Vprašanja organizacije in načina dela državnega zbora, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odlokom ali z drugim aktom državnega zbora v skladu s tem poslovnikom.
3. člen
Način dela delovnih teles državnega zbora se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi z odloki o ustanovitvi delovnih teles in s poslovniki delovnih teles.
4. člen
Razmerja državnega zbora do državnega sveta, vlade in predsednika republike se urejajo na način, ki ga določajo ustava, zakon in ta poslovnik.
5. člen
Državni zbor posluje v slovenskem jeziku.
Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti imata pravico govoriti in pisno vlagati predloge, pobude, vprašanja in druge vloge v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Njuni govori in vloge se prevajajo v slovenski jezik.
6. člen
Delo državnega zbora je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči državni zbor ali njegovo delovno telo.
7. člen
Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah.
Redne seje se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 30. julijem in v času jesenskega zasedanja med 10. septembrom in 20. decembrom.
8. člen
Državni zbor predstavlja predsednik državnega zbora.
9. člen
Državni zbor ima svoj pečat.
Pečat ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog njega pa napis "Državni zbor Republike Slovenije".
II. KONSTITUIRANJE DRŽAVNEGA ZBORA
10. člen
Prvo sejo novoizvoljenega državnega zbora skliče predsednik republike najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi.
Do izvolitve predsednika državnega zbora vodi prvo sejo novoizvoljenega državnega zbora najstarejši poslanec.
11. člen
Državni zbor se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več ko polovica poslanskih mandatov.
12. člen
Državni zbor izvoli na prvi seji na predlog poslanskih skupin mandatno-imunitetno komisijo.
Do ustanovitve poslanskih skupin se šteje, da sestavljajo posamezne poslanske skupine vsi poslanci, ki so bili izvoljeni v državni zbor z istoimenskih list, poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, in poslanca narodnih skupnosti na podlagi poročila republiške volilne komisije.
13. člen
Mandatno-imunitetni komisiji se predloži poročilo republiške volilne komisije, potrdila o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
14. člen
Mandate poslancev potrdi državni zbor na predlog mandatno-imunitetne komisije, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list.
Državni zbor skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Poslanec, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je državni zbor z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri državnem zboru.
15. člen
Po potrditvi mandatov državni zbor imenuje komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ter izvoli predsednika in podpredsednike državnega zbora.
16. člen
Državni zbor v 30 dneh po konstituiranju imenuje delovna telesa in sekretarja državnega zbora.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI POSLANCEV
1. Splošne določbe
17. člen
Poslanci imajo pravice in dolžnosti, določene z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom.
18. člen
Pod pogoji, določenimi s tem poslovnikom, ima poslanec pravico skupaj z drugimi poslanci ustanoviti poslansko skupino, se včlaniti vanjo in v njej enakopravno sodelovati ali iz nje izstopiti.
19. člen
Poslanec ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih delovnih telesih državnega zbora želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji poslanske skupine, katere član je. Če poslanec ni član nobene poslanske skupine, sporoči to izjavo predsedniku komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
20. člen
Poslanec ima pravico, da se udeležuje tudi sej delovnih teles, v katerih ni član, razen če je za posamezna izmed njih s tem poslovnikom ali z odlokom o ustanovitvi delovnega telesa drugače določeno.
Če se poslanec udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njej razpravlja le po sklepu delovnega telesa, nima pa pravice glasovati.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ima poslanec, ki ni član delovnega telesa, pravico razpravljati na seji delovnega telesa, če v njem ni zastopana poslanska skupina, katere član je poslanec.
21. člen
Poslanec ima pravico zahtevati od organov državne uprave in organov lokalnih skupnosti obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti.
22. člen
Poslancu se izda poslanska izkaznica. V njej je poleg osebnih podatkov navedena imunitetna pravica.
Poslansko izkaznico podpiše predsednik državnega zbora.
2. Poslanska vprašanja in pobude
23. člen
Na redni seji državnega zbora je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude poslancev.
Za vsako predvideno obravnavo poslanskih vprašanj in pobud se določi dan in ura obravnave. Pri določitvi dnevnega reda se določi časovna omejitev obravnave.
Državni zbor lahko odloči, da bo vprašanja in pobude poslancev obravnaval na posebni seji.
Poslanec mora prijaviti poslansko vprašanje ali pobudo sekretarju državnega zbora najkasneje dan pred sejo, na kateri se obravnavajo poslanska vprašanja in pobude.
Predsedujoči državnega zbora mora pri določitvi vrstnega reda postavljanja poslanskih vprašanj in pobud skrbeti za to, da pridejo na vrsto poslanci iz raznih poslanskih skupin ob upoštevanju vrstnega reda prijavljenih vprašanj, s tem da imajo pri postavljanju prvih treh vprašanj prednost poslanci opozicije.
24. člen
Poslansko vprašanje mora biti kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči državnega zbora poslanca na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno izpopolni.
25. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud poslancev morajo biti na seji državnega zbora navzoči vsi ministri. Če je minister opravičeno odsoten ali zadržan, ga lahko nadomešča državni sekretar.
26. člen
Poslanec ima pravico postaviti poslansko vprašanje vladi ali posameznemu ministru z njegovega področja.
Poslanec lahko postavi vprašanje pisno ali ustno na seji državnega zbora. Ustno zastavljeno vprašanje ne sme trajati več ko tri minute.
Predsednik državnega zbora mora pisno poslansko vprašanje takoj poslati vladi ali ministru.
27. člen
Če je poslansko vprašanje postavljeno pisno, mora vlada ali posamezen minister odgovoriti nanj pisno najkasneje tri dni pred prvo naslednjo sejo.
Na ustno poslansko vprašanje mora vlada ali minister odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more storiti, mora to takoj obrazložiti. V takem primeru mora na vprašanje odgovoriti pisno najkasneje tri dni pred prvo naslednjo sejo. Ministrov odgovor praviloma ne sme trajati več ko 10 minut.
Potem ko je poslanec na seji dobil odgovor na svoje ustno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje, ki ne sme trajati več ko dve minuti.
28. člen
Predsednik državnega zbora odgovor vlade ali ministra na pisno vprašanje takoj pošlje poslancu, ki je postavil vprašanje, in z njim seznani vse poslance.
Potem ko je poslanec dobil odgovor na svoje pisno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje. Postavi ga lahko pisno ali ustno na prvi naslednji seji državnega zbora.
29. člen
Poslanec, ki je postavil poslansko vprašanje, lahko predlaga, naj se o odgovoru vlade opravi razprava v državnem zboru. Državni zbor brez razprave odloči o tem, ali in kdaj se opravi razprava o poslanskem vprašanju.
Na zahtevo najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine se v državnem zboru opravi razprava o odgovoru vlade. Poslanci iz iste poslanske skupine lahko tako zahtevo postavijo le na vsaki drugi seji. Razprava je omejena na predstavnika predlagatelja zahteve, predstavnika vlade in predstavnike poslanskih skupin. Razprava predstavnika predlagatelja zahteve lahko traja največ 15, razprava predstavnika vlade največ 10, razprava predstavnikov poslanskih skupin pa največ 5 minut.
30. člen
Poslanec ima pravico dati pobudo vladi ali posameznemu ministru za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Pobudo lahko da pisno ali ustno na seji državnega zbora. Ustno dana pobuda ne sme trajati več ko tri minute.
Pisno pobudo poslanec predloži predsedniku državnega zbora, ta pa z njo takoj seznani druge poslance.
31. člen
Če se pisna poslanska pobuda nanaša na zadeve iz pristojnosti vlade ali posameznega ministra, jo predsednik državnega zbora takoj pošlje vladi oziroma pristojnemu ministru.
Vlada oziroma pristojni minister mora odgovoriti na poslansko pobudo v 30 dneh od dne, ko je dobil pisno pobudo, ali od dneva seje državnega zbora, na kateri je bila dana ustna pobuda.
Predsednik državnega zbora z odgovorom takoj seznani poslanca, ki je dal pobudo, o odgovoru pa obvesti tudi druge poslance.
32. člen
Če se poslanska pobuda nanaša na delo državnega zbora, jo mora takoj obravnavati predsednik državnega zbora skupaj s kolegijem. Če poslanec z odgovorom predsednika državnega zbora ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji državnega zbora.
3. Poslanska imuniteta
33. člen
Poslanec uživa imuniteto od potrditve do prenehanja mandata.
34. člen
Pristojni državni organ mora, preden poslanca, ki se sklicuje na imuniteto, pripre ali začne proti njemu kazenski postopek, za to dobiti dovoljenje državnega zbora.
Tako dovoljenje ni potrebno, če je bil poslanec zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let.
35. člen
Če pristojni državni organ namerava poslanca, ki se sklicuje na imuniteto, pripreti ali začeti proti njemu kazenski postopek, pošlje zahtevo za odvzem imunitete v tem kazenskem postopku predsedniku državnega zbora.
V primeru, ko je bil poslanec priprt ali je bil zoper njega začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, mora pristojni državni organ nemudoma poslati predsedniku državnega zbora obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka.
Pristojni državni organ mora poslati obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka predsedniku državnega zbora tudi tedaj, ko se poslanec ni skliceval na imuniteto.
36. člen
Predsednik državnega zbora zahtevo za odvzem imunitete ali obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka takoj pošlje mandatno-imunitetni komisiji.
Mandatno-imunitetna komisija preuči zahtevo ali obvestilo in o tem poroča državnemu zboru na njegovi prvi naslednji seji. Mandatno-imunitetna komisija predlaga državnemu zboru vzpostavitev ali odvzem imunitete.
37. člen
Na podlagi poročila mandatno-imunitetne komisije odloči državni zbor najkasneje v 30 dneh od prejema zahteve za odvzem imunitete ali obvestila o priporu ali o začetku kazenskega postopka.
Ob obravnavanju obvestila o priporu ali o začetku kazenskega postopka zoper poslanca, ki se ni skliceval na imuniteto ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, sme državni zbor takemu poslancu vzpostaviti imuniteto.
38. člen
Pri obravnavanju zahteve za odvzem imunitete ali obvestila o priporu ter o začetku kazenskega postopka državni zbor ne vrednoti dokazov in ne presoja, ali je podan dejanski stan poslancu očitanega kaznivega dejanja in ali je poslanec kazensko odgovoren.
Zbor brez razprave in brez obrazložitve poslanskih glasov odloča o vzpostavitvi ali o odvzemu poslanske imunitete.
39. člen
Kadar je treba o vzpostavitvi ali o odvzemu imunitete odločati med dvema sejama državnega zbora, in glede na okoliščine primera ni mogoče počakati do prve prihodnje seje, odloči o vzpostavitvi imunitete ali o njenem odvzemu mandatno-imunitetna komisija.
Mandatno-imunitetna komisija v vsakem primeru takoj odloča o vzpostavitvi imunitete poslancu, ki je v priporu.
Mandatno-imunitetna komisija mora državnemu zboru sporočiti svojo odločitev na njegovi prvi prihodnji seji. Državni zbor njeno odločitev potrdi ali jo razveljavi.
40. člen
Svojo odločitev o vzpostavitvi imunitete ali o njenem odvzemu državni zbor ali v primerih iz prejšnjega člena mandatno-imunitetna komisija nemudoma pošlje pristojnemu državnemu organu.
V primeru, da je državni zbor vzpostavil imuniteto poslancu, ki je bil priprt ali je bil zoper njega začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, oziroma ko se poslanec ni skliceval na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega ne sme več voditi oziroma se priprti poslanec takoj spusti na prostost. Ustrezno odločbo o tem izda pristojni državni organ.
41. člen
Kadar da državni zbor ali mandatno-imunitetna komisija dovoljenje za pripor ali za začetek kazenskega postopka, sme biti poslanec priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega začet le za kaznivo dejanje, za katero je bilo dovoljenje dano.
42. člen
Kadar je bil poslanec priprt ali je bil zoper njega začet kazenski postopek še pred potrditvijo njegovega mandata, ravna državni zbor tako kakor v primeru, ko se poslanec ni skliceval na imuniteto.
4. Postopek za ugotavljanje odgovornosti in ukrepi zaradi neopravičenih odsotnosti s sej
43. člen
Poslanec se je dolžan udeleževati sej državnega zbora in njegovih delovnih teles, katerih član je.
Poslanec, ki ne more priti na sejo državnega zbora ali njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti predsednika državnega zbora oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje, razen če tega ne more storiti zaradi višje sile.
Za opravičeno odsotnost poslanca se štejejo:
– zadržanost z dela po predpisih o delovnih razmerjih in zdravstvenem zavarovanju,
– službena odsotnost po odobritvi predsednika državnega zbora,
– zadržanost zaradi istočasnega dela drugega delovnega telesa, katerega član je,
– izredni dopust, odobren v skladu z zakonom in aktom državnega zbora oziroma komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve,
– zadržanost zaradi okoliščin, ki se štejejo za višjo silo.
44. člen
Sekretar državnega zbora ali sekretar delovnega telesa pisno obvesti komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve o opravičenih in neopravičenih odsotnostih poslancev s seje državnega zbora oziroma njegovega delovnega telesa.
45. člen
Na podlagi obvestila o neopravičeni odsotnosti poslanca s seje predsednik komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve obvesti poslanca o ustreznem znižanju njegove plače in drugih osebnih prejemkov.
Zoper obvestilo predsednika komisije iz prejšnjega odstavka ima poslanec pravico ugovora pri tej komisiji v 8 dneh po prejemu obvestila.
Ugovor zadrži izvršitev ukrepa.
46. člen
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na sejo, na kateri obravnava ugovor iz prejšnjega člena, povabi tudi poslanca, ki je vložil ugovor. Poslanec ima pravico, da na seji komisije svoj ugovor pojasni.
O ugovoru odloči komisija s sklepom, s katerim ugovoru ugodi in ukrep spremeni ali prekliče, ali pa ugovor zavrne in potrdi veljavnost ukrepa o znižanju plače in drugih osebnih prejemkov.
47. člen
Za dneve neopravičene odsotnosti pri odločanju na seji državnega zbora poslancu ne pripada plača, regres za prehrano med delom in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.
Za dneve neopravičene odsotnosti s seje državnega zbora v drugih primerih in za dneve neopravičene odsotnosti s seje delovnega telesa državnega zbora poslancu ne pripada polovica plače, regres za prehrano med delom in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.
