Na podlagi sedmega odstavka 31. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov
1. člen
Lastniške certifikate (v nadaljevanju: certifikate) izda Republika Slovenija v skladu z 31. členom Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij državljanom Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93) – (v nadaljevanju: zakon).
2. člen
V tej uredbi so:
– certifikati državljanov certifikati po prvem in tretjem odstavku 31. člena zakona,
– certifikati upravičencev do denacionalizacije certifikati po petem odstavku 31. člena zakona in
– certifikati delavcev negospodarskih organizacij certifikati po šestem odstavku 31. člena zakona.
3. člen
Certifikati se izdajo v nematerializirani obliki po stanju na dan 1. januarja 1993 v vrednosti, ki je določena v zakonu.
Za vsakega imetnika certifikata se vodi poseben evidenčni račun. Evidenčni račun odpre imetniku certifikata Republika Slovenija na njegovo ime in v njegovo korist, pri čemer nanj knjiži vrednost certifikata na znesek, ki pripada vsakemu imetniku certifikata.
Za vsakega imetnika certifikata se v okviru istega evidenčnega računa vodi posebna evidenca o vrednosti certifikata (podpartija računa) glede na vrsto certifikata iz drugega člena te uredbe.
4. člen
Evidenčni račun se vodi pri Službi družbenega knjigovodstva Slovenije (v nadaljevanju: SDK).
SDK v imenu in za račun Republike Slovenije vodi tudi centralno evidenco certifikatov in nadzoruje njihovo uporabo.
Osnova za knjiženje sprememb na evidenčnih računih imetnikov certifikatov so le nalogi in podatki, ki jih prejemniki certifikatov (podjetja, ki se lastninsko preoblikujejo, pooblaščene investicijske družbe in prodajalci iz četrte alinee 31. člena ter za izdajo certifikatov pooblaščene institucije po tej uredbi) pošiljajo SDK.
Vsi podatki, ki jih prejemniki pošiljajo SDK in od SDK prejemajo po tej uredbi, se pošiljajo v standardizirani obliki na elektronskih medijih v skladu z navodili SDK.
5. člen
SDK vodi tudi centralno evidenco (register) podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo. Centralna evidenca se oblikuje na podlagi podatkov o potrjenih programih lastninskega preoblikovanja podjetij, ki jih Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Agencija) tekoče pošilja SDK.
6. člen
Imetniki certifikatov uporabljajo certifikate z lastninsko nakaznico.
Lastninska nakaznica je listina (obrazec), ki jo izda imetnik certifikata (izdajatelj lastninske nakaznice) in s katero imetnik certifikata da podjetju, pooblaščeni investicijski družbi ali Skladu Republike Slovenije za razvoj (v nadaljevanju: prejemnik certifikata) dovoljenje za prenos oziroma preknjižbo sredstev s svojega evidenčnega računa na račun prejemnika. Pri tem imetnik certifikata izkorišča in uporablja svojo pravico do nakupa delnic v zameno za lastniške certifikate v skladu z zakonom.
7. člen
Imetnik certifikata sam izbira način uporabe certifikata v skladu z zakonom in certifikat lahko uporabi pri različnih načinih lastninskega preoblikovanja podjetij ter v kombinaciji z gotovinskim nakupom delnic.
Imetnik certifikata lahko izpolni neomejeno število lastninskih nakaznic, pri čemer seštevek vrednosti izpolnjenih nakaznic ne sme preseči razpoložljive višine sredstev na evidenčnem računu.
Imetnik certifikata lahko uporabi certifikat najkasneje do izteka šestmesečnega roka po roku iz prvega odstavka 20. člena zakona v zvezi s 52. členom zakona.
I. LASTNIŠKI CERTIFIKATI DRŽAVLJANOV
8. člen
Certifikat se izda državljanu Republike Slovenije na podlagi prvega in tretjega odstavka 31. člena zakona.
9. člen
Certifikati se izdajo upravičencu do certifikata na podlagi razvida državljanov Republike Slovenije, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije.
Na podlagi podatkov o državljanstvu na dan 5. december 1992 iz razvida državljanov Republike Slovenije Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije prenese na SDK naslednje podatke: priimek in ime državljana – imetnika certifikata, naslov (kraj, ulica, hišna številka in poštna številka) državljana, rojstne podatke ter enotno matično številko občana (EMŠO), kadar jo državljan ima. Na tej podlagi SDK vsakemu imetniku certifikata odpre poseben evidenčni račun.