IV. DELOVNO PODROČJE DRŽAVNEGA ZBORA
48. člen
Državni zbor:
– odloča o spremembi ustave in jo razglaša,
– sprejema zakone, državni proračun in zaključni račun državnega proračuna,
– ratificira mednarodne pogodbe,
– sprejema poslovnik državnega zbora,
– sprejema nacionalne programe, deklaracije, resolucije, priporočila, stališča in sklepe,
– odreja parlamentarno preiskavo,
– razpisuje referendum,
– odloča o zaupnici in nezaupnici vladi,
– odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem,
– odloča o imuniteti poslancev,
– odloča o imuniteti sodnikov ustavnega sodišča,
– odloča o imuniteti sodnikov,
– odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja,
– odloča o uporabi obrambnih sil. Državni zbor voli, imenuje in razrešuje:
– predsednika vlade,
– ministre,
– predsednika in podpredsednike državnega zbora,
– predsednika, podpredsednika in člane delovnih teles državnega zbora,
– sekretarja državnega zbora, sekretarja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter generalnega sekretarja služb državnega zbora,
– člane stalnih delegacij državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah in mednarodnih organizacijah,
– sodnike ustavnega sodišča,
– sodnike,
– pet članov sodnega sveta,
– guvernerja centralne banke, – člane računskega sodišča,
– druge nosilce javnih funkcij, za katere tako določa zakon.
Državni zbor opravlja tudi druge zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določajo ustava, zakoni, poslovnik državnega zbora in odloki, izdani na podlagi tega poslovnika.
V. SEJE DRŽAVNEGA ZBORA
1. Sklicevanje sej
49. člen
Seje državnega zbora sklicuje predsednik državnega zbora.
Predsednik državnega zbora sklicuje redne seje v skladu s programom dela državnega zbora, po sklepu državnega zbora, po posvetovanju v kolegiju predsednika ali na predlog vlade.
50. člen
V času rednih zasedanj ima državni zbor redne seje vsak zadnji teden v mesecu ali vsaj sedem delovnih dni pred koncem meseca.
Po sklepu državnega zbora ali po dogovoru v kolegiju predsednika se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.
51. člen
Izredna seja se skliče zunaj rednih zasedanj državnega zbora in v času rednih zasedanj, kadar ni pogojev za redno sejo.
Izredno sejo skliče predsednik državnega zbora na svojo pobudo ali na zahtevo vlade, delovnega telesa državnega zbora, najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj državni zbor odloča.
Predsednik državnega zbora mora sklicati izredno sejo državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike.
Če predsednik državnega zbora ne skliče izredne seje, kadar je to zahtevano v skladu s prejšnjim odstavkom, jo lahko skliče predlagatelj zahteve in hkrati predloži ustrezno gradivo.
52. člen
Sklic seje državnega zbora s predlogom dnevnega reda se pošlje poslancem najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo.
Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red seje, se pošlje poslancem najpozneje 30 dni pred sejo. Ostalo gradivo za sejo se pošlje poslancem najkasneje s sklicem seje.
Predsednik državnega zbora zahteva od predlagatelja dopolnitev predloga akta, če ta ni vložen v skladu s tem poslovnikom.
Sklic seje in gradivo za sejo se pošlje tudi predsedniku državnega sveta in vladi.
Sklic seje in gradivo za sejo se pošlje tudi predsedniku republike.
53. člen
Predlog dnevnega reda seje državnega zbora pripravi predsednik državnega zbora po posvetovanju v kolegiju predsednika v skladu s programom dela zbora, s sklepi zbora oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje.
V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
Predsednik državnega zbora uvrsti vložene zadeve najkasneje v predlog dnevnega reda druge redne seje po seji, pred katero je bila zadeva vložena.
V predlog dnevnega reda se prednostno uvrščajo predlogi zakonov, pripravljeni za tretjo obravnavo.
54. člen
Izredno sejo lahko skliče predsednik državnega zbora tudi v krajšem roku, kakor je določen v 52. členu. Dnevni red izredne seje lahko predlaga tudi na sami seji.
Gradivo za izredno sejo se lahko predloži poslancem tudi na sami seji.
55. člen
Državni zbor ne more odločati o zadevah, glede katerih poslancem ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo in do katerih ni zavzelo stališča pristojno delovno telo državnega zbora.
2. Predsedovanje in udeležba na seji
56. člen
Seji državnega zbora predseduje predsednik zbora ali podpredsednik, ki ga določi predsednik zbora.
57. člen
Poslanci imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej državnega zbora in sodelujejo pri delu in odločanju na njih.
58. člen
Poslanske skupine se v 15 dneh po konstituiranju državnega zbora dogovorijo za stalni sedežni red poslancev v dvorani. Glasovalne naprave na drugih sedežih se izključijo.
O udeležbi poslancev na seji državnega zbora se vodi evidenca na podlagi ugotavljanja navzočnosti na začetku seje, ob glasovanjih, ob preverjanju sklepčnosti med sejo in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Za vodenje evidence o udeležbi poslancev na seji skrbi sekretar državnega zbora.
59. člen
Predsednik vlade in ministri se udeležujejo sej državnega zbora v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi, določenimi z ustavo, zakonom in tem poslovnikom.
Stalni sedežni red se določi tudi za vlado in njene predstavnike.
60. člen
Seje državnega zbora se lahko udeležijo osebe, ki jih na sejo povabi predsednik državnega zbora. Druge osebe so lahko navzoče na seji v skladu s predpisi o notranjem redu.
61. člen
Če državni zbor sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, določi, kdo je lahko poleg poslancev navzoč na seji.
3. Potek seje
62. člen
Ko predsedujoči začne sejo. obvesti državni zbor. kdo izmed poslancev ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je državni zbor sklepčen.
Predsedujoči obvesti državni zbor, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
63. člen
Preden državni zbor preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Poslanec lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči državni zbor brez razprave.
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
64. člen
Državni zbor na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda državni zbor najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
Zadeve, za katere matično delovno telo predlaga, naj se umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje, se umaknejo z dnevnega reda brez razprave in glasovanja. To ne velja za zadeve, ki so bile tako že enkrat umaknjene z dnevnega reda.
O predlogih iz drugega odstavka tega člena, ki jih da kolegij predsednika ali najmanj tretjina poslancev, odloča državni zbor brez razprave.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo poslancem poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje vlada, če ni sama predlagateljica razširitve. Državni zbor lahko sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje matično delovno telo.
O predlogih iz drugega odstavka tega člena poslanska razprava ni mogoča. O njih lahko sporoče državnemu zboru stališča predstavniki poslanskih skupin. Ustna predstavitev takšnega sporočila ne sme trajati več ko 5 minut. Po predstavitvi lahko predlagatelj razširitve v največ 5 minutah dodatno pojasni razloge za razširitev dnevnega reda.
Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
65. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Med sejo državni zbor lahko spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
66. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev.
Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako sklene državni zbor.
Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo poročevalci delovnih teles, predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, predstavnik vlade, če vlada ni predlagateljica, in predstavniki poslanskih skupin. Zatem dobijo besedo poslanci po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
67. člen
Prijave k razpravi je treba vložiti pisno pri sekretarju državnega zbora pred pričetkom razprave.
Ko je vrstni red vnaprej priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo na ta poziv, lahko predsedujoči omeji na določen čas, vendar ne na manj ko 5 minut.
Določbi prejšnjih dveh odstavkov ne veljata za drugo obravnavo zakonskega predloga.
68. člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni.
Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede poslanec lahko ugovarja. O ugovoru odloči državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu.
69. člen
Razprave poslancev in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Državni zbor lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo kakega poslanca odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj ko 5 minut.
Na predlog predsedujočega, ki je dogovorjen v kolegiju predsednika, državni zbor lahko omeji trajanje razprave za poslanske skupine.
Odločitev o omejitvi razprave sprejme državni zbor pred začetkom razprave.
70. člen
Poslancu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega poslanca ne sme trajati več ko 5 minut. Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če poslanec ni zadovoljen s pojasnilom, odloči državni zbor o vprašanju brez razprave.
Če poslanec zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora poslanec omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več ko 5 minut.
71. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
72. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo državnega zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
Predsedujoči prekine delo državnega zbora, če to zahteva poslanska skupina zaradi posvetovanja v skupini.
Predsedujoči prekine delo državnega zbora, če se ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je treba dobiti mnenja delovnih teles ali vlade, in v drugih primerih, kadar tako sklene državni zbor.
Če je delo državnega zbora prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča.
73. člen
Če državni zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če državni zbor o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, državni zbor konča sejo.
4. Vzdrževanje reda na seji
74. člen
Za red na seji državnega zbora skrbi predsedujoči.
75. člen
Na seji zbora ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
76. člen
Za kršitev reda na seji državnega zbora sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
77. člen
Opomin se lahko izreče poslancu, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
78. člen
Odvzem besede se lahko izreče poslancu, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
79. člen
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče poslancu, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo državnega zbora.
80. člen
Poslanec, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano.
Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje.
Poslanec, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na državni zbor. Le-ta odloči o ugovoru na prvi naslednji seji.
81. člen
Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
82. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji državnega zbora, jo prekine.
5. Odločanje
83. člen
Državni zbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh poslancev.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, državni zbor veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh poslancev.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost poslancev v dvorani.
84. člen
Navzočnost poslancev se ugotovi z uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem poslancev.
Z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem poslancev se ugotovi njihova navzočnost tedaj, če je glasovalna naprava pokvarjena ali če v prostoru, kjer je seja, take naprave ni. O načinu ugotavljanja navzočnosti odloči predsedujoči.
Poimensko klicanje poslancev opravi sekretar državnega zbora. Vsak poslanec potrdi svojo navzočnost z besedo "tukaj". Predsedujoči ponovi ime in priimek poslanca in ugotovi, da je navzoč ali odsoten. Navzočnost ali odsotnost poslanca vpiše sekretar državnega zbora pri imenu in priimku poslanca v seznamu.
Odsotnost vseh poslancev posamezne poslanske skupine lahko predstavnik poslanske skupine na seji obrazloži.
85. člen
Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo. če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost.
86. člen
Državni zbor odloča z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom določena drugačna večina.
87. člen
Državni zbor praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem odloča pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah, kadar je to določeno z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom.
Državni zbor lahko odloči, da se opravi tajno glasovanje tudi:
– o obtožbi predsednika republike (109. člen ustave),
– o zaupnici vladi (117. člen ustave),
-o nezaupnici posameznemu ministru (118. člen ustave),
– o obtožbi predsednika vlade ali ministra (119. člen ustave).
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko predloži tajno glasovanje predlagatelj ali najmanj deset poslancev.
88. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Pred glasovanjem ima poslanec pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno. Obrazložitev glasu ne sme trajati več ko 5 minut.
O postopkovnih vprašanjih odloča državni zbor takoj brez razprave.
89. člen
Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim izrekanjem.
Z vzdigovanjem rok se glasuje, kadar je glasovalna naprava pokvarjena ali kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni.
S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči državni zbor na predlog predsedujočega ali najmanj desetih poslancev.
90. člen
Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave ali z vzdigovanjem rok, predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti njemu.
Poslanci se izrečejo tako, da pritisnejo na tipko glasovalne naprave ali vzdignejo roko.
91. člen
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, sekretar državnega zbora kliče poslance po seznamu, vsak poslanec pa se izreče z besedo "za", "proti" ali "vzdržan". Predsedujoči ponovi ime in priimek poslanca in njegovo izjavo, oziroma ugotovi, da je odsoten. Sekretar državnega zbora zapiše poslančevo izjavo ali njegovo odsotnost pri njegovem imenu in priimku na seznamu.
Če se na podlagi števila opredeljenih glasov in števila poslancev, ki so se vzdržali glasovanja, ugotovi, da seja ni sklepčna, se glasovanje prekine.
92. člen
Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, lahko vsak poslanec zahteva računalniški izpis glasovanja.
Če se pri glasovanju z uporabo glasovalne naprave ugotovi tehnična napaka, se glasovanje na podlagi ugotovitve predsedujočega o tehnični napaki ponovi.
Izid glasovanja na podlagi računalniškega izpisa preveri predsedujoči. Če je izid glasovanja nejasen, se glasovanje ponovi.
93. člen
Če poslanec ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči državni zbor brez razprave na predlog poslanca, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
94. člen
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
95. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za vsako glasovanje se natisne 90 glasovnic. Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom državnega zbora.
96. člen
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev "za" in "proti". Na dnu glasovnice je beseda "za" na desni, beseda "proti" pa na levi strani. Poslanec glasuje tako, da obkroži besedo "za" ali besedo "proti".
Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve.
97. člen
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo sekretarja državnega zbora in štirih poslancev, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsedujočega.
Poslancem se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Predsedujoči ali poslanec, ki mu pomaga pri izvedbi glasovanja, izroči poslancu glasovnico, sekretar državnega zbora pa označi pri imenu in priimku poslanca v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Poslanec nato odide v prostor, v katerem so kabine za izpolnjevanje glasovnic.
Ko poslanec izpolni glasovnico, se vrne v dvorano k mizi predsedujočega in odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ob katerem se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje.
98. člen
Ko je glasovanje končano, se predsedujoči in poslanci, ki so mu pomagali pri izvedbi glasovanja, ter sekretar državnega zbora umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v poseben omot, ki ga zapečatijo.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, sta neveljavni.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov "za" in število glasov "proti", oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi sodelujoči iz prvega odstavka tega člena.
Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji državnega zbora.
6. Zapisnik seje
99. člen
O delu na seji državnega zbora se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljavcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar državnega zbora.
Za zapisnik skrbi sekretar državnega zbora.
100. člen
O delu na seji državnega zbora se vodijo dobesedni zapisi (magnetogram seje). Ti zapisi se na zahtevo izročijo poslancem, predlagateljem, vladi ali predstavnikom javnih občil.
Vsak govornik ima pred objavo pravico pregledati zapise iz prejšnjega odstavka in pravico do redakcijskih popravkov svojega govora na seji državnega zbora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomu odloči o dopustnosti popravka predsednik državnega zbora. Pregled zapisov govornik potrdi s podpisom.
O delu na seji državnega zbora se lahko vodijo tudi avdio-video zapisi.
O delu na seji, ki je zaprta za javnost, se vodijo dobesedni zapisi in avdio-video zapisi, če državni zbor ne odloči drugače. Vpogled v takšne zapise imajo zgolj poslanci. Glede pregleda in popravkov takšnih zapisov se uporablja določba drugega odstavka tega člena.
101. člen
Ravnanje z akti in z gradivom zaupne narave določi državni zbor s posebnim aktom.
102. člen
Poslanci imajo pravico vpogleda v spise in v gradivo, ki se hranijo v pristojnih službah državnega zbora in njegovih delovnih teles. Vpogled v spise in gradivo, ki vsebujejo podatke osebne narave, je dopusten le poslancem, na katere se ti podatki nanašajo. Vpogled v takšne spise in gradivo je lahko dopuščen tudi drugim osebam, vendar le z dovoljenjem predsednika državnega zbora in poslanca, na katerega se ti podatki nanašajo.
103. člen
Izvirniki zakonov in vse gradivo, ki jih je oblikoval ali obravnaval državni zbor ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu državnega zbora. Tam se hranijo tudi dobesedni zapisi (magnetogrami) sej državnega zbora in njegovih delovnih teles, magnetofonski in avdio-video zapisi sej ter drugo gradivo, za katero tako določi predsednik državnega zbora oziroma predsednik posameznega delovnega telesa.
Magnetofonski in avdio-video zapisi sej se hranijo najmanj štiri leta. O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva, magnetofonskih in avdio-video zapisov se izdajo natančnejša navodila.
VI. PROGRAMIRANJE DELA DRŽAVNEGA ZBORA IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES
104. člen
Predsednik državnega zbora po posvetu s kolegijem pripravi predlog okvirnega programa dela za posamezno leto in terminski program za pomladansko in jesensko zasedanje.
Pri oblikovanju okvirnega programa dela sodelujejo delovna telesa.
105. člen
Okvirni program dela upošteva program vlade za tekoče leto, predloge poslanskih skupin in druge predloge za razpravo ter odločanje v državnem zboru in opredeljuje prednostne naloge. Pri tem zagotavlja smotrno povezavo posameznih obravnav zakonodajnega postopka.
Pri programiranju dela državnega zbora se zagotovi čas, potreben za delo poslancev v volilnih enotah.
106. člen
Okvirni program dela in terminski program dela predlaga predsednik državnega zbora v sprejem državnemu zboru.
107. člen
Na podlagi programa dela predsednik državnega zbora po posvetu s kolegijem uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej državnega zbora ter določa za obravnavo posameznih točk dnevnega reda matična delovna telesa.
Sklicu seje mora biti priložen tudi predvideni dnevni red naslednje seje in predvideni datumi sej delovnih teles.
108. člen
Delovna telesa oblikujejo in medsebojno usklajujejo svoje programe v skladu s programom dela državnega zbora.
109. člen
Pri pripravi posameznih rednih sej državnega zbora je treba upoštevati, da v prvi polovici meseca poteka delo v poslanskih skupinah in v delovnih telesih.
VII. PREDSEDNIK. PODPREDSEDNIKI. SEKRETAR IN KOLEGIJ PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA
1. Predsednik državnega zbora
110. člen
Predsednik državnega zbora predstavlja državni zbor in vodi njegovo delo.
Predsednik državnega zbora:
– sklicuje in vodi seje državnega zbora,
– podpisuje zakone in druge akte, ki jih sprejme državni zbor,
– skrbi za uresničevanje z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom določenih razmerij z državnim svetom,
– skrbi za sodelovanje s predsednikom republike, z vlado in drugimi državnimi organi,
– skrbi za sodelovanje s predstavniškimi telesi drugih držav, mednarodnimi parlamentarnimi institucijami in mednarodnimi organizacijami,
– skrbi za izvajanje poslovnika državnega zbora,
– dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom državnega zbora,
– odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi državnega zbora,
– opravlja druge naloge v skladu z ustavo, z zakonom in s poslovnikom državnega zbora.
Predsednik državnega zbora opravlja svojo funkcijo do prve seje novega državnega zbora.
111. člen
Predsednik državnega zbora je za svoje delo odgovoren državnemu zboru.
Predsednik mora na zahtevo desetih poslancev ali poslanske skupine državnemu zboru dati pojasnila v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
2. Podpredsedniki državnega zbora
112. člen
Državni zbor ima največ tri podpredsednike. Podpredsedniki pomagajo predsedniku državnega zbora pri njegovem delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. Svoje funkcije opravljajo do prve seje novega državnega zbora.
Če je predsednik odsoten, ga nadomešča eden izmed podpredsednikov, ki ga določi predsednik državnega zbora.
113. člen
Podpredsednik je za svoje delo odgovoren državnemu zboru.
3. Sekretar državnega zbora
114. člen
Sekretar državnega zbora pomaga predsedniku državnega zbora pri pripravi in vodenju sej, skrbi za objavljanje zakonov in drugih aktov državnega zbora in opravlja druge zadeve, določene s predpisi in s tem poslovnikom.
Sekretarja državnega zbora imenuje državni zbor. Njegova funkcija preneha s konstituiranjem novega državnega zbora, mora pa opravljati svoje naloge do imenovanja novega sekretarja.
Za svoje delo je sekretar odgovoren državnemu zboru.
4. Kolegij predsednika državnega zbora
115. člen
Kolegij predsednika je posvetovalno telo predsednika državnega zbora. Kolegij pomaga predsedniku pri organiziranju dela državnega zbora, pri usklajevanju dela delovnih teles in pri pripravah na seje državnega zbora ter pri drugih zadevah iz pristojnosti predsednika državnega zbora.
Kolegij predsednika sestavljajo predsednik državnega zbora, podpredsedniki, vodje poslanskih skupin ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Predsednik državnega zbora vabi na sejo kolegija sekretarja državnega zbora, generalnega sekretarja služb državnega zbora, sekretarja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, lahko pa povabi tudi predsednike delovnih teles, strokovne delavce državnega zbora in druge.
116. člen
Kolegij skliče predsednik državnega zbora na svojo pobudo ali na pobudo kateregakoli člana kolegija.
Sejo kolegija vodi predsednik državnega zbora. Ob zadržanosti predsednika skliče in vodi sejo podpredsednik, ki ga določi predsednik državnega zbora.
117. člen
Predsednik državnega zbora skliče sejo kolegija, da se posvetuje o:
– predlogih dnevnega reda sej,
– predlogih za uvrstitev ali umik kake zadeve z dnevnega reda,
– predlogih za hitri postopek za sprejem zakona,
– predlogih za združevanje obravnav v postopku sprejemanja zakona,
– predlogih za ustanovitev poslanskih skupin in o njihovi zastopanosti v delovnih telesih,
– pogojih za delo poslancev in poslanskih skupin,
– izpolnjevanju pogojev za oblikovanje novih poslanskih skupin,
– drugih zadevah, za katere to določa ta poslovnik.
VIII. POSLANSKE SKUPINE
118. člen
Poslanci imajo pravico, da se povezujejo v poslanske skupine.
Poslanec je lahko član le ene poslanske skupine.
119. člen
Poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, imajo pravico ustanoviti le eno poslansko skupino.
Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti imata položaj poslanske skupine.
Položaj poslanske skupine imajo tudi poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, ne glede na število.
120. člen
Poslansko skupino iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko ustanovijo najmanj trije poslanci.
Poslanci ustanovijo poslanske skupine najkasneje v 8 dneh po konstituiranju državnega zbora. Vodja poslanske skupine obvesti o ustanovitvi poslanske skupine predsednika državnega zbora in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisi.
Sekretar poslanske skupine se imenuje na predlog poslanske skupine.
121. člen
Vodja, poslanske skupine obvesti predsednika državnega zbora o morebitnih spremembah števila članov poslanske skupine v treh dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži predsedniku državnega zbora njihove podpisane pristopne izjave.
122. Člen
Dvoje ali več poslanskih skupin se lahko združi v eno poslansko skupino.
Poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, lahko ustanovijo novo poslansko skupino, če se politična stranka razdeli na dve ali več novih političnih strank, ali če se iz dela. članstva te stranke ustanovi nova stranka, ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupne istoimenske liste. Tako ustanovljene nove poslanske skupine lahko pridobivajo materialne pravice oziroma sredstva le v okviru pravic, ki jih je pridobila poslanska skupina ob konstituiranju državnega zbora.
Poslanci, ki izstopijo iz poslanske skupine ali jih posamezna poslanska skupina izloči iz svojega članstva in ne pristopijo k drugi že ustanovljeni poslanski skupini, imajo pravico pod pogoji iz prvega odstavka 120. člena ustanoviti skupino samostojnih poslancev oziroma pristopiti k taki skupini, če je ta že ustanovljena. V teku istega mandata se lahko ustanovi samo ena skupina samostojnih poslancev.
Poslanci morajo o tem, da so pristopili k drugi poslanski skupini ali ustanovili skupino samostojnih poslancev, obvestiti predsednika državnega zbora v treh dneh.
123. člen
Na predlog poslancev, ki želijo ustanoviti novo poslansko skupino, predsednik državnega zbora ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za ustanovitev nove poslanske skupine. Novo ustanovljeni poslanski skupini se zagotavljajo pogoji za delovanje sorazmerno s številom poslancev.
IX. DELOVNA TELESA
1. Splošne določbe
124. člen
Državni zbor ustanovi delovna telesa za preučevanje posameznih področij, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih, in za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj, za pripravo, preučevanje in obravnavo predlogov zakonov ter drugih aktov državnega zbora.
Poleg delovnih teles, ustanovljenih s tem poslovnikom, ustanavlja državni zbor delovna telesa z odlokom, ki določi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
125. člen
Z zadevami, ki spadajo na isto področje, se načeloma ukvarja le eno matično delovno telo. Matičnost delovnega telesa določa predsednik državnega zbora.
126. člen
Sestava delovnih teles ter funkcije v njih se določijo, upoštevaje število poslancev v posameznih poslanskih skupinah. Vsaki poslanski skupini je praviloma zagotovljeno vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu. Pri tem državni zbor upošteva tudi interes za delo v posameznem delovnem telesu, izražen od poslanskih skupin.
Poslanske skupine predlagajo listo svojih članov v delovnih telesih.
127. člen
Delovno telo ima predsednika, praviloma enega podpredsednika in sekretarja.
Pri določanju vodilnih funkcij v delovnih telesih se upošteva tudi porazdelitev drugih funkcij v državnem zboru. Mesta predsednikov in podpredsednikov praviloma pripadajo poslancem drugih poslanskih skupin.
Vodilne funkcije v delovnih telesih, ki opravljajo nadzor nad varnostno-informativnimi in obveščevalnimi službami in v delovnem telesu, ki obravnava vprašanja nadzora državnega proračuna in financ, pripadajo predstavnikom opozicijskih poslanskih skupin.
128. člen
Pri izbiri članov delovnih teles je treba upoštevati tudi razporeditev poslancev v delegacije v mednarodnih parlamentarnih institucijah in mednarodnih organizacijah.
Poslanca narodnih skupnosti imata pravico, da sama izbereta delovna telesa, v katerih želita sodelovati.
129. člen
Ustanovitev samostojne poslanske skupine se lahko upošteva pri sestavi delovnih teles in določanju funkcij v njih. O tem odloči državni zbor na predlog predsednika.
2. Odbori državnega zbora
130. člen
Državni zbor z odlokom ustanovi stalne odbore, praviloma za področja, za katera so ustanovljena ministrstva, lahko pa tudi za več med seboj povezanih področij.
Za pripravo posameznih zakonov in za spremljanje izvajanja zakonodaje na posameznih področjih lahko državni zbor ustanovi odbore za določene naloge.
3. Komisije državnega zbora
131. člen
Državni zbor z odlokom ustanovi komisije za preučevanje določenih skupnih vprašanj ali za preučevanje posameznih zadev.
Državni zbor ima stalne komisije:
– komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve,
– mandatno-imunitetno komisijo,
– komisijo za poslovnik,
– komisijo za narodni skupnosti.
132. člen
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve:
– obravnava vprašanja iz pristojnosti državnega zbora, ki so povezana z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami,
– pripravlja in daje državnemu zboru predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev državnega zbora,
– daje predloge za sestavo delovnih teles državnega zbora in zasedbo vodilnih funkcij v njih,
– pripravlja in daje predloge za sestavo delegacij državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter mednarodnih organizacijah in institucijah,
– imenuje ali daje soglasje k imenovanju drugih funkcionarjev, če zakon tako določa,
– sprejema akte o plačah in drugih osebnih prejemkih in povračilih ter dopustih poslancev.
Poleg nalog, ki izhajajo iz poslovnika, opravlja komisija tudi naloge, ki jih določa zakon.
133. člen
Mandatno-imunitetna komisija:
– opravlja zadeve v zvezi s potrditvijo mandatov poslancev,
– obravnava vprašanja v zvezi z imuniteto poslancev in sodnikov ustavnega sodišča,
– obvešča zbor o primerih, ki imajo za posledico prenehanje poslančevega mandata.
134. člen
Komisija za poslovnik:
– spremlja uresničevanje poslovnika državnega zbora,
– razlaga poslovnik,
– obravnava in daje predloge za spremembe in dopolnitve poslovnika,
– opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
135. člen
Komisija za narodni skupnosti:
– obravnava vprašanja, ki zadevajo položaj in pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti,
– obravnava vprašanja v zvezi z razvojem vzgoje in izobraževanja ter kulturno-prosvetne in gospodarske dejavnosti teh skupnosti,
– obravnava vprašanja v zvezi z vprašanji javnega obveščanja in založništva teh skupnosti,
– obravnava vprašanja razvoja stikov med italijansko in madžarsko narodno skupnostjo in njunima matičnima narodoma,
– predlaga ukrepe za uresničevanje pravic obeh narodnih skupnosti.
4. Naloge delovnih teles in način dela
136. člen
V dnevni red sej delovnega telesa se uvrščajo zadeve, ki so mu dodeljene v obravnavo, ter zadeve v skladu s sklepi ali s programom dela delovnega telesa.
O obravnavi zadeve na seji delovno telo oblikuje poročilo državnemu zboru. Poročilo državnemu zboru lahko da le matično delovno telo.
Poročilo delovnega telesa mora vsebovati stališča in predloge, o katerih je mogoče glasovati v državnem zboru.
O posameznih členih zakonov, ki zadevajo uresničevanje v ustavi določenih pravic narodnih skupnosti, lahko poda poročilo državnemu zboru neposredno tudi komisija za narodni skupnosti.
137. člen
Če delovno telo, ki ni matično, presodi, da je glede posameznega predloga zakona ali glede drugega vprašanja iz svoje pristojnosti zainteresirano podati mnenje, ga poda matičnemu delovnemu telesu. Do tega mnenja se matično delovno telo mora opredeliti in o tem obvestiti zainteresirano delovno telo.
Na seji, na kateri se obravnava mnenje zainteresiranega delovnega telesa, sodeluje njegov predstavnik.
Predsednik matičnega in zainteresiranega delovnega telesa se lahko dogovorita za skupno sejo obeh delovnih teles.
Če matično delovno telo ne upošteva mnenja zainteresiranega delovnega telesa, lahko poročevalec le-tega predstavi njegovo mnenje na seji državnega zbora.
138. člen
Poročilo delovnega telesa o obravnavi zakonskega predloga v posamezni fazi mora biti pisno in mora vsebovati vsa mnenja in predloge. Mnenja in predlogi se nanašajo na spremembo, dopolnitev ali zavrnitev zakonskega predloga. Delovno telo v poročilu posebej opredeli amandmaje k predlogu zakona oziroma poda mnenje o amandmajih, ki so jih vložili drugi upravičeni predlagatelji. Poročilo vsebuje tudi ločena mnenja, če to zahtevajo posamezni člani.