SDK lahko podatkovno bazo iz prejšnjega odstavka uporablja le za potrebe izdaje certifikatov in lastninjenja podjetij.
10. člen
Certifikat je izdan, ko Republika Slovenija državljanu odpre poseben evidenčni račun pri SDK in nanj knjiži vrednost certifikata oziroma znesek, do katerega je imetnik certifikata upravičen po 31. členu zakona.
Številka evidenčnega računa je enaka enotni matični številki državljana (EMŠO), razen v primerih iz 14. člena te uredbe. V primeru, da upravičenec do certifikata nima enotne matične številke občana, mu SDK določi posebno številko njegovega evidenčnega računa in mu o tem izda posebno potrdilo, na podlagi katerega lahko imetnik razpolaga s svojim certifikatom.
11. člen
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj o datumu izdaje certifikatov iz 10. člena te uredbe izda sklep, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Sklep ter navodila o uporabi certifikatov se javno objavijo tudi v sredstvih javnega obveščanja.
12. člen
Vsi stroški v zvezi s pripravo, izdajo in poslovanjem z evidenčnimi računi bremene proračun Republike Slovenije in Agencijo za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju: Agencija). Stroški v zvezi z izdajo in poslovanjem z evidenčnimi računi ter z arhiviranjem in shranjevanjem podatkov o tem se krijejo s prodajo lastninskih nakaznic.
13. člen
Podatke o stanju na svojem evidenčnem računu lahko imetnik preveri na podružnicah SDK. Podatki o stanju na evidenčnem računu so tajni in jih lahko preverja le imetnik, njegov zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec. SDK mora upravičencu na njegovo zahtevo izdati pisno obvestilo, s katerim ga obvesti o stanju njegovega evidenčnega računa oziroma o tem, da mu ni odprt evidenčni račun.
Stroške izdaje obvestila nosi imetnik certifikata v višini, ki jo v soglasju z ministrom za ekonomske odnose in razvoj določi SDK.
14. člen
Imetnik certifikata, ki ne dovoli uporabe enotne matične številke za številko svojega evidenčnega računa in svojo identifikacijo, lahko pisno zahteva spremembo (prekodiranje) številke računa pri podružnici SDK, o čemer SDK izda imetniku posebno potrdilo, na podlagi katerega lahko razpolaga s svojim certifikatom.
Stroške spremembe nosi imetnik certifikata v višini, ki jo v soglasju z ministrom za ekonomske odnose in razvoj določi SDK.
15. člen
Imetnik certifikata, ki meni, da vrednost izdanega certifikata na njegovem evidenčnem računu ne ustreza vrednosti na podlagi zakona oziroma upravičenec, ki mu certifikat sploh ni bil izdan in mu ni bil odprt evidenčni račun pri SDK, lahko od pristojnega občinskega upravnega organa za notranje zadeve zahteva, da ta sporoči SDK natančne podatke o državljanstvu in starosti upravičenca.
16. člen
Obrazec lastninske nakaznice vsebuje polje za vpis naslednjih podatkov:
– številka nakaznice (predtiskana),
– številka evidenčnega računa imetnika certifikata,
– priimek in ime imetnika certifikata,
– naslov (kraj, ulica in hišna številka) imetnika certifikata,
– priimek in ime podpisnika (če to ni isti kot imetnik),
– enotna matična številka podpisnika (EMŠO – če ni isti kot imetnik),
– matična številka prejemnika lastninske nakaznice,
– naziv in naslov prejemnika,
– zaporedna številka vpisa v evidenco zbranih lastninskih nakaznic prejemnika,
– vrednost nakaznice v SIT,
– število začasnic oziroma delnic, zamenjanih za certifikate ter njihovo nominalno vrednost,
– datum izdaje nakaznice,
– podpis izdajatelja.
– žig in podpis odgovorne osebe prejemnika nakaznice.
Lastninska nakaznica je enake velikosti kot splošna položnica (170 x 102 mm). Sestavljena je iz treh – na levem robu zlepljenih – samokopirnih izvodih, ki so različne barve in različno označene ter so namenjeni:
– prvi izvod "POTRDILO" za imetnika certifikata -izdajatelja nakaznice,
– drugi izvod "SPOROČILO ZA ARHIV" za SDK za arhiviranje,
– tretji izvod "SPOROČILO O UPORABI" za prejemnika nakaznice.