Delovno telo mora poročilo poslati predsedniku državnega zbora najkasneje 8 dni pred sejo državnega zbora.
Delovno telo izmed svojih članov določi poročevalca na seji državnega zbora, ki bo predstavil poročilo delovnega telesa, navedel razloge za sprejeta mnenja in predloge ter povzel glavne dileme iz razprave.
139. člen
Delovno telo lahko predlaga državnemu zboru, da zahteva mnenje državnega sveta o vprašanjih, o katerih razpravlja ali odloča.
140. člen
Delovno telo pri uresničevanju usmerjevalne in nadzorne funkcije zlasti skrbi za ugotavljanje stanja na posameznem področju, preverja upravičenost interesov raznih družbenih skupin, ki so povezani s področjem, ocenjuje ustreznost zakonodajne ureditve, posebej tudi glede na zakonodajno ureditev področja z ozirom na procese v svetu, preverja učinkovitost uresničevanja sprejetih zakonov in predlaga politiko ter spremlja uresničevanje politike na svojem področju.
141. člen
Delovno telo lahko zahteva od vlade, drugih državnih organov ter javnih zavodov in skladov podatke in posamezne dokumente, ki so pomembni pri oblikovanju politike in zakonov ali za ugotavljanje učinkovitosti njihovega uresničevanja. V zahtevi določi rok, v katerem je treba odgovoriti in dati zahtevane podatke in dokumente.
142. člen
Delovno telo lahko predlaga, da strokovni oziroma analitično-raziskovalni delavci izvedejo raziskavo.
143. člen
Za pridobivanje informacij lahko delovno telo opravi javne predstavitve mnenj, na katere lahko povabi člane vlade, zastopnike raznih interesov, strokovnjake ali druge osebe, za katere presodi, da bi lahko dali koristne informacije. To je delovno telo dolžno storiti, če tako zahteva vsaj četrtina članov.
144. člen
Sklic javne predstavitve mnenj se objavi v javnih občilih, da se ga lahko udeležijo zainteresirani posamezniki.
145. člen
Za pripravo javnih predstavitev mnenj mora delovno telo vabljene vnaprej seznaniti z vprašanji, ki so predmet javne predstavitve. Lahko jih zaprosi, da svoja mnenja dajo tudi pisno.
146. člen
Delovno telo lahko kot zainteresirano telo obravnava tudi vprašanja v zvezi s sodelovanjem Republike Slovenije s predstavniškimi telesi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami in mednarodnimi organizacijami na svojem področju.
147. člen
Delovno telo lahko sodeluje pri oblikovanju okvirnega programa dela in dnevnega reda sej državnega zbora.
Delovno telo lahko predlaga, da se v okvirni program dela ali v dnevni red sej zbora uvrstijo posamezna vprašanja ali vprašanja dolgoročnega oblikovanja politike na področju, za katero je pristojno. Pri tem zlasti opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi zakonov.
148. člen
Predsednik delovnega telesa v sodelovanju s podpredsednikom organizira delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje in javne predstavitve mnenj, določa poročevalce za obravnavo posameznih zadev v delovnem telesu ter izvaja sklepe delovnega telesa.
149. člen
Strokovno pomoč pri delu delovnega telesa zagotavljajo sekretar delovnega telesa in strokovni sodelavci. Eden izmed sodelavcev posebej skrbi za bazo podatkov delovnega telesa, ki služi kot evidenca dela in kot opora odločanju.
150. člen
Seje delovnih teles se sklicujejo v roku, ki praviloma ni krajši od 7 dni.
Predsednik delovnega telesa mora sklicati sejo čimprej, kadar je to potrebno za pripravo mnenj za seje državnega zbora ali za izvajanje drugih nalog, ali kadar to zahteva predsednik državnega zbora, ena poslanska skupina, deset poslancev državnega zbora ali ena tretjina članov delovnega telesa.
Če predsednik delovnega telesa kljub zahtevi ne skliče seje v roku treh dni, jo skliče predsednik državnega zbora.
151. člen
Seje delovnega telesa ni mogoče sklicati v času, ki je predviden za sejo državnega zbora, oziroma ko ta poteka, razen kadar državni zbor med svojo sejo zahteva mnenje delovnega telesa.
152. člen
Z namenom, da se člani delovnega telesa neposredno seznanijo z razmerami ali dejstvi, lahko predsednik delovnega telesa po prejšnjem dogovoru skliče sejo tudi zunaj prostorov državnega zbora.
153. člen
Predsednik delovnega telesa določa dnevni red in dan redne seje, razen če ni o tem delovno telo odločilo na prejšnji seji. Dnevni red seje za javno predstavitev mnenj se določi na seji delovnega telesa.
154. člen
Razprava o predlogu zakona in odločanje na seji delovnega telesa se lahko opravi v celoti, po poglavjih ali po členih predlaganega zakona.
155. člen
Na sejo delovnega telesa so vabljeni predstavniki predlagatelja, kadar obravnava njihove predloge. Predstavniki predlagatelja lahko sodelujejo v razpravi.
Na sejo delovnega telesa so lahko vabljeni tudi predstavniki institucij, katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavane problematike.
O seji delovnega telesa se obvesti predsednik državnega sveta.
156. člen
Predstavnik vlade se mora udeležiti seje delovnega telesa, če ta zahteva njegovo navzočnost pri obravnavanju predloga zakona, ki ga vloži drug predlagatelj.
157. člen
Matično delovno telo lahko med obravnavo predloga zakona ali pri obravnavi širših vprašanj vabi na svoje seje zunanje strokovnjake in predstavnike zainteresirane javnosti.
Strokovnjaki in predstavniki zainteresirane javnosti na seji delovnega telesa lahko povedo svoja mnenja in stališča, ne sodelujejo pa pri odločanju.
158. člen
Predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora lahko sodeluje, na zahtevo delovnega telesa pa mora sodelovati pri obravnavi predloga zakona ali drugega akta v delovnem telesu.
159. člen
Seja delovnega telesa je sklepčna, če se je udeležuje več ko polovica članov. Vsak član lahko zahteva ugotavljanje sklepčnosti. Seja se lahko tudi ob nesklepčnosti nadaljuje z obravnavo vprašanj, o katerih se ne odloča.
Če se poslanec iz opravičenih razlogov ne more udeležiti seje delovnega telesa, katerega član je, ga lahko na seji delovnega telesa nadomesti poslanec, ki je član iste poslanske skupine, z vsemi pravicami in dolžnostmi člana delovnega telesa, razen če državni zbor z aktom o ustanovitvi delovnega telesa ali drugim aktom ni določil drugače.
Poslanec, ki nadomešča opravičeno odsotnega poslanca, se mora izkazati s pooblastilom vodje poslanske skupine.
160. člen
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Sklep je sprejet z večino opredeljenih glasov.
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pri določanju kandidatov smiselno uporablja ustrezne določbe tega poslovnika o volitvah in imenovanjih.
Komisija za narodni skupnosti sprejema sklepe, ki se nanašajo na pravice narodnih skupnosti, s soglasjem predstavnikov narodnih skupnosti.
161. člen
O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik, po potrebi tudi posebno uradno sporočilo za javnost. Zapisniki sej, ki so zaprte za javnost, v načelu niso tajni. Če naj bi bili v celoti ali deloma nedostopni javnosti, jih mora delovno telo ustrezno označiti.
162. člen
Seje delovnih teles so praviloma odprte za javnost. Delovno telo lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se seja ali njen del zapre za javnost.
Po koncu seje, ki je bila zaprta za javnost, predsednik delovnega telesa lahko informira javnost o tej seji.
Sklep o tem, da bo seja delovnega telesa ali njen del zaprt za javnost, se sprejme na zaprti seji.
163. člen
Javnost je zagotovljena, če je novinarjem omogočeno spremljanje seje neposredno v prostoru, kjer poteka seja, ali če jim je spremljanje seje omogočeno z drugimi tehničnimi pripomočki.
164. člen
Član brez soglasja delovnega telesa ne sme sporočiti javnosti podatkov o zaprti seji, oziroma o delih seje, ki so bili zaprti za javnost, dokler ni pripravljeno uradno obvestilo za javnost oziroma opravljena tiskovna konferenca ali sestavljen zapisnik seje.
165. člen
Za seje, ki obravnavajo podatke zaupne narave, velja način, ki je določen za ravnanje z zaupnimi podatki in gradivom.
X. AKTI DRŽAVNEGA ZBORA
1. Splošne določbe o aktih
166. člen
Državni zbor sprejema zakone, proračunski memorandum, državni proračun, spremembe državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: rebalans državnega proračuna) in zaključni račun državnega proračuna, nacionalne programe na področjih družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture, kadar tako določa zakon, ter deklaracije, resolucije, priporočila, odloke, sklepe in obvezne razlage zakonov.
167. člen
Državni zbor s proračunskim memorandumom opredeljuje proračunsko politiko, politiko javne porabe in razvojno politiko, posebej pa delež proračunske porabe v družbenem proizvodu, osnovne proporce prihodkov in izdatkov, ter določa skupni obseg prihodkov in izdatkov proračunu.
Državni zbor lahko opredeli vsebino proračunskega memoranduma iz prejšnjega odstavka tudi za srednjeročno obdobje.
168. člen
Z nacionalnim programom državni zbor, kadar zakon tako določa, opredeli programe dejavnosti na posameznih področjih, ki se financirajo iz državnega proračuna ali drugih javnih sredstev.
Državni zbor sprejema nacionalni program po postopku, ki ga poslovnik predpisuje za sprejem zakonov.
169. člen
Z deklaracijo izraža državni zbor splošna stališča do vprašanj notranje in zunanje politike ter do posameznih vprašanj, ki imajo pomen za vso državo.
170. člen
Z resolucijo državni zbor ocenjuje stanje in obravnava vprašanja na posameznih področjih družbenega življenja ter zavzema stališča do politike na teh področjih.
171. člen
S priporočilom državni zbor predlaga ukrepe za delo državnih organov, organizacij in posameznikov, ki opravljajo javne službe ali izvršujejo javna pooblastila.
172. člen
Z odlokom državni zbor ureja notranjo organizacijo, način dela in razmerja v državnem zboru. Z odlokom državni zbor odloča tudi o volitvah, imenovanjih in razrešitvah, ustanavlja javne zavode in javna podjetja, kadar zakon tako določa, ter v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom daje soglasje k aktom javnih zavodov in javnih podjetij, ter ureja druge zadeve splošnega pomena v skladu z zakonom.
173. člen
S sklepom državni zbor odloča o postopkovnih vprašanjih in zavzema stališča do posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti.
2. Zakonodajni postopek
a) Predlog zakona
174. člen
Zakone lahko predlaga vlada ali vsak poslanec. Zakon lahko predloži tudi najmanj 5.000 volivcev.
Državni svet lahko predlaga državnemu zboru sprejem zakona.
Predlog zakona pošlje predlagatelj predsedniku državnega zbora.
Predsednik državnega zbora zadrži dodelitev predloga zakona, če še ni končan zakonodajni postopek o predlogu zakona z enako ali podobno vsebino, in o tem obvesti predlagatelja.
175. člen
Predlog zakona mora vsebovati naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega oceno stanja, razloge za sprejem zakona, cilje in načela zakona, oceno finančnih sredstev iz državnega proračuna in druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona.
Kadar se predlaga sprememba zakona, mora predlagatelj zakonskemu predlogu priložiti tudi besedilo tistih določb zakona, za katere je predložena sprememba.
176. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavi predloga zakona na sejah državnega zbora in matičnega delovnega telesa.
Predstavnik vlade lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga zakona na sejah državnega zbora in matičnega delovnega telesa, tudi kadar vlada ni predlagateljica zakona.
177. člen
Predsednik državnega zbora pošlje predlog zakona poslancem, državnemu svetu in vladi, kadar ta ni predlagateljica zakona.
Predlog zakona pošlje predsednik državnega zbora poslancem najmanj 30 dni pred dnem, določenim za sejo zbora, na kateri bo predlog zakona obravnavan.
178. člen
Predsednik državnega zbora določi matično delovno telo, ki bo sodelovalo v obravnavi predloga zakona in poročalo državnemu zboru.
Kadar predlagani zakon vsebuje določbe, ki zahtevajo finančna sredstva iz državnega proračuna, dodeli predsednik državnega zbora tak zakon v obravnavo tudi delovnemu telesu, ki je pristojno za finančna vprašanja. To delovno telo poda mnenje tudi k amandmaju, ki ima finančne posledice za državni proračun.
Kadar predlog zakona ureja tudi pravice narodnih skupnosti, lahko glede teh določb poda poročilo neposredno državnemu zboru komisija za narodni skupnosti.
179. člen
Državni zbor razpravlja o predlogu zakona na treh obravnavah (fazah zakonodajnega postopka).
O združevanju obravnav na isti seji ali skrajševanju rokov odloča državni zbor s sklepom.
Če je danih več predlogov za združevanje ali podaljševanje obravnave ali za vrnitev predloga zakona v prejšnjo obravnavo, odloči državni zbor najprej o predlogu predsednika, potem o predlogu matičnega delovnega telesa in nato o predlogu poslanca.
Državni zbor lahko sprejme sklep o prekinitvi obravnave, da bi delovno telo podalo mnenje o predlogu zakona in o nadaljevanju obravnave na isti ali naslednji seji državnega zbora.
180. člen
Predlagatelj zakona lahko predlaga umik predloga zakona po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči državni zbor.
Če državni zbor zavrne predlog za umik predloga zakona, se lahko predlagatelj odpove vlogi predlagatelja zakona.
181. člen
Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve poda v vsaki obravnavi predloga zakona in pred glasovanjem o zakonu mnenje o njegovi skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter predloge v zvezi s pravno-tehnično obdelavo zakona. To mnenje in predloge obravnava matično delovno telo.
182. člen
Vsak predlagatelj zakona lahko predlaga državnemu zboru, naj se že pred vložitvijo predloga zakona opravi obravnava o temeljnih vprašanjih in družbenih razmerjih, ki jih je treba urediti z zakonom.
Predhodna obravnava se opravi po prikazu stanja na posameznem področju in po prikazu tez za normativno ureditev, ki jih pripravi predlagatelj.
Predhodna obravnava se opravi v delovnem telesu, ki ga določi predsednik državnega zbora. Na predlog delovnega telesa lahko državni zbor sprejme sklep, da se poprejšnja obravnava opravi na seji državnega zbora.
V predhodni obravnavi sodeluje predstavnik predlagatelja. V njej poda mnenje sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve.
Po opravljeni predhodni obravnavi sprejme delovno telo oziroma državni zbor mnenja in predloge iz predhodne obravnave. Ta mnenja in predlogi se pošljejo predlagatelju, ki jih mora upoštevati pri izdelavi predloga zakona. V predlogu zakona mora predlagatelj posebej obrazložiti rešitve, pri katerih ni upošteval mnenj in predlogov iz predhodne obravnave.
b) Prva obravnava predloga zakona
183. člen
V prvi obravnavi predloga zakona se opravi predstavitev predloga zakona v državnem zboru in razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem zakona ter o načelih in ciljih zakonskega predloga (splošna razprava).
V prvi obravnavi ni mogoče dajati amandmajev k posameznim določbam predloga zakona.
V prvi obravnavi matično delovno telo predstavi svoje mnenje o predlogu zakona.
184. člen
Če matično delovno telo meni, da predlog zakona ni ustrezen ali da morajo biti cilji zakona in temeljne rešitve drugačne, oblikuje predloge stališč in sklepov, o katerih razpravlja in odloča državni zbor.
K predlogu stališč in sklepov lahko vlagajo poslanci dopolnjevalne ali spreminjevalne predloge.
O teh stališčih in sklepih državni zbor glasuje po postopku, ki velja za glasovanje o amandmajih k predlogu zakona.
185. člen
Državni zbor ob koncu prve obravnave:
– odloči, da se opravi druga obravnava predloga zakona v predloženem besedilu,
– sprejme stališča in sklepe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo, ali
– odloči, da se zakon ne sprejme.
Državni zbor glasuje najprej o predlogu matičnega delovnega telesa.
186. člen
Če državni zbor odloči, da se obravnava predloga zakona nadaljuje, določi rok za začetek druge obravnave.
Če državni zbor odloči, da se zakon ne sprejme, je zakonodajni postopek končan.
187. člen
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj zakona dopolni predlog zakona na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti pri prvi obravnavi predloga zakona.
To nalogo lahko državni zbor naloži sekretariatu za zakonodajo in pravne zadeve.
c) Druga obravnava predloga zakona
188. člen
V drugi obravnavi razpravlja državni zbor po vrstnem redu posebej o vsakem členu predloga zakona in nato še o naslovu zakona. Ko državni zbor konča razpravo o posameznem členu predloga zakona, poslanci o njem glasujejo. Na koncu poslanci glasujejo še o naslovu zakona.
V drugi obravnavi se opravi splošna razprava o zakonu samo, če to zahteva najmanj deset poslancev.
189. člen
V drugi obravnavi predloga zakona lahko državni zbor sklene:
– da se spremeni vrstni red razprave in glasovanja o posameznih členih zakonskega predloga,
– da se združi razprava in glasovanje o več členih zakonskega predloga,
– da se opravi razprava in glasovanje po poglavjih zakonskega predloga,
– da se ločeno razpravlja in glasuje o posameznih delih člena v zakonskem predlogu, ali
– da se glasuje skupaj o več ali o vseh poglavjih zakonskega predloga.
Tak sklep ne more biti sprejet, če temu nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih poslancev.
190. člen
V drugi obravnavi predloga zakona lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve poslanci, matično delovno telo in predlagatelj z amandmaji.
Vlada lahko predlaga amandma, tudi kadar sama ni predlagateljica zakona.
Amandma mora biti predložen poslancem 15 dni pred dnem, določenim za sejo državnega zbora, na kateri bo obravnavan predlog zakona, h kateremu se predlagajo amandmaji.
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen. Predlagatelj amandmaja lahko na seji amandma tudi ustno obrazloži.
Predlagatelj zakona lahko pove mnenje o vsakem amandmaju. Vlada lahko poda mnenje k amandmaju, tudi kadar ni sama predlagateljica zakona.
O amandmaju poda mnenje matično delovno telo. To mnenje je sestavni del poročila, ki ga o predlogu zakona poda matično delovno telo na seji državnega zbora. To poročilo vsebuje tudi stališče sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, če je ta podal svoje mnenje v razpravi o amandmaju v matičnem delovnem telesu.
191. člen
Najmanj deset poslancev lahko predlaga amandma do konca obravnave posameznega člena oziroma do konca obravnave posameznega poglavja zakonskega predloga.
Predstavnik predlagatelja zakona oziroma predstavnik vlade lahko predlaga amandmaje do konca obravnave posameznega člena oziroma do konca obravnave posameznega poglavja zakonskega predloga samo k tistim členom zakonskega predloga, h katerim so bili predlagani amandmaji v roku iz prejšnjega člena ali po določbi prvega odstavka tega člena. Amandmaje lahko predlaga tudi k tistim členom, ki jih je treba spremenili zaradi medsebojne povezanosti posameznih določb glede na amandmaje, ki so bili vloženi k drugim členom predloga zakona.
Amandma mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen.
O amandmaju, ki je bil dan po prvem ali drugem odstavku tega člena, pred glasovanjem na seji državnega zbora poda mnenje matično delovno telo, če to zahteva večina članov delovnega telesa ali državni zbor.
O amandmaju iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko poda mnenje sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve.
Predstavnik vlade lahko pove mnenje k amandmaju iz prvega ali drugega odstavka tega člena, tudi kadar vlada ni predlagateljica zakona.
192. člen
O vsakem amandmaju k predlogu zakona glasujejo poslanci posebej.
Če predlagani amandma narekuje spremembo, dopolnitev ali črtanje kakega drugega člena oziroma posameznih določb zakona, se takoj po sprejetju takega amandmaja razpravlja in odloča se o drugih povezanih amandmajih.
Če tako predlagani amandma ni sprejet, predsedujoči ugotovi, da o drugih povezanih amandmajih ni treba glasovati, ker so izgubili pomen. O taki ugotovitvi predsedujočega državni zbor ne razpravlja in ne glasuje.
Če je k členu zakonskega predloga predlaganih več amandmajev, poslanci najprej glasujejo o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena v zakonskem predlogu, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih.
Če je predlagan amandma k amandmaju, poslanci najprej glasujejo o amandmaju, ki je dan k amandmaju.
193. člen
Predlagatelj amandmaja ga lahko umakne do začetka glasovanja o amandmajih k členu, h kateremu je bil predlagan amandma.
194. člen
Če so bili v drugi obravnavi sprejeti vsi členi in ni bil sprejet noben amandma k besedilu zakonskega predloga, lahko državni zbor že na isti seji preide na tretjo obravnavo zakonskega predloga.
Če so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k besedilu zakonskega predloga, se lahko opravi tretja obravnava po preteku najmanj 7 dni od dne, ko poslanci dobijo besedilo zakonskega predloga s sprejetimi amandmaji.
195. člen
Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve pripravi za tretjo obravnavo predloga zakona celovito besedilo predloga zakona s sprejetimi amandmaji in z obrazložitvijo sprememb v besedilu členov, ki so bili predloženi za drugo obravnavo.
To nalogo lahko državni zbor naloži predlagatelju zakona.
č) Tretja obravnava predloga zakona
196. člen
V tretji obravnavi razpravlja državni zbor o zakonskem predlogu kot celoti. Obravnava posameznih členov predloga zakona je mogoča le o tistih členih, h katerim so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji.
V tretji obravnavi poda mnenje k zakonskemu predlogu matično delovno telo.
197. člen
V tretji obravnavi predloga zakona lahko predlaga amandma najmanj deset poslancev, poslanska skupina, matično delovno telo, predlagatelj zakona in vlada, kadar ni sama predlagateljica zakona.
Amandma mora biti predložen na način in pod pogoji iz 190. člena poslovnika.
Predlagatelj amandmaja lahko na seji amandma ustno obrazloži. Pred glasovanjem o amandmaju lahko poda mnenje tudi predstavnik vlade oziroma predstavnik predlagatelja zakona. K amandmaju lahko poda mnenje matično delovno telo in sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve.
d) Glasovanje o zakonu
198. člen
Ko je končana razprava o predlogu zakona in razprava ter glasovanje o amandmajih, državni zbor glasuje o zakonskem predlogu v celoti.
Državni zbor lahko sklene, da se o zakonskem predlogu v celoti glasuje na podlagi celovitega besedila predloga zakona, v katerem so tudi sprejeti amandmaji. To besedilo pripravi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve.
Če sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve ugotovi, da je s sprejetimi amandmaji porušena medsebojna skladnost določb zakona, opozori na to predsednika državnega zbora, ta pa poslance in predlagatelja zakona. V takem primeru lahko predlagatelj zakona, vlada, kadar ni sama predlagateljica zakona, ali matično delovno telo predlaga amandma za medsebojno uskladitev določb zakona še pred glasovanjem o zakonskem predlogu v celoti. Zaradi priprave takega amandmaja predlagatelj lahko predlaga, da se odločanje o zakonskem predlogu preloži na naslednjo sejo državnega zbora.
Zakon je sprejet, če je število glasov, oddanih "za", večje od števila glasov, oddanih "proti", kadar ni z ustavo ali z zakonom predpisana drugačna večina za sprejem zakona.
199. člen
Zakon, ki zadeva uresničevanje v ustavi določenih pravic in položaj zgolj narodnih skupnosti, ne more biti sprejet, preden ne podata k njemu soglasja predstavnika narodnih skupnosti.
200. člen
Na podlagi odločitev državnega zbora pripravi končno besedilo zakona (izvirnik zakona) sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve.
e) Hitri postopek za sprejem zakona
201. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe države, interesi obrambe ali naravne nesreče, je mogoče sprejeti zakon po hitrem postopku.
Predlog, naj se zakon sprejme po hitrem postopku, da predlagatelj zakona. Tak predlog mora biti posebej obrazložen.
202. člen
Ob določanju dnevnega reda državni zbor odloči tudi o predlogu, naj se zakon sprejme po hitrem postopku.
Če državni zbor ne sprejme predloga, da se zakon sprejme po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za prvo obravnavo predloga zakona.
203. člen
Če državni zbor sklene, da bo odločal o zakonu po hitrem postopku, združi vse tri obravnave predloga zakona na isti seji, tako da se hkrati opravi splošna razprava, razprava in glasovanje o členih ter razprava in glasovanje o zakonskem predlogu v celoti.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem zakonodajnem postopku.
204. člen
Pri hitrem zakonodajnem postopku je mogoče predlagati amandmaje v ustni obliki. Pred glasovanjem je treba ustno vloženi amandma v pisni obliki predložiti predsedujočemu državnega zbora.
Na seji lahko amandma predloži posamezen poslanec ali predlagatelj zakona. Državni zbor lahko zahteva, da se o predloženem amandmaju takoj izreče matično delovno telo in sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Amandma lahko predlaga tudi predstavnik vlade, kadar vlada ni predlagateljica zakona.
f) Ponovno odločanje o zakonu
205. člen
Kadar državni zbor pred razglasitvijo zakona na zahtevo državnega sveta ponovno odloča o zakonu, pošlje predsednik državnega zbora zahtevo državnega sveta matičnemu delovnemu telesu. Le-to oblikuje mnenje o vsebini zahteve državnega sveta.
206. člen
Ponovno glasovanje opravi državni zbor na prvi naslednji seji.
Pred glasovanjem lahko predstavnik državnega sveta obrazloži zahtevo državnega sveta. Pred glasovanjem lahko predlagatelj zakona in vlada, kadar ni sama predlagateljica zakona, obrazloži svoje mnenje.
Poročevalec matičnega delovnega telesa predstavi pred glasovanjem mnenje delovnega telesa.
207. člen
Zakon je sprejet, če je zanj glasovala večina poslancev državnega zbora, razen če ustava za sprejem zakona predvideva večje število glasov.
g) Postopek za obvezno razlago zakona
208. člen
Predlog za sprejem obvezne razlage zakona lahko poda vsak, kdor ima pravico predlagati zakon.
Predlog iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati naslov zakona, označitev člena, za katerega se zahteva obvezna razlaga, razloge zanjo in predlog besedila obvezne razlage.
209. člen
Predlog pošlje predlagatelj predsedniku državnega zbora. Ta pošlje predlog matičnemu delovnemu telesu, sekretariatu za zakonodajo in pravne zadeve ter vladi.
210. člen
Na podlagi mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in poročila matičnega delovnega telesa državni zbor odloči, ali predlog za obvezno razlago sprejme.
211. člen
Če državni zbor sprejme predlog za obvezno razlago zakona, naloži sekretariatu za zakonodajo in pravne zadeve, da pripravi končno besedilo obvezne razlage.
212. člen
O obvezni razlagi zakona državni zbor razpravlja in glasuje.
Na seji državnega zbora lahko pove mnenje o besedilu obvezne razlage tudi predlagatelj zakona, na katerega se nanaša obvezna razlaga.
Besedilo obvezne razlage je sprejeto, če je zanj glasovala večina poslancev, ki je določena za sprejem zakona, na katerega se nanaša obvezna razlaga.
Obvezna razlaga se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
3. Ratifikacija mednarodnih pogodb
213. člen
Državni zbor ratificira mednarodne pogodbe z zakonom. Glede obravnave predloga zakona o ratifikaciji in amandmajev k členom zakona o ratifikaciji se uporabljajo določbe tega poslovnika o hitrem postopku.
4. Sprejem državnega proračuna in zaključnega računa državnega proračuna
214. člen
V postopku priprave državnega proračuna predloži vlada državnemu zboru najkasneje za njegovo julijsko sejo proračunski memorandum o državnem proračunu za prihodnje leto.
Predsednik državnega zbora pošlje proračunski memorandum vsem predsednikom delovnih teles in vsem poslancem. Po obravnavi proračunskega memoranduma v delovnih telesih ta podajo svoja poročila z mnenji in predlogi matičnemu delovnemu telesu za proračun in sistem javnih financ.
Za amandmaje k proračunskemu memorandumu veljajo smiselno določbe 190. člena poslovnika.
V obravnavi proračunskega memoranduma na seji državnega zbora poda uvodno pojasnilo predstavnik vlade, nato pa predstavnik matičnega delovnega telesa. Po razpravi poslancev in odločanju o amandmajih državni zbor glasuje o sprejemu proračunskega memoranduma.
Pri pripravi predloga državnega proračuna mora vlada upoštevati sprejeti proračunski memorandum.
215. člen
Predlog državnega proračuna mora vlada predložiti najkasneje do 1. oktobra tekočega leta.
Predsednik državnega zbora pošlje predlog državnega proračuna predsednikom vseh delovnih teles in vsem poslancem.
216. člen
Predsedniki delovnih teles lahko v 25 dneh od vložitve predloga državnega proračuna skličejo seje delovnih teles, na katerih predstavniki vlade pojasnijo predlog državnega proračuna. Pri tem se upošteva, da je prvih 15 dni od vložitve predloga državnega proračuna namenjenih pripravi poslancev za razprave na sejah delovnih teles.
217. člen
Amandmaji k predlogu državnega proračuna se lahko vlagajo do 40. dneva po njegovi vložitvi. Amandma mora biti vložen na način in pod pogoji iz 190. člena poslovnika.
Vsak predlagatelj amandmaja mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.