17. člen
Lastninske nakaznice so v prosti prodaji. Lastninske nakaznice prodaja Agencija na prodajnih mestih, na katerih se običajno prodajajo državne vrednotnice. Imetnik certifikata lahko kupi neomejeno število lastninskih nakaznic po ceni, ki jo določi minister za ekonomske odnose in razvoj. Cena vključuje stroške izdaje certifikatov, tiska, distribucije, prodaje lastninske nakaznice, vodenja evidenčnih računov in arhiviranje.
Lastninske nakaznice se distribuirajo po prodajnih mestih na način in po postopku, ki ga določi Agencija v soglasju z ministrom za ekonomske odnose in razvoj.
Služba družbenega knjigovodstva odpre Agenciji poseben račun, kamor se steka kupnina od lastninskih nakaznic.
18. člen
S certifikatom lahko razpolaga le njegov imetnik ali njegov zakoniti zastopnik. Certifikat ni prenosljiv.
S certifikati mladoletnih otrok lahko prosto razpolagajo starši otrok oziroma njihovi zakoniti zastopniki v njihovem imenu in za njihov račun, kar se označi tudi na lastninski nakaznici.
S certifikati oseb, ki so umrle po 5. decembru 1992, razpolagajo zapustnikovi dediči na podlagi sklepa o dedovanju. Certifikat je mogoče uporabiti le pri prejemniku, kjer bi ga sicer lahko uporabil zapustnik.
Upravičenost imetnika certifikata do nakupa oziroma zamenjave delnic mora ob uporabi preveriti prejemnik certifikata.
19. člen
Imetniki certifikata uporabijo certifikate pri podjetju, pri katerem poteka vpis in vplačilo delnic, pri banki, prek katere poteka javno vpisovanje delnic in pri pooblaščenih investicijskih družbah, ki zbirajo certifikate v zameno za delnice investicijskih družb ter pri prodajalcih iz četrte alinee drugega odstavka 31. člena zakona.
20. člen
Imetnik certifikata uporabi certifikat tako, da pravilno izpolnjeno in podpisano lastninsko nakaznico izroči prejemniku ter s tem dovoli, da se z njegovega evidenčnega računa prenese in preknjiži v lastninski nakaznici zapisana vrednost na poseben evidenčni račun prejemnika, ki je zapisan v lastninski nakaznici.
21. člen
Imetnik certifikata, ki izda lastninsko nakaznico, se mora identificirati kot upravičenec ali njegov zakoniti imetnik z osebnim dokumentom ter v primerih iz drugega odstavka 10. člena ali 14. člena te uredbe tudi s potrdilom SDK.
Pooblaščena oseba prejemnika certifikata mora preveriti identiteto imetnika certifikata ter upravičenost do uporabe certifikata v skladu s to uredbo in z uredbo o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Uradni list RS, št. 13/93), preveriti enotno matično številko občana (EMŠO) oziroma številko evidenčnega računa ter mora to potrditi s svojim podpisom na lastninski nakaznici.
22. člen
Pooblaščena oseba prejemnika vrne izdajatelju lastninske nakaznice en izvod izpolnjene in potrjene lastninske nakaznice (POTRDILO), drugi in tretji izvod pa zadrži za lastno evidenco (SPOROČILO O UPORABI) oziroma za potrebe arhiviranja SDK (SPOROČILO ZA ARHIV).
Za certifikat imetnik prejme začasnico ali potrdilo oziroma delnico, če je družba že ustanovljena oziroma delnico pooblaščene investicijske družbe.
23. člen
Na podlagi uporabljenih certifikatov prejemnik izdela zbirni seznam vseh sprejetih certifikatov, ki vsebuje matično številko prejemnika, datum potrditve programa, seznam imetnikov certifikatov in številke njihovih evidenčnih računov, znesek na katerega se glasi lastninska nakaznica, število začasnic oziroma delnic, zamenjanih za certifikate in njihovo nominalno vrednost, vrsto certifikatov iz 2. člena te uredbe, datume izdaje lastninskih nakaznic ter način lastninskega preoblikovanja, za katerega so bili certifikati uporabljeni.
Prejemnik nakaznice pošlje zbirni seznam vseh certifikatov na način iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe hkrati z drugim izvodom lastninske nakaznice "SPOROČILOM ZA ARHIV" SDK za arhiviranje. Tretji izvod lastninske nakaznice (SPOROČILO O UPORABI) prejemnik hrani v svojem arhivu.