218. člen
Delovna telesa se v 10 dneh po izteku roka iz prejšnjega člena opredelijo do vloženih amandmajev.
Poročilo, ki vsebuje mnenja, stališča, opredelitve do amandmajev in amandmaje delovnega telesa, pošlje delovno telo matičnemu delovnemu telesu.
219. člen
Vlada se opredeli do vseh vloženih amandmajev in na podlagi opredelitve pripravi dopolnjen predlog državnega proračuna, ki ga mora poslati predsedniku državnega zbora najmanj 15 dni pred sejo državnega zbora.
Matično delovno telo se mora opredeliti do dopolnjenega predloga državnega proračuna, do poročil delovnih teles, do mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in do vloženih amandmajev. Na podlagi teh poročil ter svojih stališč, predlogov in amandmajev pripravi skupno poročilo o državnem proračunu, ki ga mora 10 dni pred sejo državnega zbora poslati predsedniku državnega zbora.
220. člen
Pred pričetkom razprave o državnem proračunu najprej poda obrazložitev predsednik vlade, potem poda poročilo predstavnik matičnega delovnega telesa.
Razprava o predlogu državnega proračuna se lahko deli na splošno razpravo in razpravo po delih.
221. člen
O amandmajih k predlogu državnega proračuna odloča državni zbor na koncu razprave o delu proračuna, h kateremu je bil vložen amandma.
Državni zbor glasuje najprej o amandmajih: ki jih je vložila vlada, in šele nato o drugih amandmajih.
222. člen
Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov.
V dvomu predsedujoči zahteva o tem mnenje vlade in matičnega delovnega telesa.
Če je proračun usklajen, državni zbor glasuje o njem v celoti.
223. člen
Če predsedujoči ugotovi, da proračun ni usklajen, zahteva od matičnega delovnega telesa, naj pripravi predlog za uskladitev državnega proračuna, in mu določi rok za pripravo tega predloga.
O predlogu matičnega delovnega telesa za uskladitev državnega proračuna da mnenje vlada.
Predstavnik matičnega delovnega telesa lahko na seji državnega zbora pojasni predlog za uskladitev državnega proračuna. Predstavnik vlade lahko predstavi mnenje vlade.
O predlogu matičnega delovnega telesa se na seji državnega zbora lahko izrečejo predstavniki poslanskih skupin. Njihove izjave lahko trajajo največ 5 minut.
Po končani razpravi glasuje državni zbor o predlogu matičnega delovnega telesa za uskladitev državnega proračuna. Če je predlog sprejet, glasuje državni zbor o državnem proračunu v celoti.
224. člen
Če državni proračun ni sprejet, določi državni zbor rok, v katerem mora vlada predložiti nov predlog proračuna.
Nov predlog državnega proračuna državni zbor obravnava in o njeni odloča po določbah tega poslovnika o hitrem postopku za sprejem zakona.
225. člen
Vlada lahko med letom predlaga rebalans državnega proračuna.
Rebalans državnega proračuna sprejema državni zbor po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem zakona po hitrem postopku.
Rebalans državnega proračuna sme biti uvrščen na dnevni red seje državnega zbora, če so ga poslanci dobili vsaj 30 dni pred sejo.
226. člen
Zaključni račun državnega proračuna iz prejšnjega leta mora vlada predložiti najkasneje za junijsko sejo državnega zbora.
Predsednik državnega zbora pošlje predlog zaključnega računa državnega proračuna predsednikom vseh delovnih teles in vsem poslancem.
227. člen
Delovna telesa dajo svoja poročita z mnenji in stališči o zaključnem računu državnega proračuna matičnemu delovnemu telesu.
Matično delovno telo pripravi na podlagi poročil drugih delovnih teles ter svojih stališč in predlogov skupno poročilo k zaključnemu računu državnega proračuna.
228. člen
Pred pričetkom razprave o zaključnem računu državnega proračuna poda najprej obrazložitev predstavnik vlade, potem poda poročilo predstavnik matičnega delovnega telesa.
Razprava o zaključnem računu državnega proračuna se lahko deli na splošno razpravo in razpravo po delih.
Državni zbor glasuje o zaključnem računu državnega proračuna v celoti.
5. Sprejem drugih aktov državnega zbora
229. člen
O drugih aktih, razen zakona, poslovnika in nacionalnega programa, odloča državni zbor praviloma na isti seji. Na tej seji se opravi hkrati splošna razprava, razprava in glasovanje o delih akta ter razprava in glasovanje o aktu v celoti.
Državni zbor lahko sklene, da bo obravnaval te akte v večfaznem postopku.
Za spreminjevalne in dopolnilne predloge k tem aktom se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za odločanje o amandmajih k predlogu zakona.
XI. REFERENDUM
230. člen
Državni zbor lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše referendum (v nadaljnjem besedilu: zakonodajni referendum).
Državni zbor lahko razpiše zakonodajni referendum na svojo pobudo.
Državni zbor mora razpisati zakonodajni referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali 40.000 volivcev.
Volivci vložijo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma na način, ki ga določa zakon.
231. člen
Državni zbor mora predlagano spremembo ustave predložiti v potrditev volivcem na referendumu, če to zahteva najmanj trideset poslancev (v nadaljnjem besedilu: referendum o spremembi ustave).
232. člen
Državni zbor lahko na svojo pobudo razpiše referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: posvetovalni referendum).
Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju.
Državni zbor ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.
233. člen
Predlog, naj državni zbor razpiše zakonodajni referendum po drugem odstavku 230. člena ali posvetovalni referendum, pošlje poslanec predsedniku državnega zbora.
Preden državni zbor odloči o predlogu, pridobi mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
234. člen
Zahteva za razpis zakonodajnega referenduma iz tretjega odstavka 230. člena ali referenduma o spremembi ustave mora biti poslana predsedniku državnega zbora v pisni obliki in mora biti obrazložena.
V zahtevi mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
Zahtevo poslancev mora podpisati najmanj tretjina poslancev državnega zbora, zahtevo volivcev pa najmanj 40.000 državljanov, ki imajo volilno pravico.
Predsednik državnega zbora uvrsti predlog iz prvega odstavka prejšnjega člena in zahtevo iz prvega odstavka tega člena na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora.
235. člen
Pred razpisom referenduma predloži sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve svoje mnenje o tem, ali zahteva za razpis referenduma izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje.
Če državni zbor ugotovi, da vsebina vprašanja na referendumu dopušča dvom o njegovi jasnosti in nedvoumnosti, pozove pooblaščenega predstavnika predlagatelja k ustreznejši opredelitvi vprašanja.
Če pooblaščeni predstavnik vztraja pri vsebini vprašanja iz drugega odstavka tega člena, lahko državni zbor odloči, da referenduma ne razpiše.
236. člen
Državni zbor razpiše referendum z odlokom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o razpisu referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano na referendum, in dan izvedbe referenduma.
Besedilo akta oziroma drugo vprašanje, 6 katerem se bo odločalo na referendumu, se objavi tudi v javnih občilih.
237. člen
Izid referenduma se objavi na enak način kakor razpis referenduma.
238. člen
Določbe o zakonodajnem referendumu se smiselno uporabljajo tudi za referendum o spremembi ustave in za posvetovalni referendum, če v tem poslovniku zanju ni drugače določeno.
XII. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
239. člen
Volitve funkcionarjev, ki jih po ustavi in zakonu voli državni zbor, se opravijo po določbah tega poslovnika, če zakon ne določa drugače.
Predstavnik predlagatelja kandidatur ima pravico pred začetkom volitev obrazložiti predlog kandidature.
240. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da še na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda "za" ali "proti". Na dnu glasovnice je beseda "za" na desni strani, beseda "proti" pa na levi strani.
241. člen
Kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice, če ustava, zakon in ta poslovnik glede posameznih volitev ne določajo drugače.
242. člen
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nobeden pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
243. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2. Volitve predsednika in podpredsednikov državnega zbora
244. člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika državnega zbora predlaga komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Kandidata lahko predlaga tudi najmanj deset poslancev.
Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh poslancev.
Glasuje se tajno.
3. Imenovanje funkcionarjev v službah državnega zbora
245. člen
Funkcionarje v službah državnega zbora, za katere tako določa ta poslovnik ali odlok o organizaciji in delovanju služb državnega zbora, imenuje državni zbor na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
4. Imenovanje predsednikov in članov delovnih teles
246. člen
Delovno telo državnega zbora imenuje državni zbor na podlagi liste kandidatov za predsednika in člane delovnega telesa.
Listo kandidatov določi komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na predlog poslanskih skupin.
Če lista ni izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste kandidatov.
5. Postopek za razrešitev
247. člen
Državni zbor razrešuje funkcionarje, ki jih voli ali imenuje na podlagi ustave, zakona ali tega poslovnika, po enakem postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je določen z ustavo, zakonom ali s tem poslovnikom.
Kadar je komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve po tem poslovniku pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna predlagati tudi njihovo razrešitev.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino, ki jo določa zakon ali ta poslovnik.
6. Odstop poslancev in funkcionarjev državnega zbora
248. člen
Vsak poslanec in funkcionar državnega zbora ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki in se pošlje predsedniku državnega zbora, ki mora poslance obvestiti o odstopu na prvi naslednji seji državnega zbora.
Šteje se, da je poslancu ali funkcionarju prenehala funkcija z dnem seje, ko je bil državni zbor obveščen o odstopu.
7. Postopek v zvezi z imuniteto sodnikov ustavnega sodišča in sodnikov
249. člen
Določbe tega poslovnika o postopkih v zvezi z imuniteto poslancev se smiselno uporabljajo tudi za postopke v zvezi z imuniteto sodnikov ustavnega sodišča.
250. člen
O zahtevi pristojnega organa, da državni zbor dovoli, da se sodnik pripre ali da se zoper njega začne kazenski postopek (134. člen ustave), odloča državni zbor na predlog sodnega sveta.
Sodni svet pošlje svoj predlog v roku 7 dni po prejemu zahteve državnega zbora.
XIII. RAZMERJA DRŽAVNEGA ZBORA DO DRŽAVNEGA SVETA
251. člen
Predsednik državnega zbora obvešča predsednika državnega sveta o sejah državnega zbora in mu pošilja vse gradivo o zadevah, ki so na dnevnem redu seje državnega zbora.
Predsednik državnega zbora pošlje predsedniku državnega sveta sklic seje državnega zbora s predlogom dnevnega reda, morebitne razširitve predloga dnevnega reda in gradivo za sejo isti čas kakor poslancem.
Ko je dnevni red seje državnega zbora sprejet, predsednik državnega zbora o tem obvesti predsednika državnega sveta.
Če je na dnevnem redu seje državnega zbora predlog zakona, ki se bo sprejemal po hitrem postopku, lahko predsednik državnega zbora predloži predsedniku državnega sveta, naj v najkrajšem mogočem roku skliče sejo državnega sveta, ali pa obvesti državni zbor, da državni svet tega predloga zakona ne bo obravnaval.
252. člen
Če državni zbor na seji sklene, da zahteva od državnega sveta mnenje o posamezni zadevi, določi tudi rok, v katerem želi dobiti mnenje državnega sveta. Ta rok ne sme biti krajši, kakor je v poslovniku državnega sveta določen za sklic seje državnega sveta. Predsednik državnega zbora o taki zahtevi takoj obvesti predsednika državnega sveta.
253. člen
Ko predsednik državnega zbora dobi od predsednika državnega sveta predloge, mnenja in zahteve državnega sveta, jih pošlje vsem poslancem in vladi ter zahteva od pristojnih delovnih teles in vlade, da pošljejo državnemu zboru svoje mnenje.
Delovno telo ob obravnavi predlogov, mnenj in zahtev državnega sveta zavzame do njih stališče in o tem poroča državnemu zboru s predlogom odločitev. Predsednik državnega zbora obvesti predsednika državnega sveta o odločitvah državnega zbora v zvezi s predlogi, mnenji in zahtevami državnega sveta.
254. člen
Predsednik državnega zbora takoj obvesti predsednika državnega sveta o sprejemu zakona in mu pošlje besedilo zakona.
Če predsednik državnega sveta obvesti predsednika državnega zbora, da državni svet ne bo obravnaval besedila sprejetega zakona, se zakon takoj pošlje v razglasitev.
255. člen
Delovna telesa državnega zbora sodelujejo z državnim svetom in njegovimi delovnimi telesi na svojo pobudo ali na pobudo državnega sveta ali njegovih delovnih teles.
Delovna telesa državnega zbora obravnavajo mnenja, ki jim jih dajo državni svet ali njegova delovna telesa. Na seji delovnega telesa državnega zbora lahko pri obravnavi mnenja državnega sveta ali njegovega delovnega telesa sodeluje predstavnik državnega sveta ali njegovega delovnega telesa. O sprejetem stališču obvesti predsednik delovnega telesa državnega zbora predsednika državnega sveta oziroma predsednika delovnega telesa državnega sveta.
Delovno telo državnega zbora ni dolžno obravnavati mnenja državnega sveta ali njegovega delovnega telesa, ki ga je dobilo potem, ko je že končalo obravnavo zadeve, na katero se mnenje nanaša.
256. člen
Pred razpisom splošnih volitev v državni svet predsednik državnega zbora zahteva mnenje državnega sveta o rokih za razpis in izvedbo volitev.
XIV. RAZMERJA DRŽAVNEGA ZBORA DO VLADE
1. Volitve predsednika vlade
257. člen
Predsednik republike najkasneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora predloži državnemu zboru kandidata za predsednika vlade.
Predlog za izvolitev pošlje predsednik republike predsedniku državnega zbora. Predlog kandidature mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati ime in priimek kandidata, rojstne podatke in prebivališče.
258. člen
Volitve predsednika vlade se opravijo na seji državnega zbora, ki mora biti najprej 48 ur in najkasneje 7 dni po prejemu predloga kandidata.
Predlagani kandidat na seji predstavi programske zasnove vlade.
259. člen
Če kandidat ni izvoljen pri prvem glasovanju, se lahko opravijo ponovne volitve predsednika vlade na podlagi novih kandidatur. Kandidature je treba predložiti najkasneje v 14 dneh po dnevu seje, na kateri je bilo opravljeno prvo glasovanje.
Kandidata lahko predloži predsednik republike, lahko pa ga predložijo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Glede predložitve kandidatur in njihove vsebine veljajo določbe drugega odstavka 257. člena tega poslovnika.
260. člen
Če je bilo vloženih več kandidatur, se glasuje o vsakem kandidatu posebej. Najprej se glasuje o kandidatu, ki ga je predložil predsednik republike. Če ta ni izvoljen, se glasuje o drugih kandidatih po vrstnem redu, kakor so bile vložene kandidature. Če je izvoljen kandidat iz prej vložene kandidature, se o kasneje vloženih kandidaturah ne glasuje.
261. člen
Če ni izvoljen noben kandidat, lahko državni zbor v skladu s četrtim odstavkom 111. člena ustave sklene, da se izvedejo ponovne volitve predsednika vlade. Pri teh volitvah se uporabljajo roki iz 258. člena tega poslovnika.
2. Imenovanje ministrov
262. člen
Predsednik vlade mora najkasneje v 15 dneh po izvolitvi predložiti predsedniku državnega zbora predlog za imenovanje ministrov. Predlog mora biti dan v pisni obliki in mora obsegati listo predloženih kandidatov za ministre, skupaj s podatki iz drugega odstavka 257. člena tega poslovnika. Vsaka kandidatura v seznamu mora biti obrazložena.
Če lista kandidatov ne vsebuje predpisanih podatkov ali če ni dana obrazložitev za vsako kandidaturo, pozove predsednik državnega zbora predsednika vlade, naj odpravi te pomanjkljivosti. Če niso odpravljene do seje državnega zbora, na kateri se imenujejo ministri, se glasuje samo o imenovanju tistih ministrov, katerih kandidature so v skladu s poslovnikom.
263. člen
Vsak predloženi kandidat za ministra se mora najprej v 3 dneh in najkasneje v 7 dneh po predložitvi predloga predsedniku državnega zbora predstaviti pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora in odgovarjati na vprašanja njegovih članov.
Kandidat se predstavi delovnemu telesu z istega delovnega področja, kakor je delovno področje ministrstva, za katero je predlagan. V dvomu o tem, katero delovno telo je pristojno, ali v sporu o pristojnosti med delovnimi telesi odloči predsednik državnega zbora, pred katerim delovnim telesom se mora kandidat za ministra predstaviti.
Če je predloženi kandidat za ministra član delovnega telesa, ne sme soodločati o mnenju o predstavitvi.
264. člen
Predsednik delovnega telesa takoj, najkasneje pa v 48 urah po predstavitvi kandidata za ministra pošlje predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade mnenje, ki ga je delovno telo sprejelo o predlaganem kandidatu.
Predsednik vlade lahko najkasneje v 3 dneh po prejemu mnenja delovnega telesa umakne predlog kandidature za ministra. V takem primeru lahko hkrati z umikom prejšnje predloži novo kandidaturo za isto ministrstvo. Predstavitev na novo predloženih kandidatov mora biti opravljena najkasneje v 3 dneh po tem, ko predsednik državnega zbora dobi nov predlog kandidature.
265. člen
O imenovanju ministrov glasujejo poslanci tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti. Glasuje se tajno.
266. člen
Če lista ni izglasovana, se opravi novo glasovanje o imenovanju ministrov na podlagi nove liste kandidatov za ministre. Predsednik vlade mora predložiti novo listo kandidatov najkasneje v 10 dneh od dne prvega glasovanja.
Če tudi nova lista kandidatov ni izglasovana, lahko predsednik vlade predloži, da se o vsakem predloženem kandidatu z liste kandidatov glasuje posebej. Glasuje se tako, da se na listi obkroži zaporedna številka pred imenom predloženega ministra, za katerega se glasuje.
3. Sodelovanje vlade pri delu državnega zbora
267. člen
Predsednik vlade in ministri predstavljajo vlado v državnem zboru.
Predsednik vlade ima splošno pravico predstavljati vlado v državnem zboru in njegovih delovnih telesih.
Na seji državnega zbora predstavlja vlado minister, ki ga določi vlada. Na seji delovnega telesa predstavlja vlado minister, lahko pa tudi državni sekretar, predstojnik organa v sestavi ministrstva ali predstojnik vladne službe, ki ga določi vlada.
Na sejah državnega zbora in delovnih teles lahko sodelujejo tudi vodilni uslužbenci ministrstev in vladnih služb, ki jih določi vlada.
268. člen
V vsakem gradivu, ki ga pošlje vlada državnemu zboru, mora biti navedeno tudi, kateri predstavniki vlade bodo sodelovali pri delu zbora ali delovnih teles, in kateri vodilni uslužbenci ministrstev in vladnih služb bodo sodelovali v delu delovnih teles.
269. člen
Državni zbor in njegova delovna telesa obveščajo vlado o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih odločitvah, in mu pošiljajo potrebno gradivo.
4. Poročanje vlade državnemu zboru
270. člen
Ob predlogu državnega proračuna mora vlada predložiti državnemu zboru celovito poročilo o svojem delu v preteklem letu.
Vsak poslanec lahko predloži, da državni zbor sprejme sklep, s katerim se od vlade ali posameznega ministra zahteva, da poroča državnemu zboru o izvrševanju zakonov, drugih predpisov, ki jih je sprejel državni zbor, ter o drugih ukrepih iz svoje pristojnosti in njihovih učinkih.
271. člen
Vlada ima pravico na svojo pobudo poročati državnemu zboru o svojem delu in o stanju na posameznem področju.
Državni zbor mora obravnavati poročilo vlade najkasneje v 30 dneh od prejema sporočila vlade o tem, da želi poročati državnemu zboru.
272. člen
Vlada lahko poroča državnemu zboru o svojem delu pisno ali ustno na seji državnega zbora.
Če vlada poda pisno poročilo, mora predsednik državnega zbora z njim takoj seznaniti poslance. V takem primeru ima predsednik vlade pravico pisno poročilo kratko obrazložiti na seji državnega zbora.
273. člen
Po končani obravnavi poročila vlade o njenem delu lahko državni zbor sprejme stališče do dela vlade ali do stanja na posameznem področju.
5. Nezaupnica vladi
274. člen
Najmanj deset poslancev lahko vloži pri predsedniku državnega zbora pisni predlog, naj se izvoli nov predsednik vlade.
Predsednik državnega zbora o predlogu takoj obvesti predsednika vlade in poslance.
Pred volitvami novega predsednika vlade ima predsednik vlade pravico odgovoriti na zahtevo za nezaupnico in obrazložiti svoje poglede na dotedanje delo vlade.
275. člen
Glede vsebine predloga za izvolitev novega predsednika vlade ter glede postopka njegove izvolitve veljajo določbe tega poslovnika o izvolitvi predsednika vlade (257. do 261. člen), če v tem poslovniku ni drugače določeno.
276. člen
Volitve novega predsednika vlade se opravijo najprej v 48 urah in najkasneje v 7 dneh po vložitvi predloga za izvolitev.
Državni zbor lahko na predlog najmanj desetih poslancev ali predsednika državnega zbora z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev odloči, da se volitve opravijo v drugačnem času.
6. Zaupnica vladi
277. člen
Predsednik vlade lahko zahteva, da državni zbor glasuje o zaupnici vladi. Zahtevo mora predložiti predsedniku državnega zbora.
O zaupnici se glasuje najprej v 48-urah in najkasneje v 7 dneh od vložitve zahteve.
Pred glasovanjem o zaupnici ima predsednik vlade pravico obrazložiti svojo zahtevo.
278. člen
Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru, pri čemer predlaga, naj se zakon ali druga odločitev sprejme ali ne sprejme.
Vprašanje zaupnice postavi predsednik vlade v tem primeru na seji državnega zbora pred odločanjem o zakonu ali kaki drugi odločitvi.
Če predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona ali kake druge odločitve v državnem zboru, se o zaupnici ne glasuje posebej, temveč se glasuje samo o zakonu ali drugi odločitvi.
Predsednik vlade lahko veže vprašanje zaupnice tudi na sprejem odločitve o hitrem postopku za sprejem zakona. V takem primeru mora državni zbor uporabiti hitri postopek za sprejem zakona. Če zakon ni sprejet, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica.
279. člen
Šteje se. da je bila vladi izglasovana zaupnica, če sta bila zakon ali druga odločitev sprejeta ali ne sprejeta v skladu s predlogom predsednika vlade.
Če sta zakon ali druga odločitev sprejeta v nasprotju s predlogom predsednika vlade, se šteje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica.
280. člen
Če je bila vladi izglasovana nezaupnica, lahko najmanj deset poslancev predlaga, naj se izvoli nov predsednik vlade. Glede postopka pri izvolitvi novega predsednika vlade veljajo določbe tega poslovnika o nezaupnici vladi.
281. člen
Če je bila vladi izglasovana nezaupnica, lahko predsednik vlade ali najmanj deset poslancev zahteva ponovno glasovanje o zaupnici. Če je bilo prvo glasovanje o zaupnici povezano s sprejemom zakona ali druge odločitve v državnem zboru, ponovno glasovanje o zaupnici ne spremeni že sprejete odločitve.
Če je vladi tudi pri ponovnem glasovanju o zaupnici izglasovana nezaupnica, se glasovanje o zaupnici ne more ponoviti.
7. Odstop vlade ali posameznega ministra
282. člen
Predsednik vlade o svojem odstopu ali o odstopu ministra obvesti predsednika državnega zbora.
Predsednik državnega zbora uvrsti odstop predsednika vlade na dnevni red seje državnega zbora najkasneje v enem tednu od prejema obvestila o odstopu.
Z odstopom predsednika vlade preneha tudi funkcija ministrov.
283. člen
Za izvolitev novega predsednika vlade in imenovanje novih ministrov veljajo določbe 257. do 266. člena tega poslovnika.
8. Interpelacija
284. člen
Najmanj deset poslancev lahko vloži interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra.
Interpelacija se vloži pisno. V njej mora biti jasno postavljeno in obrazloženo vprašanje, ki je njen predmet. Interpelacijo podpišejo vsi poslanci, ki so jo vložili.
Interpelacija se predloži predsedniku državnega zbora, ta pa z njo takoj seznani poslance.
Predsednik državnega zbora takoj pošlje interpelacijo predsedniku vlade oziroma ministru, na katerega se nanaša. Hkrati predsednik državnega zbora določi predsedniku vlade ali ministru za odgovor rok, ki ne sme biti krajši od 15 in ne daljši od 30 dni.
285. člen
Predsednik državnega zbora z odgovorom vlade ali ministra takoj seznani poslance.
O interpelaciji se odloča najkasneje na prvi seji državnega zbora po tem, ko predsednik državnega zbora dobi odgovor vlade ali ministra na interpelacijo, pod pogojem, da je odgovor na interpelacijo prispel najmanj 15 dni pred sejo.
286. člen
Pred razpravo o interpelaciji ima predstavnik poslancev, ki so vložili interpelacijo, pravico obrazložiti interpelacijo.
Interpelacija se lahko umakne do začetka glasovanja o njej.
Predsednik vlade ali minister, na katerega se nanaša interpelacija, ima pravico kratko obrazložiti pisni odgovor ali ustno odgovoriti na interpelacijo.
287. člen
Razprava o interpelaciji se lahko konča s sklepom, s katerim se oceni delo vlade ali posameznega ministra.
Sklep lahko predložijo poslanci, ki so vložili interpelacijo, ali druga skupina najmanj desetih poslancev.
288. člen
Po končani razpravi o interpelaciji o delu vlade lahko najmanj deset poslancev zahteva, da se glasuje o nezaupnici vladi, če hkrati s to zahtevo predložijo izvolitev novega predsednika vlade.
Nezaupnica vladi je izglasovana, če je izvoljen nov predsednik vlade.
Glede postopka za izvolitev novega predsednika vlade veljajo določbe tega poslovnika o nezaupnici vladi.
289. člen
Po končani razpravi o interpelaciji o delu ministra lahko najmanj deset poslancev predloži, naj se glasuje o nezaupnici ministru, zoper katerega je bila vložena interpelacija.
Če je nezaupnica izglasovana, se šteje, da je minister razrešen.
XV. RAZMERJA DRŽAVNEGA ZBORA DO PREDSEDNIKA REPUBLIKE
290. člen
Ko se po konstituiranju državnega zbora ustanovijo poslanske skupine in imenujejo njihovi vodje, predsednik državnega zbora obvesti o tem predsednika republike, da lahko začne posvetovanje o določitvi kandidata za predsednika vlade.
Predsednik državnega zbora obvešča predsednika republike o dejstvih, ki so pomembna za izvrševanje pravic in dolžnosti predsednika republike po 111. in 117. členu ustave ter 282. členu tega poslovnika.
291. člen
Predsednik državnega zbora obvešča predsednika republike o dejstvih, ki so pomembna za izvrševanje pravic in dolžnosti predsednika republike pri razpisu rednih in nadomestnih volitev v državni zbor. Predsednik državnega zbora pri tem sporoči predsedniku republike tudi mnenje državnega zbora o rokih za razpis in izvedbo volitev.
292. člen
Predsednik državnega zbora obvešča predsednika republike o sejah državnega zbora in mu pošilja vse gradivo o zadevah, ki so na dnevnem redu sej državnega zbora.
Ko državni zbor sprejme zakon, predsednik državnega zbora o tem obvesti predsednika republike. Zakon mu pošlje v razglasitev 8. dan po sprejemu, razen v primeru iz drugega odstavka 254. člena tega poslovnika ali v primeru, če je v 7 dneh po sprejemu zakona dobil zahtevo državnega sveta, naj državni zbor o zakonu še enkrat odloča.
Če je zakon, o katerem je državni zbor na zahtevo državnega sveta ponovno odločal, sprejet, ga predsednik državnega zbora takoj pošlje v razglasitev predsedniku republike.
293. člen
Če državni zbor sprejme sklep, da bo zahteval od predsednika republike mnenje o posameznem vprašanju, določi tudi rok, v katerem želi dobiti mnenje. Predsednik državnega zbora o tem takoj obvesti predsednika republike.
294. člen
Če predsednik republike državnemu zboru brez njegove zahteve pošlje svoje mnenje o posameznem vprašanju, ga predsednik državnega zbora pošlje vsem poslancem in pristojnemu delovnemu telesu.
295. člen
Če predsednik republike predloži državnemu zboru, da bi želel neposredno na seji državnega zbora obrazložiti svoja mnenja in stališča do posameznih vprašanj, se njegov nastop na seji državnega zbora brez odločanja uvrsti na dnevni red seje.
XVI. POSTOPKI PRED USTAVNIM SODIŠČEM IN DRUGIMI DRŽAVNIMI ORGANI
296. člen
Državni zbor lahko sklene, da začne postopek pred ustavnim sodiščem, kadar je državni zbor po zakonu lahko predlagatelj zahteve za začetek takega postopka.
297. člen
Sklep, da državni zbor začne postopek pred ustavnim sodiščem, lahko predlaga vsak poslanec ali delovno telo zbora.
Preden državni zbor sklepa o predlogu, da bi začel postopek pred ustavnim sodiščem, mora podati o tem svoje mnenje pristojno delovno telo.
Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve poda pristojnemu delovnemu telesu pravno mnenje o predlogu in na podlagi mnenja tega telesa oblikuje osnutek zahteve za začetek postopka pred ustavnim sodiščem.
298. člen
Zahtevo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem pošlje ustavnemu sodišču predsednik državnega zbora, ki določi tudi predstavnika državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem.