24. člen
SDK mora naslednji dan po prejemu seznama iz 23. člena te uredbe preknjižiti vrednost sredstev na evidenčnih računih imetnikov na račune prejemnikov in vnesti podatke v centralno evidenco podjetij iz 5. člena te uredbe v skladu s prejetimi programi.
SDK vnaša podatke po vrstnem redu, kot je prejela sezname iz 23. člena te uredbe.
25. člen
Če SDK ugotovi, da na evidenčnem računu ni kritja za izdane lastninske nakaznice, zavrne prenos sredstev in to nemudoma sporoči prejemniku nakaznice z navedbo razlogov zaradi katerih prenos sredstev zavrača.
Lastninske nakaznice, ki presegajo vrednost razpoložljivih sredstev na evidenčnem računu, SDK preknjiži le do višine razpoložljivih sredstev in o tem obvesti prejemnika lastninske nakaznice.
26. člen
V primeru suma kaznivega dejanja mora prejemnik zoper izdajatelja lastninske nakaznice podati ovadbo pristojnemu javnemu tožilcu.
27. člen
V primeru, ko je proces lastninjenja zaradi kakršnegakoli razloga razveljavljen ali je potrebno vrednost certifikata sorazmerno ali v celoti zmanjšati pri interni razdelitvi ali notranjem odkupu, mora prejemnik lastninske nakaznice v skladu s pogoji javnega razpisa seznaniti izdajatelje lastninskih nakaznic o višini sredstev, ki jih vsak posamezen izdajatelj lahko uporabi v tem postopku lastninjenja v zameno za certifikat.
Prejemnik pripravi seznam izdanih nakaznic ter višino presežka za vsakega izdajatelja lastninske nakaznice ter na način iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe pošlje SDK v obliki popravljenega zbirnega seznama iz 23. člena te uredbe. Presežek sredstev SDK preknjiži nazaj na ustrezne evidenčne račune imetnikov certifikatov.
28. člen
Po opravljeni spremembi na evidenčnem računu mora SDK vsakega imetnika certifikata najkasneje v roku 10 dni pisno obvestiti o stanju sredstev na evidenčnem računu.
Imetnik certifikata lahko preveri stanje na svojem evidenčnem računu pri podružnici SDK in pri podružnici SDK tudi uveljavlja eventualne ugovore in pritožbe.
29. člen
Po izvedenem lastninjenju mora podjetje napraviti seznam vseh prejetih lastninskih nakaznic. Zbirni seznam in SPOROČILA O UPORABI lastninske nakaznice, ki jih je zadržal prejemnik lastninske nakaznice, ter dokaz SDK o prenosu oziroma preknjižbi vrednosti certifikatov na račun podjetja, predstavljajo dokumentacijo, ki jo je podjetje dolžno na zahtevo Agencije predložiti v pregled.
Zaradi vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register izda SDK podjetju na njegovo zahtevo potrdilo, v katerem navede nominalni znesek delnic podjetja, ki je bil vplačan z uporabo certifikatov.
Prejete nakaznice še hranijo v arhivu prejemnika še najmanj tri leta po vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register. V skladu z načinom arhiviranja dokumentov v plačilnem prometu SDK arhivira SPOROČILA ZA ARHIV na mikrofilme.
Po končanem lastninjenju in pred pridobitvijo soglasja po tretjem odstavku 20. člena zakona mora podjetje, vrednost prejetih certifikatov na svojem evidenčnem računu prenesti in preknjižiti na račun Sklada Republike Slovenije za razvoj. SDK prenese sredstva na račun Sklada Republike Slovenije za razvoj na podlagi naloga podjetja.
30. člen
Če se certifikati uporabljajo pri nakupu delnic pooblaščenih investicijskih družb. SDK vrednost prenesenih certifikatov prenese oziroma preknjiži na poseben račun pooblaščene investicijske družbe, ki se vodijo v posebnem registru pooblaščenih investicijskih družb.
Po opravljeni transakciji s Skladom Republike Slovenije za razvoj pooblaščena investicijska družba prenese sredstva iz svojega računa po prejšnjem odstavku tega člena na Sklad Republike Slovenije za razvoj v zameno za delnice podjetij, ki jih Sklad Republike Slovenije za razvoj proda po prvem odstavku 35. člena zakona.
Pooblaščene investicijske družbe so dolžne tretji izvod lastniške nakaznice hraniti še najmanj tri leta od nakupa delnic po prejšnjem odstavku tega člena.