299. člen
Kadar ustavno sodišče pošlje državnemu zboru zahtevo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem ali svoj sklep o začetku postopka, v katerem je udeleženec državni zbor, obravnava tako zahtevo ali sklep pristojno delovno telo, ki poprej pridobi pravno mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
300. člen
Če pristojno delovno telo ob obravnavi zahteve ali sklepa iz prejšnjega člena, ki se nanaša na odločanje o skladnosti zakona ali drugega predpisa državnega zbora z ustavo ali z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava, oceni, da obstajajo razlogi za spremembo, dopolnitev ali razveljavitev zakona ali drugega predpisa, predlaga državnemu zboru, naj začne postopek za spremembo, dopolnitev ali razveljavitev zakona ali drugega predpisa. Če državni zbor tak predlog sprejme, se o tem obvesti ustavno sodišče v odgovoru na predlog ali sklep iz prejšnjega člena.
V drugih primerih sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve na podlagi mnenja pristojnega delovnega telesa pripravi odgovor na zahtevo ali sklep iz prvega odstavka tega člena in ga predloži predsedniku državnega zbora, ta pa pošlje odgovor ustavnemu sodišču. Predsednik državnega zbora določi tudi predstavnika državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem.
301. člen
Kadar ustavno sodišče zahteva od državnega zbora podatke in pojasnila v zvezi s pobudo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem, pošlje zahtevane podatke in pojasnila ustavnemu sodišču sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve po poprejšnji obravnavi pobude v pristojnem delovnem telesu zbora.
Če pristojno delovno telo ob obravnavi pobude oceni, da obstajajo razlogi za spremembo, dopolnitev ali razveljavitev zakona ali drugega predpisa državnega zbora, na katerega se nanaša pobuda, ravna po prvem odstavku prejšnjega člena.
302. člen
Kadar ustavno sodišče obvesti državni zbor o predlogu predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev, naj ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe izreče mnenje o njeni skladnosti z ustavo, državni zbor prekine postopek za ratifikacijo mednarodne pogodbe, dokler ne dobi mnenja ustavnega sodišča.
303. člen
Kadar drugo sodišče ali drug državni organ v postopku v skladu z zakonom zahteva od državnega zbora odgovor, stališče ali podatke, določi predsednik državnega zbora delovno telo ali službo, ki naj to pripravi.
XVII. POSTOPEK OBTOŽBE PREDSEDNIKA REPUBLIKE, PREDSEDNIKA VLADE IN MINISTROV
304. člen
Državni zbor lahko obtoži predsednika republike pred ustavnim sodiščem zaradi kršitve ustave ali hujše kršitve zakona, storjene pri opravljanju njegove funkcije.
Državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem tudi predsednika vlade ali ministre zaradi kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij.
305. člen
Uvedbo postopka o obtožbi predsednika republike lahko državnemu zboru predlaga najmanj trideset poslancev.
Najmanj deset poslancev ima pravico predlagati državnemu zboru, naj obtoži predsednika vlade ali ministre pred ustavnim sodiščem.
306. člen
Predlog za uvedbo postopka mora biti poslan predsedniku državnega zbora v pisni obliki in s podpisi predlagateljev. Vsebovati mora opis očitane kršitve ustave ali hujše kršitve zakona in predlog dokazov o kršitvi ustave ali hujši kršitvi zakona.
Predlog za uvedbo postopka mora biti obravnavan na prvi naslednji seji državnega zbora, če je bil poslan najkasneje 30 dni pred to sejo.
Državni zbor mora o predlogu odločiti vsaj v 60 dneh od sprejema predloga.
Če državni zbor odločitve v tem roku ne sprejme, se šteje, da je predlog zavrnjen.
307. člen
V času od razpisa volitev za predsednika republike do razglasitve volilnih rezultatov ni mogoče predlagati uvedbe postopka o obtožbi predsednika republike.
Uvedbe postopka o obtožbi ni mogoče predlagati, če je že predlagan, pa ne nadaljevati, če predsednik republike odstopi ali če mu preneha mandat. Državni zbor postopek nadaljuje, če predsednik republike to zahteva.
308. člen
Predlog obtožbe pošlje predsednik državnega zbora predsedniku republike.
O pravnih vidikih predloga obtožbe poda mnenje sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve.
Če je predložena obtožba zoper predsednika vlade, mora na zahtevo državnega zbora izreči svoje mnenje o predlogu obtožbe tudi predsednik republike, o obtožbi zoper ministre pa predsednik vlade.
309. člen
Pred odločanjem o obtožbi predsednika republike ima predstavnik predlagatelja pravico obrazložiti predlog na seji državnega zbora.
Predsednik republike ima pravico pisno ali ustno na seji odgovoriti na obtožbo.
Predlagatelj lahko predlog obtožbe umakne vse do konca obravnave. V tem primeru se šteje, kakor da predlog ni bil vložen.
310. člen
O obtožbi predsednika republike odloči državni zbor s sklepom.
311. člen
Sklep o obtožbi predsednika republike pošlje predsednik državnega zbora ustavnemu sodišču in predsedniku republike.
Sklep mora vsebovati sestavine iz prvega odstavka 306. člena tega poslovnika.
S sklepom imenuje državni zbor tudi pooblaščenega predstavnika, ki bo zastopal obtožbo pred ustavnim sodiščem. Pooblaščeni predstavnik se imenuje izmed poslancev, ki so predlagali uvedbo postopka o obtožbi predsednika republike.
312. člen
Določbe o obtožbi predsednika republike se smiselno uporabljajo tudi v postopku obtožbe predsednika vlade in ministrov zaradi kršitve ustave in zakonov pri opravljanju njihovih funkcij, če v tem poslovniku zanje ni drugače določeno.
XVIII. PARLAMENTARNA PREISKAVA
313. člen
Parlamentarno preiskavo ureja poseben poslovnik, ki ga državni zbor sprejme z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
XIX. JAVNOST DELA
314. člen
Državni zbor obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
315. člen
Akti in druga gradiva, ki jih obravnava državni zbor, se v celoti ali v povzetku objavijo v glasilu državnega zbora, lahko pa tudi v javnih občilih.
Zakoni se v vseh fazah zakonodajnega postopka objavljajo v celotnem besedilu.
Način objavljanja aktov in drugega gradiva, ki jih obravnava državni zbor, določi predsednik državnega zbora.
316. člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo državnega zbora, ki so zaupne narave.
Vrste in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom se določijo s posebnimi predpisi.
Poslanec javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov in gradiva, ki so zaupne narave.
317. člen
Državljani so lahko v skladu s predpisi o notranjem redu navzoči na seji državnega zbora.
Državni zbor lahko sklene, da bosta določena seja ali del seje državnega zbora potekala brez navzočnosti javnosti.
318. člen
Predstavniki javnih občil imajo pravico biti navzoči na sejah državnega zbora ter obveščati javnost o njegovem delu.
Državni zbor lahko sklene, da so predstavniki javnih občil lahko navzoči na seji ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti, pri čemer smejo predstavniki javnih občil dajati v javnost le tista obvestila, za katera tako sklene državni zbor. Le-ta lahko sklene tudi, da se smejo takšna obvestila dati v javnost šele po preteku določenega časa.
Državni zbor lahko sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljal brez navzočnosti predstavnikov javnih občil.
319. člen
Predstavnikom javnih občil so na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov državnega zbora, obvestila in poročila o delu zbora, glasila državnega zbora, dobesedni zapisi in druge publikacije, ki jih izdaja državni zbor.
320. člen
Služba državnega zbora za informacije skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo v državnem zboru.
Pogoje za delo predstavnikov javnih občil v državnem zboru določa poseben predpis, ki ga sprejme sekretar državnega zbora.
321. člen
Dobesedni zapisi s sej zbora so dostopni javnosti.
Razprave poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti v italijanskem ali v madžarskem jeziku se vpišejo v sejne zapise v njunem jeziku skupaj s prevodom v slovenščini.
322. člen
Državni zbor lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost ali za javna občila.
Uradno obvestilo se da zlasti o sejah ali delih sej državnega zbora, ki so potekale brez navzočnosti javnosti ali brez navzočnosti predstavnikov javnih občil. Državni zbor lahko sklene, da se da uradno obvestilo tudi v drugih primerih.
Besedilo uradnega obvestila določi predsednik državnega zbora.
XX. MEDNARODNO SODELOVANJE
323. člen
Državni zbor sodeluje s predstavniškimi telesi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami in z mednarodnimi organizacijami.
324. člen
V zadevah skupnega interesa državni zbor zlasti usklajuje stališča, organizira skupne aktivnosti, organizira skupne sestanke predstavnikov, izmenjuje delegacije, organizira študijske obiske strokovnjakov ter izmenjuje dokumentacijsko in informativno gradivo.
Državni zbor oblikuje tudi skupna delovna telesa s predstavniškimi telesi drugih držav, mednarodnimi institucijami in organizacijami.
325. člen
Za sodelovanje v mednarodnih parlamentarnih institucijah in mednarodnih organizacijah oblikuje državni zbor svoje stalne delegacije. Pri določanju sestave stalnih in drugih delegacij se upošteva ustrezna zastopanost poslanskih skupin v državnem zboru.
Listo kandidatov za člane stalne delegacije določi komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na predlog odbora, pristojnega za mednarodne odnose.
XXI. SODELOVANJE DRŽAVNEGA ZBORA S SLOVENSKIMI MANJŠINAMI, Z IZSELJENCI IN ZDOMCI
326. člen
Pri uresničevanju skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, in pri pospeševanju njihovih stikov z domovino vabijo državni zbor in njegova delovna telesa, kadar obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na to problematiko, na svoje seje predstavnike organizacij slovenskih narodnih manjšin, slovenskih izseljencev in zdomcev in posamezne pripadnike teh skupnosti.
Kadar državni zbor in delovna telesa odločajo o teh vprašanjih, vnaprej zaprosijo za mnenje organizacije slovenskih narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev.
327. člen
Organizacije slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah, slovenskih izseljencev in zdomcev lahko pošiljajo državnemu zboru pobude in predloge. O teh pobudah in predlogih razpravlja matično delovno telo, ki lahko predloži državnemu zboru, naj zavzame stališče ali sprejme ustrezen akt.
XXII. DELO DRŽAVNEGA ZBORA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
328. člen
V vojnem ali izrednem stanju dela državni zbor po določbah tega poslovnika, kolikor s poslovnikom za delo v vojnem ali izrednem stanju ne določi drugače.
329. člen
Če državni zbor ne sprejme poslovnika za delo v vojnem ali izrednem stanju, so v vojnem ali izrednem stanju v skladu z nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in varnosti dopustna odstopanja od določb tega poslovnika:
– glede rokov, določenih za sklicevanje sej državnega zbora in njegovih delovnih teles in za pošiljanje gradiva,
– glede načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa sklicevanja sej,
– glede rokov za obravnavanje zakonov in drugih aktov,
– glede obravnavanja predlogov zakonov in drugih aktov v delovnih telesih.
– glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu zbora.
330. člen
V vojnem ali izrednem stanju predsednik državnega zbora ugotavlja in obvešča vlado in predsednika republike:
– da se državni zbor ne more sestati.
– da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se državni zbor ni mogel sestati.
331. člen
Če se v vojnem ali izrednem stanju državni zbor ne more sestati in zato predsednik republike sprejema odločitve iz 92. člena ustave in izdaja uredbe z zakonsko močjo, državni zbor obravnava te odločitve in uredbe in odloči o njihovi potrditvi takoj, ko se sestane.
332. člen
V vojnem ali izrednem stanju morajo poslanci osebno ali prek pristojnih državnih organov nemudoma obveščati predsednika državnega zbora o naslovu in telefonu, na katerem so dosegljivi.
Poveljstva, enote in zavodi obrambnih sil. policija in drugi državni organi morajo v vojnem ali izrednem stanju zagotoviti poslancem vso potrebno in mogočo pomoč, da se lahko udeležujejo sej državnega zbora in njegovih delovnih teles.
XXIII. SLUŽBE DRŽAVNEGA ZBORA
333. člen
Za opravljanje strokovnih in drugih opravil za potrebe državnega zbora ima državni zbor svojo službo, ki jo vodi sekretar državnega zbora.
Za pravno obdelavo predlogov zakonov in drugih predpisov ter za dajanje mnenj o njihovi skladnosti z ustavo in s pravnim sistemom ima državni zbor sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ki ga vodi sekretar.
Za opravljanje drugih strokovnih, administrativnih in tehničnih nalog, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delo državnega zbora, ima zbor posebne službe, ki jih vodi generalni sekretar.
Službe iz prejšnjega odstavka lahko opravljajo tudi naloge za potrebe državnega sveta.
Sekretarja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in generalnega sekretarja imenuje državni zbor. Njuna funkcija preneha s konstituiranjem novega državnega zbora.
Organizacijo in delo služb ureja odlok državnega zbora.
XXIV. RAZLAGA POSLOVNIKA
334. člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujoči.
Zunaj seje daje razlago poslovnika komisija za poslovnik, ki po potrebi pridobi mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
Vsak poslanec lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala komisija za poslovnik, odloči državni zbor.
XXV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
335. člen
Zakoni in drugi akti, ki so bili v postopku v Skupščini Republike Slovenije pred konstituiranjem državnega zbora in glede katerih niso bile sprejete končne odločitve, ostanejo v postopku v ustrezni fazi, v kateri so bili sprejeti v zborih Skupščine Republike Slovenije, če tako odloči državni zbor na predlog predsednika ali vodij poslanskih skupin ali enega od poslancev narodnih skupnosti. Državni zbor lahko pred odločitvijo zahteva mnenje vlade in pristojnega delovnega telesa.
Zakoni, ki so bili v postopku v državnem zboru in glede katerih do uveljavitve tega poslovnika niso bile sprejete končne odločitve, ostanejo v postopku, tako da:
– se šteje, če je bil že sprejet predlog za izdajo zakona, prva obravnava predloga zakona po tem poslovniku za opravljeno;
– se v vseh drugih primerih opravi druga obravnava predloga zakona po tem poslovniku.
336. člen
Dokler državni zbor ne sprejme poslovnika iz 313. člena tega poslovnika, velja sklep poslovniške narave o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 22/93). Državni zbor lahko z odlokom o ustanovitvi komisije, ki opravlja parlamentarno preiskavo, uredi vprašanja postopka parlamentarne preiskave.
337. člen
Z uveljavitvijo tega poslovnika prenehata veljati Poslovnik Skupščine Republike Slovenije (prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 34/85) in Začasni poslovnik državnega zbora (Uradni list RS, št. 62/92).
338. člen
Ta poslovnik začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 020-02/92-25/18
Ljubljana, dne 5. julija 1993.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.