II. LASTNIŠKI CERTIFIKATI UPRAVIČENCEV DO DENACIONALIZACIJE
31. člen
Republika Slovenija izda certifikate tudi upravičencu do odškodnine po predpisih o denacionalizaciji ali njegovemu pravnemu nasledniku (v nadaljevanju: upravičenec do denacionalizacije) v skladu s petim odstavkom 31. člena zakona na podlagi sklepa Slovenskega odškodninskega sklada (v nadaljevanju: Odškodninski sklad).
32. člen
Zahtevek za izdajo certifikatov iz prejšnjega člena mora upravičenec vložiti na Odškodninski sklad, ki upravičencu izda sklep, s katerim mu lahko prizna pravico do izdaje lastniških certifikatov. Odškodninski sklad lahko izda sklep le na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe v postopku denacionalizacije po zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in 31/93). Pred izdajo sklepa o izdaji certifikatov po tem členu mora Odškodninski sklad obvestiti Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.
Za vložitev zahteve in za izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe statuta Slovenskega odškodninskega sklada.
33. člen
Šteje se, da so certifikati upravičencu do denacionalizacije izdani, ko je v njegovo korist na njegov evidenčni račun pri SDK vknjižen znesek za vrednost certifikata, do katerega je upravičenec do denacionalizacije upravičen na podlagi sklepa Odškodninskega sklada.
Certifikat je izdan z dnem pravnomočnosti sklepa Odškodninskega sklada.
SDK za vrednost certifikata po tem členu vodi posebno evidenco (podpartijo računa) na evidenčnem računu imetnika certifikata in o stanju evidenčnega računa obvešča imetnike certifikata v skladu z določbo prvega odstavka 28. člena te uredbe.
34. člen
Imetnik certifikata lahko s certifikatom iz prejšnjega člena te uredbe prosto razpolaga v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, smiselno na enak način, ki je določen za uporabo certifikatov državljanov po tej uredbi.
35. člen
Podjetje mora posebej evidentirati uporabljene certifikate, ki jih upravičenci do denacionalizacije uporabijo pri notranjem odkupu delnic, tako da se ne upošteva popust.
III. LASTNIŠKI CERTIFIKATI DELAVCEV ZAPOSLENIH V JAVNIH ZAVODIH, DRŽAVNIH ORGANIH IN DRUGIH ORGANIH IN ORGANIZACIJAH
36. člen
Republika Slovenija izda v skladu s šestim odstavkom 31. člena lastniške certifikate delavcem, državljanom Republike Slovenije, ki so bili v času od 1. januarja 1992 do 31. oktobra 1993 zaposleni v javnih zavodih, državnih organih in drugih organih in organizacijah, ki se pretežno financirajo iz proračunskih sredstev (v nadaljevanju: negospodarske organizacije).
37. člen
Negospodarske organizacije iz prejšnjega člena te uredbe najkasneje do 31. decembra 1993 obračunajo za vsakega zaposlenega delavca posebej razliko med izplačanimi in neizplačanimi plačami v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za čas od 1. januarja 1992 do 31. oktobra 1992.
Na podlagi obračuna iz prejšnjega odstavka negospodarska organizacija za vsakega delavca navede osebne podatke (ime in priimek, naslov delavca in njegovo enotno matično številko občana) ter znesek, do katerega je upravičen. Negospodarske organizacije pošljejo podatke v zbirni obliki Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki izda sklep o izdaji certifikatov. Pred izdajo sklepov mora Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predhodno obvestiti Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.
38. člen
Šteje se, da so certifikati iz 36. člena te uredbe izdani, ko SDK na podlagi sklepa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve imetniku certifikata na njegov evidenčni račun vknjiži znesek do katerega je upravičen na podlagi sklepa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Certifikat je izdan z dnem izdaje dokončnega sklepa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
SDK za vrednost certifikata po tem členu vodi posebno evidenco (podpartijo računa) na evidenčnem računu imetnika in o stanju računa obvešča imetnika certifikata v skladu z določbo prvega odstavka 28. člena te uredbe.
39. člen
Glede načina uporabe certifikatov iz 36. člena te uredbe se smiselno uporabljajo določbe te uredbe, ki veljajo za certifikate državljanov. SDK nadzoruje, da se certifikati uporabljajo zgolj za namene iz četrte alinee drugega odstavka 31. člena zakona in se vrednost teh certifikatov lahko prenese le v korist Republike Slovenije, kadar le-ta prodaja delnice ali drugo svoje premoženje.
IV. KONČNA DOLOČBA
40. člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 440-11/93-8/1-8
Ljubljana, dne 8. julija 1993.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
